287
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Goriški.
Deželnemu zboru so bile dosihmal izročene sledeče vladne pred loge:
načrt postave, obsegajoč določbe za varstvo ribjega lova, —
predloga, s katero vlada zahteva zvedeti mnenje deželnega zbora, kako bi se utegnila spremeniti domovinska postava od leta 1863., —
predloga, naj deželni zbor izreče svoje mnenje o ustanovitvi okrajnih zastopov.
Deželni zbor Isterski.
V isterskem deželnem zboru je dr. Constantini vlado interpeloval: ali jej je znano nekorektno obnašanje naših profesorjev na pazinskem gimnaziji, in ali misli red napraviti na tej gimnaziji na to stran? Dr. Constantini in njegovi tovariši, ki so interpelacijo podpisali — piše „Soea" gotovo dobro informirana — merijo na slovanske učitelje pazinske gimnazije. Mi ne vemo,   v čem  bi se  oni slabše obnašali od italijan-
skih svojih kolegov. Toliko pa nam je znano , da je Pazin irredentovsko gnjezdo , kjer irredentovski poba-lini pljuvajo za c. k. profesorji. Ako se slovanski profesorji branijo takih pobalinskih poklonov, jim utegnejo zameriti le ljudje , katere resnica bode, ako jo tudi ne-pazinski drugi avstrijski svet izv6. Lahoni sami sebe ne izdajajo ; zato se pa penijo jeze, ako kdo ovadi njih početja pred svetom. Oni pa menijo, da utegnejo samo c. k. profesorji razglašati svetu nelojalno gibanje ister-skih Lahov. Radi bi spravili vse slovanske in gotovo tudi nemške uradnike, najprej pa c. k. profesorje strani, da bi potem mirno delali in Umbertu in Garibaldiju na čast godli in plesali , kakor so to uže večkrat delali Zato pa kličemo tu:  Vlada pozor!    Čas je skrajen!
Tirolskemu deželnemu zboru
je došla vladna predloga, naj na podlagi §. 19. deželne ustave svoje mnenje izreče o napakah sedanje politične uprave, osobito z ozirom na duaiizem autonomnih in državnih administrativnih organov, in naj , če za potrebno spoznava, nasvetuje, kako predrugačiti to dva-listično mašinarijo.
Deželnega zbora Kranjskega^
ki se ima pričeti 24. dne t. m., razpust razpravlja ,,S1. Gosp."  v zadnjem svojem listu tako:
„Bela Ljubljana je nam Slovencem središče in osrčje vsemu narodnemu življenju. Ona je najvažnejše mesto za nas , pa tudi čedalje bolj vredna te imenitne prednosti. Uže njena lega sredi najkrepkejše slovenske dežele je kaj vredna. Vrhu tega je pozidana sredi rodovitne planjave, obrobljene od veličastnih gord in zadnji Čas se širi, narašča in razteguje na vse strani, najbolje proti Rožniku in Poljanam, Šiški in železnici. Naposled prebiva v njej slovenski rod v ogromni večini, ki čedalje Čvrsteje otresa raz sebe nadležno tujstvo. Ulice kažejo slovenske napise, po mestu slišimo malo nemški, največ slovenski, kar se od leta do leta bolje pozna. Vkljub raznim naporom je slovenski narod ondi po lastnih močeh , po lastnem prizadevanji toliko prodrl, da smemo Ljubljano uže sedaj veseli pozdravljati kot slovensko mesto.
Pri takošnih razmerah bilo bi pričakovati, da je ljubljansko županstvo z mestnim zastopom vred slovensko, — da ima glavno mesto slovenske dežele kranjske svojega slovenskega deželnega glavarja in deželni odbor slovenski. Žalibog, temu še ni tako! V obeh zastopih še se kot klešči zariti držijo nemčurji liberalci. Da se to na bolje spremeni, to želi vsak pošten Slovenec, na to delajo vsi ljubljanski in kranjski narodnjaki. No, in v mestnem zastopu zmagajo pri bližnjih volitvah gotovo Slovenci. V leta dneh morajo v ljubljanskem rotovži dobiti prvo besedo — Slovenci. O tem sedaj ne dvomimo. Toda drugače je zastran deželnega glavarja in deželnega odbora kranjskega. Tukaj bi Slovenci morali še cela dolga tri leta čakati, predno se obrne po navadni poti na bolje. Kajti predno je nemško-liberalno ministerstvo knez Auerspergovo odstopilo, dalo je pod strašanskim pritiskom vladinim sedanji nemšku-tarski deželni zbor izvoliti, v katerem so Slovenci bili v manjšino   potisneni.
Med tem je prišlo novo ministerstvo grof Taaf-fejevo. Pri volitvah za državni zbor so kranjski Slovenci sijajno zmagali tudi v Ljubljani. Nadejali so se, da bode deželni zbor razpuščen , ker so slovenski poslanci dokazali nepostavnosti in krivice, katere so se pri volitvah godile. To pase še ni zgodilo vkljub temu, da je Vesteneck malo častno iz Kranjske odnesel pete, vkljub temu, da so Slovenci pri volitvah za trgovsko in
288
obrtniško zbornico zmagali. Zakaj pa vlada tedaj neče razpustiti kranjskega deželnega zbora, če se sicer rada naslanja na slovenske poslance v državnem zboru? Vzroka tehtnega res ni nobenega. Pravijo: potrpite! — No, dve leti čakati je uže nekaj. Trdijo: ne kaže; kajti če razpustimo kranjski deželni zbor, tedaj moramo še druge razpustiti, zlasti pa državni zbor. To nam ne gre v glavo! Kranjski, po vse ne po stav no skrpani deželni zbor se ne more primerjati z druzimi, pravilno voljenimi deželnimi zbori."
Ko „Slov. Gosp." nadalje motivira potrebo razpusta deželnega zbora kranjskega, sklepa svoj članek tako: Razpust je zavoljo mnogih vzrokov tudi se zaradi sledečega želeti. Svitli ce s arv obišče drugo leto Trst in toraj tudi slovenske dežele. Stajarski in koroški Slovenci smo v manjšini. Mi ne moremo lahko oficijelno ali uradbeno pred ljubljenega vladarja. Drugače je na Kranjskem. Tudi lahko dobijo do tiste veličastne dobe, ako le hočejo, slovenski deželni odbor s slovenskim deželnim glavarjem, in tako more slovensko ljudstvo prvokrat oficijelno stopiti pred deželnega vladarja iz prevzvi-šene hiše habsburške. Ako pa se to ne zgodi in če še v Ljubljani, glavnem mestu , Slovenci ne zmagajo v mestnem zastopu, potem bodo zopet tujci in slovenski odpadniki nam pot zastavljali do svitlega cesarja. To pa gotovo ni modro. Zatoraj trdimo, da je razpust deželnega zbora kranjskega v prav dinastičnem smislu potreben in stajarski Slovenci to iz celega srca želimo, da se zgodi."