o ¥ TA leto-ybae xx. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JRDNOTR MIT 8. UwaMi Aft, OttU» of~Fiibll«*tlosi MST 8oqU UwiMi A* TtUphuM, Roekwvd 4101 ŽENSKA STRANKA PROTI ZA-SČITI ZEHE! Njena glavna naloga je menda boj proti interesom ¿ene pod krinko ženske stranko. New York, N. Y. — Ženska stranka ni menda nič drugega kot priVesek privatnih bizniških veleinteresov. Ta ženska stranka je odvedla neorganizirane de. Isvke, ki delajo v sladčiščarnah in v restavracijah v Albany ju, N. Y., da tam nastopijo proti osemurnemu delavniku za de lavke. To pokazuje, da ženska stranka ne dela v interesu žene, ki si mora s trdim delom služiti i vsakdanji kruh, ampak ta stran-> ka nastopa v interesu privatnih bizniških interesov. Organizirano delavstvo, ki ga zastopa Državna delav. federacija in Ženska strokovna unij-jka liga, je pred legislaturnim odsekom zagovarjala zakon, ki določa osem in štirideset ur dela. Ženska stranka zagovarja n posebno bedasti način svoje stališče. Ona trdi, da žene ne morejo avanzirati, ako je zanje delavnik krajši kot za delavce. Ako bi ta izjava prihajala res od srca, tedaj bi se ta ženska Btranka bojevala za to, da se še za delavce uvede osemurni delavnik. Ako bi bi) osemurni delavnik uveden za delavce in delavke, tedaj bi delavci ne imeli nobene prednosti pri avanzira-nju. * Žeiuiirh »i i 27 znižalo. Zl'N'ANJjfc TRGOVINA JE SE MNOŽI. RUSI- glija je na čelu te akcije. Ko je šlstovskl režim zatre vsak sled Anglija pridobila Italijo v svoje demokratične uprave povsod, protisovjetsko kolo, se zdsj tru-|kjer je Italija gospodar. M>is-di, da pridobi še Nemčijo. aolinl pravi v naznanilu, da Je • i, . . demokratlčno-liberalna uprava Stvar pa ne gre gladko izpod y Trjp0,itjinijj 4n Cjrenajkl rok. Danes poročajo, da angle- ^^ jn nepotrebnjlM ,n ¿^ j€, Moskva, Rusija. — Promet v ""•maki t r trot i ni sovjetske '"'J* je za prve itirl messce ►vga fiskalnega leta povoljen. "v". fiskalno leto je pričelo v '-»Ji dne 1. oktobra 1926 Bi-r a irkazuje 93.000.000 rub-' "-bitka, medtem ko je bila Pritajen letu za ravno tisti W 100,000 rubtjev «Ina. ški zunanji minister Chamber-lain še ni pregovoril nemškega zunanjega ministra Streseman-na za protlruski blok. Nemčija se upira in najrajši ostane nevtralna. Brez Nemčije pa je protisovjetski blok nemogoč. Iz tega razloga — kakor javljajo — ni hotela angleška vlada takoj zdaj prekiniti stikov z Moskvo. Ds doseže svoj namen, je Chamberlain začel krpati stare spore med Nemci in Poljaki. Anglija ve, da Nemčija ne bo branila Poljakov pred sovjeti. dokler Poljska tlači Nemce v Gornji ftleziji. Poznanju in Gdan-skem. Ohranitev jelenov v Wyomlngo. Washington. — Vlsds je pod-vzela korake, da preskrbi zavetišča 20.000 Jelenom v okolici Jackson Hols v Wyomingu. Veliko jelenov pogine vsako zimo vsled gladu in mraza Vlada se boji. da bo ta žival kmalu izginila, če se JI ne da zaveta. da se odpravi. Koloniji dobita governerja, ki bo direktno odgovoren vladi v Rimu. REAKCIJA POJE HVOJO DIV-JO PE8EM V LITVI. Aretacije in ekaeksrlje se A* ns dnevnem redu. Kovno. IJtva. — Cmi reakci-jonarjl. ki so v sedlu, strašno divjajo proti delavskim organizacijam. To divjanje črne re-akcije Je povzročilo, ds so delav-ske orgsnlzarlje iz zapadne Evrope poslale ostre protest«. Aretacije in eksekucije se še vedno nadaljujejo. Od črne reakcije. kadar J« na krmilu, ni pričakovati kaj drugega Ona reakcija je prejemala še ved mi ukaze iz Rima Ur jih tudi vselej točno izvršile. S črno reakcijo ni kompromiss. In zato se je vedno nsjbolj bsti ne Rimljanov, ampak R4mee%. kad-1 prinašajo darove. Waahlngton. D. C. — Ozračje je gotovo manj prijazno, ko je pričela obravnava proti oljnemu magnatu Harry Sinclairju, kot je bila ob času obravnave proti E. I. Dohenyju, ki je bil oproščen, da je koval zarote z Albert Fallom, bivšim tajnikom za notranje zadeve. Obravnava proti Sinclairju je pričela dne 7. msrca. Obtožen je žaljenja senata, ker nI hotel odgovarjati na vprašanja, ki mu jih je zastsvil senatni odsek, ko je preiskava! teapotsko kupčijo ■pomlsdi lete 1924 in ki se je hotel prepričati, ako je bila naje m niška pogodba za oda jo v najem Teapot Doma dobljena na sleparski način. Ta obravnava je le nekakšna predobravnava za obravnavo, ki sledi in pri kateri bodeta obtožena Sinclair in Kali zarote z namenom, da osleparita Združene države z oljno kupčijo, Sinclair je prišel zdaj na zatožno klop, ker je zavzel stališče, da senat nima pravice izpraševatl nJega, pod kakšnimi pogoji je on dobil v najem mornarško oljno rezervo. Najvišje sodišče Je po tem dogodku že podalo odlok, da je imel senat pravico fepraševati ga. Velika beda prizadetega prebivalstva Je danes Ae večja, ker so zadržani pomoftn! vlaki. Uradno poročilo o številu žrtev je še vedno isto: 2171 oseb ^e bilo ubitih In 3441 ranjenih; tx>tres jo totalno uničil 8606 hiš, ogenj pa 3118. Poročevalci javljajo, da mrliči še leže nepokopani in bsti se je kužnih bolezni. Listi beležijo •lučaj, kf priča o stoičnostl in u-danostl Japoncev ob uri največje preizkušnje: Neki . časnikarski poročevalec z imenom Jenji Ta-naka, katerega je poslal tokijski devnik "Aaahi ftlmbun" v Mine-jamo, njegov rojstni kraj. Je brzojavil dolgo poročilo z vsemi detajli nesreče, na koncu pa je dodal s |wr vrsticami, da je našel svojo rojstno hišo v pepsiu, v katerem so tudi ožgano kosti njegovega očeta, matere in že- Strojniki volljs svoj« odbaralki v iirtli wwwWi •• ■ pa w w vivv 11« Nominacijo so končane. — Ne kateri atari gl. odborniki nI majo protikandidatov. Prt- lokalnim društvom v Združenih državah In Kanadi. Glasovnice bodo šteli v mesecu maju, nov odborniki |pa nastopijo dne 1. julija in službena doba traja dvs leti. Za predsednika x kandidira A. O. VVharton, nima protikandidata. E. C. Davison Je dobil nominacijo od 373 lokalnih društev. Njegov nasprotni kandidat Je H. P. Leeman, ki ga pod pira 28 lokalnih društev. Artur llolder, katerega kandidaturo je podpiralo 52 lokalnih društev, se Je zahvalil za kandidaturo. Za uradnika glasila kandidira Kred lfewftt On nima proti kandidata, Podpredsedniška kandidata za Kanado Jamss Somerville In J. K. McGovern. Zs |K>dpre'lsednlka v Združenih državah Je pa kar deaet kan- n«. To ga ni potrlo, da ne bi bil didatov. TI so: J. P, Conlon, J. nadaljeval svoje službe. Vač ko 70,000 ljudi je strehe in vsakega Imetja. brez Nove čete pomorščakov odhajajo v Mkaragvo Ameriške čete Ae ali» sdušlir vstaje liberalcev. Washington, I). C\ — Iz ofi- cijelnega poročila, ki Jo bilo izdano 9. t. m., odidejo svefte pomorske čete v Nikaragvo, kjer I »odo pomagale "vzdrževati ne-Sirulalrja. Nato Je pa sledila ob-Jvtralns cone". — To do||ezuJe, tožba Sinclairja 1 ara v zgodovini zdravilstva. Albert Trick iz Park Ridga, o katerem amo včeraj poročali, ki js zadnjo nedeljo zjutraj poatal mrtvouden na dlafragmu (prečna strešica nad pljuči) in prenehal dihati, je bil v četrtek zjutraj ob štirih še šiv v 8t. Fran-ds bolnišnici v predmestju i-vanstonu In ob njegovi postelji se še vedno vrstita po dvs mo> žn is skupine 56 nameščenoov Park Ridge Public Hervlee Co. In mu vsak od ene strani pritiskata prsi ritmično gor in dol« gor in dol. To pritiskanje, ki traja neprestano šs 90 ur, drži Fricka pri življenju, drugaAo bi bil mrtev še 0. msrca zjutraj. Mota so menjata vsakih 16 minut, Friok leži visoko podloAen pod hrbtom; Na sobi ima le spodnjo srajoo in na prsi mu po* brisačo, da no trpi koša vsled pritiskanja. Poročilo is bolnišnice v. Aotr-tek zjutraj se je glasilo, da jo bil Frlck v prejšnji*noči zelo slab. Njegovo telo j# postalo višnjevo vsled slabaga kroženja krvi. Kljub temu zdravniki u-pajo, da odneha paraliza prsnih mišic in se mu vrne naturno dihanje. Frlck Je skoraj ves čas pri zavesti. H|»al Jo zelo malo. Parkrst «o mu ubrlignill morfij, da so ga us|>evaJi, Izprva Jo bil paralizlran v nogah, hrbtenici do vratu, v prsih*in grlu? govoriti ni mogel In Jesti tudi ne. Hrahill so gs ns ta način, da so mu ubrlzgsvall redllno snov v nogo. V torsk Je pa paraliza odnehala v grlu, nakar Jo začel govoriti. Tedaj so mu dajali jmj eno žličico mlaka in JaJ-iljega punča, V sredo pa spet nI mogel več goltati, odnehala pa je imrallza v nogah. To menjavanje mrtvouda navdaja zdravnike z Upanjem, da se mladeniču povrne normalno stanje dls-fragrna, nakar Iki s|>et začel sam dihati. Dokler ni tega, mu morajo na opisan nalln goniti pljuča, da dobiva kisik vas«. V devetdesetih urah ni niti snkrat sam dihnil. Njegov oče sedi neprestano ob njegovi (»osteljl, JE UVEDLA PRI HILNO HODIftf K ZA IN DI 'HTKIJMK K KI'Oil K- Policija prijela mladeaUtt-bandlta. Chicago. — Dva mladeniča sta oropala neko trgovino v Gaiyju, Ind., ter se tskoj potem odpravils v (*hicsgo, ker sta sli-šsls, ds je Chicago izvrstno polje/ na katerem lahko razviJeU 'svoja talenta ropanja. Toda policija jima Je preprečila načrt ter ju prijela Stara sta 19 in>20 lot Prvi je Walter Gordon Is Tudi i Apaaijl ae giWje. Ohregon je odklonil Mussolini-! jevo odlikovanje. Mežico City, 10. marc*. — j Avarro Obregon, bivši mehiški [ predsednik, Je odklonil veliki redi m ^fff J . . , , . . . sv. l.a/arja in sv, Mavrlclja, ka. Hevelanda. kjer je «k al v tojieč-n-rega mu Je (smisla Italijanska j ni trgovini, drugI, Harry Lao-vlada. Obregon Je izjavil, da a« nard, Je bil u|K-len v neki sla-strinja z Mussollnljevlm re- š^ičarnl v Clevelandu. Zdaj pod Washington, D. C. — Vlada Je Krogla v srru — mož živi. , kraljevskim dekretom določils, Ksnsas City. — V tukajšnji ds se spori v Industriji reševsjo javni bolnišnici Je mož z ime % razsodiščem. V ta namsn bonom Baltaasro Santamaria, ki ¿0 razsodišča sestavljena Iz ob*h ima kroglo v srcu, a še živi. apornlh strsnk Tako poroča de-Zdravniki eslo upajo, da okra- department, va. Krogla j« v taki peticiji, da se ritmično premičs v vsakim ■ ^ " IH I utripom ne sirinjs t žimom niti s fijo fsšizma. princIpl ter fllozo- ključem eakapado. premišljujeta svojo __ -_____________i šfttrafto is "Premte"! Infleenca razaeje ns Irskem. > Ukrasti sv. pismo si Dublin, 10. msrca. — Kplda- Denver, Colo, — Harry A. mlja M»anake Influence Je zaJs- Besr, predsednik organizacije sa Is vso Svobodno irsko državo, razširjanje biblije, Je izjavil v Dublinski nadškof Je vsled tega sredo, če kdo ukrade biblijo v odredil, da ss ni trfbs poatiti hoMski «obl — pod pogojem, Ae vernim Ircem, dokler traja I»- tat^ n«» more drugače sadostitl |ez#n. f —- j svoji potrebi. mJ PROSVETA GLASILO 8LOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■4" LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKUNOTK C«M OfitMV po SA Bakapiai a» no vračajo. Naročnina: Zadinjana drtava (ixven Chicago) $6.00 na Isto, |SJ0 sa pol lote bi $1.25 sa tri moaocc; Chicago Hi Clearo $OJO na Isto, 4M» sa pol lote. f 146 sa tri mosaco. la sa inosomatvo $8j00. _ Naslov aa vat, kar tea stik s IkUmi rPEO«T«TAw 2S57-M So. Lawaialo Avomo. HlIgÉ, -th« enlightbnm»*!* Orgsa of ths Sloveaa Matfsaal SsaafK Soctety. Ojn«d by tîw Slovea^atloaal Benefit Society. Advertlaing ra^S SB 8ubecription : UnIted SUtes (iiteept'chieago) and Canada $6.00 p« m Chicago »JO, andforeijasofiiMisIt^ psr year MEMBER of THE Dstam v oklepaju a. pc. (Feb. Ž8-1I27) poleg * poMeai. 4a vsa je s tem dnevom potekle aareéaiaa. PenoviU je prstaCssaa, |s ram as seta vi "NASA" prosperiteta in kapitalistični gospodarski sistem. in od sadov dela drugih. Le tisti, ki sam študira, kako bo odiral druge ljudi in živel od sadov dela drugih ljudi, zagovarja kapitalistični gospodarski sistem, ali pa človek, ki je tako bedast, da ga ne zapopade. * a« . i .... . — .. t ,«» . . , zna njeno zgoBovlno za dobo 25 let. Mi ravno on je tudi 2e naredil nekdaj nepremišljen korak r zadnjih letih, kot voditelj viharnega gibanja. Vihar ae je !>olegel in on pripocna avojo zmoto, kal Veliko drugih. Tako se polagoma rojaki zopet opri-jemljejo socialističnih načel ter upati je, di bosta zopet enkrat zavladala sloga in bratstvo. Zahvaljujem ee vsem, poseb-no L. B. in njegovi soprogi ter J. T. in njegovi ženi, in vsem. ter želim vsem boljšo srečo kot jo imam jaz. Kličem vam vsem unijskim premogarjem: V bojne vrste dne I. aprila, 1927! — Vider Vodiftek. Kajne ob koncu leta je bil velik slavospev o prosperi-teti v velikih dnevnikih in podjetniških listih, kakor da je te prosperitete deležno vse ameriško ljudstvo. Na clrug-i strani so bile tožbe o farmarjih, ki gospodarsko prihajajo na psa, tožbe delavcev, ki nimajo koncem leta pokazati kaj drugega, kakor da so njih žulji postali bolj debeli in da so za leto dni starejši. Ali ves ta čas pa čitamo v finančnih in podjetniških listih izkaze o ogromnih dobičkih, ki so jih napravile razne industrijske in bančne kompa-nije. Iz tega se da sklepati, da se prosperiteta ni razlila prek vsega ameriškega ljudstva, ampak da so te prosperitete deležni le kapitalisti, t j. ljudje, ki imajo toliko denarja, da ga nalože v raznih podjetjih z nakupom delnic. United States Gipsum kompanijo lastujejo ljudje, ki ne delajo v njenih tovarnah, ne obratujejo strojev, ki me-1 jejo mavec, ne delajo v rudnikih, v katerih ga lomijo, ampak to so ljudje, ki pripadajo h kapitalističnemu razredu. Knjige te družbe izkazujejo, da so delnice te družbe vredne $10,138,300. Na lastnike teh navadnih delnic je v letu 1^26 odpadlo $7,808,184 dobička. Z drugimi besedami povedano pomeni, da je dobiček za lastnike navadnih delnic znašal 77 odstotkov od denarja, ki so ga vložili v delnice. Leta 1920 je kompanija pričela dajati dividende v delnicah. S temi dividendami v delnicah je povišala prvotno glavnico lastnikov za 126 odstotkov. Vsota, ki so jo lastniki vložili v to podjetje je * mogoče znesla okoli $4.600,1)00. In tako ni dobiček v letu 1926 znašal le 77 odstotkov, ampak je znesel 173 odstotkov. Ni čudo, ako lastniki te kompanije izjavljajo, da je leta 1926 prosperiteta zanje izredno velika. Vsak človek bo dejal, da pfocvita, ako je pred šestimi leti dal na banko sto dolarjev, po šestih letih jih pa prejel $173, vrhtega je vlekel vsako leto dobiček skozi šest let in koncem šestih let je pa njegov stotak Še ostal nedotak-i njen na banki. To že samo na sebi pokazuje, kako učinkuje kapitali-I stični gospodarski sistem blagovne produkcije in distri-1 hud je. Da sistem še bolje razumemo, poglejmo vanj malo ' bolj globoko. Ta družba je imela v petih letih, t. j. vštevši leto 1922 pa do vštetega leta 1926, za lastnike navadnih delnic, $26,526,475 dobička od glavnice $4,500,000! To pomeni, da je družba imela v petih letih 650 odstotkov dobička, ali na leto 130 odstotkov. Da te številke bolje razumemo, si mislimo, da je nekdo pred petimi letimi vložil v to podjetje sto dolarjev. Skozi pet let je prejel vsako leto sto trideset dolarjev kot dobiček, po petih letih mu je pa še ostalo sto dolarjev v podjetju, od katerih bo še vlekel dobiček. Ako je človek pred petimi leti vložil v podjetje fto dolarjev, je po petih letih prejel šeat sto petdeset do-< ' larjev, njegovih sto dolarjev je pa ostalo nedotaknjenih v podjetju, da mu nosijo Ae nadalje dobiček. Kdor je pa pred petimi l«»ti imel v podjetju milijon dolarjev, ima danes šest milijonov pet »to tisoč dolarjev dobička, njegov milijon je pa še vedno naložen v podjetju. Tako kapitalistični gospodarski sistem ustvarja mul-timilijonarje. Delavci, ki so takrat garali v podjetju, ko Je milijonar vtaknil svoj milijon v podjetje, do katerega je prišel na ravnotak način, kakor je prišel do nadaljnihjdelo. drugi pa premllijuje v za-milijonov, je ravnotako reven, kot takrat, ko je pričel |poru nepremišljeno deja-delati. Njegov edini dobiček je ta, da je starši za pet letntia... t* a . njegove delavne moči so bolj izčrpane, njegovo zdravje Jf™ ^mTFZZ^. pa oslabljeno. . hl4f p, ^ mftrilH dob4t| ,Un0VJl_ Milijonar pa ni potočil ene znojne kaplje v podjetju. ")*. M«*»1 ie bilo mogoče. Ako. genil ni z mezincem pri produkciji mavca, a vseeno se je,rivn<> * družinami, »o njegovo premoženje pomnožilo za šeat milijonov in pol 2JTi liI.-t i2iJo M ^ ln • . t. • l» j a i t . , , . r '«letajo. Kjer kdo more. da pre- In tak gospodarski sistem, ki prtaa*a tako prosperi- Mvljo svoje družine potteno In teto onim, ki ne delajo pri blagovni produkciji in dlatri- «I nočejo umazati svojih poite-Imeiji, onim, ki delajo, t j. delavcem, pa le žulje, pohab- n,h jim! I jene ude, trpljenje, bedo in prerano smrt, je krivičen in . ,ro< u iVi ^ r"*ovorez ga ne more zagovarjati noben človek, ki ne mlsN In 32Ji L študira na to, kako bo prijetno in udobno živel brez dela.seljencc v tisti naselbini ter po- Glasovi flne S. N. P. J. ia ?i tate) je v "Prosvete". w Rudarski boj. Coverdale, Pa. — Bflža se čas kot porbčil* kažejo, da tx>»o morali • 1. aprilom zopet jWj-skl premogarji odložiti «vojfc o-rodje ter začeti boj s premogar-«kimi baroni. Ze Uko majhen in kisel koa kruha, katerega sedaj zaslužimo, je gospodom baronom prevelik; hočejo nam znižati sedanjo plato ter aaa pahniti nazaj za 84 let, v čase, ko U. M. W. of A. še ni obstajala. Resnici na ljubo rečem, da ni dosti pričakovati od vodstva nate premogarske organizacije, ker ao, kot razvidno, naši vodi tel j i bolj naklonjeni gospodom baronom kot pa nam, ki jim težkimi prispevki plačujemo mastne plače, r -« Moje mišljenje je, da je bolj. le, akbravno slaba Organizacija kot pa nič, ker podr&i je veliko lažje kot zgraditi, lik ako še to izgubimo, kar imamo, potem bo preteklo zopet veliko, veliko let, da bomo imeli zopet kakšno pre-hiogarsko organizacijo, posebno tukaj v Pennl. Seveda veliko ljudi je različnega mišljenja in je težko spraviti vse v en tabor, saj ako jih je pet skupaj še niso vsi enega mišljenja, toliko je bolj razlika v tisočih in miljo-nlh. Posebno tukaj v Ameriki je razdor velik med delavstvom enkrat zaradi vere v drugič zaradi narodnosti; pride tudi ha-sprotatvo v političnem mišljenju, ker nekateri so še katoličani, drugI socialisti, nekateri ko* munisti itd. Ali ko pride resen čas, tedsj pa vsi poskusimo težko roko kapitalizma, ki udarja po nas indirektno. Tedaj se začnemo zavedati, da ni bilo sloge med nami in tako smo dali priliko, katero je kapitalizem porabil z veseljem nas zopet prikleniti v verige suženjstva. Koliko je že delavstvo trpelo zaradi nesloge in le bo, ker je še dosti efljaltov, ki so priprav IJeni prodati delavstvo za Jfude-Ževe groše, kar je že bilo dostikrat dokazano. Zatoraj bodimo previdni ter se ne dajmo zapeljati tistim, kateri so vse preveč vneti, ali tisto jih tudi mine hitro, kot se je začelo. Naglica še nikoli ni bila dobra. Cltajmo Časopise, posebno socialistične, v katerem bomo dobili vsa pravična porodila o poteku sUvke. Kot premogar iz mladih let sem že poskusil vse bridkosti premogarskega življenja. Veliko mojih sodelavcev je že padlo v prerani grob zaradi nezgod, katere nam gledajo vsaki dan v oči. Upam pa, da se bo spremenilo na boljše, ker vae je minljivo na svetu, tako bo tudi prišel čas. ko bo konec izkoriščanja ter bo človeštvo živelo v boljših razmerah kot dsnes. S tem bo tudi delavstvo pridobilo pravice katere že pričakuje, posebno od razvoja industrije. Pred kratkim časom sem obiskal svojo staro naselbino Moon kun, Pa., v kateri imam še dosti zpancev In prijateljev. Tam PKtahurjrh Coal Co. obratuje s atavkokazi. Ravno na dan obiska sem slišal, da je skeb-za-moret ustrelil svojega sovrstnika belega "sltebe". Več ml ni znano, ker kompanija noče izdati in tako ostane vse tajno. Tako padajo kompanljske žrtve eden v grob. drugI v zapor. Kateri je mrtev, je končal netepo Za Slovenski dom v Greater New York«» Brooklyn, N. Y. Pod tem naalovom je iftšel članek v več slovenskih listih, med temi tudi v Prosvetl It. 49 od 28. februarja. Sicer je Ideja za Slovenski dom Že stara, kajti večkrat se pojavi kaka frakcija ter si poišče zastor, za katerim se komedija lepše odigrava. Zastor seveda, za katerim je igra, mora biti privlačen, zato je najbolj pripraven kak dan ža invalide, slepce aH pa slovenski dom ki je bil fte večkrat na newyor-škem prizorišču. Vsakokrat ko izda kaka frakcija parolo za propagando slovenskega doma, •i seveda poišče druga frakcija drugo parolo, morebiti izda propagando za slovensko faro. Ko pa druga propagira za Slovenski dom, zanika prva, da ga nt treba. Tako ae komedije pojavljajo od č*sa do časa. ki pa so za zastorom popolnoma druge, katerih glavna uloga je, borba za prvenstvo, za gospodarsko nadvlado ali pa politično moč. Tako so se komedija odigravale v newyj(rški' tosselbini že večkrat In se igra tudi zdaj že leto In pol za kuliso slovenskega doma. Komedija, ki je Gorške-mu vprizorlšču in ki je dobila višek vseh komedij, $e ne igra za Slovenski dom, kajti ako bi bila komedija princip slovenskega doma, bi bila lefako kratka in se ne bi vlekla že leta. Ko-medijantje bi s* Vsedli k mizi, bi vzeli lahko slovenski dom v razpravo, izdelali načrt to komedije bi bilo konec. Ampak slovenski dom lahko čaka: delnice ne bodo strohnele. Ker so pred slovenskim domom drugi interesi, zato je treba, da se komedija raztegne na najskrajno dolžino, da bo pri nji več profits, več zabave in seveda tudi več slave. Ako bi bila komedija res princip slovenskega doma, potem ga bi že lahko Imeli. Ampak komedijant je tega nočejo, ker poklic je. komedije goniti naprej, da se narod s tem zabava in dii komedijant iz zabave vleče korist. Tako se komedija nadaljuje. dokler.se je narod ne naveliča. Komedijantje, ki igrajo za slovenski dom v New Yorku, so zelo pi^friganl — dve tvrdkl z enakim trgovskim podjetjem ter z različnim političnim mišljenjem v tekmi druga drugo izigrata in ai pri tem priborita prvenstvo v naselbini, pri čemur se gre v glavnem za go-Kpodsrsko in politično premoč. Ci t atelje Pros vete gotovo ne zanima, kateri komedijant bo izigran, ker nobeden Izmed njih ni naklonjen Prosvetl in ne prinese Prosvit! nit» penija kori-»ti, pač pa šMflo. Ako se polemika osebnosti zanese tudi v Prosveto, zato bi bil lahko dopin v Prosvetl Št 4S izostal brez vsake škode. Ako bi imeli propagator j i za alovenskl dom res pravi namen, sgitirati v slovenskih listih sa dom. so imeli priliko storiti to že zdavnaj pred letom, ko je do-bfls ideja slovenskega doma raz-msh. Vsaj kakor sem slišal, le bilo odbora predlagano, da se pravila In cilj razglasi po alo-venskih listih. Ker sta zainteresirani v slo-unaki dom tudi dve društvi 8. N. P. JH bi se spodobilo, da bi se namen doma objavil v uradnem glaailu Prosvete, ampak tega niso storili. Prišli so še le zdaj, čez leto in pol s propagando, da se zanese komedija osebnosti tudi v Prosveto. Zakaj pa se niso pobrigali poprej ter poelužili slovenskih U-jtov, ko je bilo že itak naglaše-no — to so gotovo vzroki. Prvič se jim ni zdelo potrebno, morebiti coal misliti izogniti razprave, ki mora prej«ali slej priti, ali kar je še bolj verjetno, mi-ilill so, da naj izvrši vso sgita-cijo za dom, list "Naš Dom" sam, da ai tako pribori sam venec slave v naselbini. Ko pa je sašel Slovenski dom na kleče, so se pa naenkrat pri "Našem Domu apomnili, da bi bilo dobro, poklicati tudi druge slovenske ilste ter jih potegniti v komedijo pobijati Glas naroda. Kar se tiče propagande za Slovenski dom, mislim, da je Prosveta vsak čas na razpolago. Saj je to njeno glavno geslo, da Širi po slovenskih naselbinah kulturo in izobrazbo in zato smo tudi čitatelji Prosvete 3ami vsak Čas pripravljeni vzeti zadevo slovenskega doma v pretres in m potrebujemo pri tem prav nobenega provokatorja. Seveda, razprava za.slovenski dom mpra biti trezna, pa tudi slovenski dom mora biti tak, da bo sposoben ga razglasiti v javnosti — nikdar pa se ne smemo spozabiti tako daleč, da bi se vmešavali v komedijante in pri /tem enega pobijali, drugemu pa pomagali priti na površje. Ko trdi Glas naroda, da za enkrat slovenski dom v naselbini ni potreben, se moti — sicer se ne moti, ampak špekulira. Upa, da bo ta komedija za slovenski dom kmalu izigrana in ko je bo konec ter bo zopet vse tiho, bo začel pa on znova komedijo, da bo za nanrej zopet zabave. Slovenska naselbina je potrebna doma kot slepec vida, ampak dom mora biti dom, ki bo odgovarjal narodu in njegovim potrebam, tako kot zahteva podjetje, ki naj služi narodu za kultaro in izobrazbo. Dopisnika v Prosvetl It. 49 zatrjujeta, da se ne more zanikati, da ni bil temelj postavljen na nepristranskem stališču, ker j^ v pravilih glavna določba, da He slovenski dom ne sme porabljati v verske ali politične svr* he in da je glaVno načelo slovenskega doma — Sloga. Tak Članek zveni v javnosti prav lepo in lahko najde mesto v arcu slehernega človekoljuba. Ampak oglejmo si vso komedijo nekoliko bližje. Na seji 22. avgusta, 1926, je bilo rečeno: Slovenski dom je postsvljen na nepristranski podlagi ne vpošte-vajoč verskih, kakor tudi ne političnih mišljenj posameznikov. Nekoliko pozneje pa se je ta točka že predrugačila in se spremenila v toliko: Ker ima ta družba namen gojiti 'bratsko slogo med svojimi člani, ne glede na njih politično in versko mišlj4itje, se izjavlja, da se ta organizacija ali njena lastnina nikdar ne sme rabiti za podpiranje kake cerkvene ali politične stranke. Človek, ki je kratkoviden in le površno prečila ta odstavek, ne zapazi, kaj tiči v tej načelni izjavi m zato je odbor slovenskega doma tudi zelo ponosen s to Izjavo in si predstavlja, da je nekaj zelo umetnega ustvaril. Jaz bi vprašal, zakaj ao se delali komentarji? Zakaj ni o-stalo tako kot je še bik) enkrat narejeno in zakaj se ni takoj razglasilo v javnosti. Zakaj se je sploh naenkrat Slovenaki dom spremenil v družbo, ki ima namen svoje člane učiti bratske sloge? Nadalje bi vprašal, ker se lastnina družbe ne sme porabiti ne sa cerkvene niti v politične svrhe, čemu bo sluiila? Edino složnim delničarjem? Složna društVa si bodo lahko pri-' rejala veselice in zabave, vsem cerkvenim organizacijam ln političnim društvom bodo pa vrata zaprta? Vprašam pa: Ker ae bi morebiti zopet od čaaa do Časa prismukal v New Tfork kak škof ali drugi višji verski dostojanstvenik, kam ga boats poslali? Ali bo ostal na cesti? Gotovo ne — prišel bo na ravnost med složno drufbo, okoli njega PETgK, 11. MARCA. 2 A R KO M ET Dol z nebom! Nemški strokovnjak Max Valier je naredil načrt novega letala, ki ima p«« iz Berlina v New York v 96 minutah ali malo več kot v poldrugi uri. Letalo ima drveti 4320 milj na uro. Kako je to mogoče? Valier prar vf, da stvar je lahka. Letalo ae mora dvigniti v navpični črti nad ozračje in potem leti po praznem prostoru, kjer ni več zraka ia vsled tega nobene frik-cije, nakar se zopet spusti navzdol, kjer hoče. Gonile ga bodo raketne eksplozije, torej se ne bo treba letalu opirati na zrak. Valier računa, «da v visočini 44 milj nad morsko gladino je že vakuum; to vlsočinb doseže v dveh minutah. Sanjarija? Pred dvajsetimi leti je tudi bila sanjarija, če je kdo rekel, da je lahko govoriti po telefonu iz New Yorka v London ali poslušati godbo iz Ban Francisco v New York. Danes je vse to fakt. Valier morda be bo imel uspeha — ali kakor je danes radio fakt, tako ni več daleč čas, ko bodo zračne ladje obletele zemljo v enem dnevu, leteče tisoč milj na uro. Doba motorja ima komaj svoj začetek. In doba prave civilizacije še ni prišla . . . •aaa Krtačica odgovarja. Dragi Zarkomet! Povej Krta-čar ju iz Acoste, Pa., da ni bil moj namen mučiti ga z ugankami. Ker se mi ubožec smili, hočem danes odgovoriti na moji dve uganki, ki sta bili objavljeni v št. 36. — Moškemu ni do govorjenja takrat, kadar je tako natrkan, da leži na tleh in z ustnicami blato rije. Tista reč pa, ki ima štiri noge in še po glavi hodi, neka živalica, ki zelo neprijetno žgačka po glavi. (Ta Živalica ima šest nog, ne samo štiri. Op., K. T. B.). Žvečilnega gumija ni treba pošiljati. — Skušaj uganiti sledečo: Kdaj se pijanec spreobrne?—Krtačica.. • * * Sheboyganaka kontroverza. Človek lahko dela za delavsko stranko in je dober član Človeške družbe, ne da bi no&il dve suknji hkrati in iskal pohvale ter časti. Koliko je vreden socialist, ki je socialist le na papirju?— Str igel j, Sheboygan, Wis. , v • • • ^ Cenzuriče ne bo! Recimo, da stara garda v kongresu pogazl ustavo ln sprejme zakon cenzure za časopise. Re-cimo, da ho največji moralistlč- ni hinavci postavljeni za cenzor-je. Recimo, da so naši frančiškanski rezgetači imenovani cenzorjem za slovenske liste v Chicagu. Juh! Resno razpravljati o tem bi bflo smešno — kakor bi bilo pri-lično smešno, če bi kdo predlagal, da Rev. .Airaee Semple McPherson operira prezidenta Coolidga na vnetem slepiču . . . v aaa Otye ai "blago bližnjega". . Nekdo je zapisal, da je Bog prepovedal želeti blago svojega bližnjega. Olje v Mehiki seveda ni Màgol. . . Moj Bog, moj Bog. zakaj so te tako oslepili, da več nič ne vidiš na tem svetu! — Jež, Milwaukee. Kdo je "bivši'socialist". Uganka v št. 55 Proavete je rešena. Pojdi v prodajalno pohištva na W. Lake streetu in kupi si ogledalo. Pogledaj vanj in videl boš, kdo je bivši socialist.— Fr. Klun, Chisholm, Minn, aaa Sugestija. Dragi K. T. B. ! Ker imaâ razne konteste v svoji koloni, ti su-gestiram sledeče : Ameriški družinski koledar je zelo popularna knjiga med ameriškimi Slovenci. Dobro bi bilo ustanoviti sklad, v katerega bi čitatelji priapevali prostovoljne doneske za najboljšo povest, ki bo priobčena v Amer. druž. koledarju za leto 1928. Prispevate-lji bi potem odglasovali, katera povest je najboljša, nakar bi se nabrana nagrada izplačala pisatelju izbrane povesti. — Maks S. (Sugestija je all right, a pravilno je, da kampanjo za tak sklad vodi "Proletarec" v svojih kolonah, ki izdaja koledar. — K. T. B.) sat 1 Bolezen ugank se Uri. Dragi K. T. B.! Priobči še mojo uganko v 2arkometu. Prvi čitatelj, ki jo pravilno reši, dobi od mène fino smotko/ prva Čita-teljica pa "box of fine candy". (Pri meni je vsaka dekle, pa naj bo stara ali mlada.) Tam nekje je Krtačar, tam je Krtačica, torej vi vsi modri in podkovani n* delo! Moja uganka je v angleščini. Upam, da ste hodili v večerno šolo ; ako niste, že dobite koga, da vam raztolmači. Who got the job after Coolidge died? — Max F. Rolih, South San Francisco, Calif. K. T. B. se bodo zbirali verniki, mu na-kolektali dolarjev ter ga odpravili naprej k drugi "složni družbi". Prišel pa bo seveda tudi Grdina, kot predsednik K. S. K. J., ni bo šel seveda naravnost v "složno družbo" ter začel udrihati po svojih nasprotnikih. Kaj pa, ako bo prišel tudi Zavrtnik, urednik Prosvete ali Zaitz, urednik Proletarca? Kam ju boste poslali? V Chicago, boste rekli. naj gre, ker to je politik, za njega ni mesta v slovenskem domu iped "složno družbo." Bluf čez vse blufe! Ako bi bila izdana parola, da se misli u-stanoviti bratovaka družba za gojitev bratake sloge, bi ji dali vso čaatt, ampak ker se glasi parola za neodvisen slovenski dom, je bluf tem večji, in s takim blufom se misli blamirati vse javno časopisje. Tak dom, kol je namehjen za jaz mu ne smem reči da laže, sem krivoverec, zato bom vprašal patra po ovinkih, kako izgleda moja duša, ali jo vidi, ko gre v nebesa, in takih vprašanj se pater zopet boji. Zato kriči: Proč z politiko, ker v politiki je vrag. Ampak kakšen pa je človek, ki ni politično naobražen? Osel ali vol se politike nezaveda; na-vežl ga na vrv, pa ga pel j i, kamor hočeš, ga prodaj sa poljubno ceno, pa ne ve, kaj se ž njim godi zato ker se politike ne zs-veda. Tudi človek, ki ni politično naobražen, je podoben onemu, ki ga navežeš na vrv, pa ga odpelješ, komar hočeš. Tak človek, ki se politike ne zaveds. je zgubljen v človeški družbi ter ni drugega nič kot orodje (kladivo in nakovalo), s katerim *i kujejo drugi svoje politične sli gospodsrske nakane. , Politika New York, je podoben Icerkvi, 'J« diplomacija — orožje, s ka- v katero se lahko priklati vsak indlvldlja, bodisi vernik ali pogan, samo da prinese groš, pa da molči, kaj mu cerkveni pred-atojnik nagode na uho. Tudi cerkev je nepristranska, ki ne sme drugemu služiti kot sveli-čsnju duš. Ampak vsak ve. kako ae s cerkvijo izrablja, kako se iz nje vodi propaganda aa vojske, za politične intrige In posebne gospodarske špekulacije. Proč z politiko, kričijo nazadnjaški toriji. ki ne privoščijo, da se človek politično izobrazi. Kaj pa je pravzaprav politika? Nič kot navadna diplomacija, ki Se z njo lahko človeka naMufa. Pater, ki s prižnice zagotavlja. da ml zveliča mojo dušo, me blufa, pravzaprav tale, ampak terim se človek brani blufa. ali se pa drugega ž njo nabluf:> Tako Je slovenski dom v Ne« Yorku političen bluf, daai krilijo njegovi pristaši: Proč od politike! Blufajo svoje verne in javnost, do skrajnosti. Slovenski dom je političen bluf. zato ker širijo v javno da se gre za narodno podjetje, med tem ko se gre za Čisto ns-vadno sekto, katera misli s pomočjo modernistov zgrsrf' trdnjsvo klerikalnih intrig, v kateri pa ne bi imeli mesta modernisti izreči svoje mnenje čef politične intrigo, s katerimi je danaftnja dražba skoz in ak«' premrežena. Slovenski dom bil mrtvs kulturna stavbs. živv tina mesto zabave, v katerem (Dalja aa L Vesti ¡2 Jugoslavije RAZNE VESTI l ïnrM v Ljubljani. Frančiška Lindler, zasebnîca, 76 let; An Cija Kok, delavčeva žena, 2f Lt Franc Kožuh, mizar, 36 let I Uni Strupi, iena prevoznika 1!^; Marija Zalokar, iena že-llHničaVja, 35 let; Maks Pezdirc, Ei rudarja, 20 mesecev ; Franc Kpéie, zasebnik, 66 let; Franc iBiiovičar, mag. pharm., 31 let IJoiip Pretnar, pekovski pomočil, 21 let; Helena' Pretpa IgAnt, hči mizarja, 81 let; Olga liant, hče mizarja, 17 mesecev |Kdi Leitgeb, zasebnica, 70 let Alojzija Vodišek, sluikinja, 69 let Antonija Freiberger, zasebnica, 84 let ; Josip Lenčina, pro-Ljak, 78 let; Alojzij Slavoj I Gaertner, hranilnični uslužbe- I m, 58 let in Neia Kutni, za- I jebnica, 78 let. I Gripa v Jugoslaviji. Po urad-L podatkih je bilo 1. februarja h Jugoslaviji 7797 na gripi obo-[lelih oseb. V tednu izza 1. febru-lirja je bilo na novo prijavljenih 12.167 obolenj; umrlo je za gripo 40 oseb, ozdravelo pa 10,826, I tako da je dne 7. februarja ostali» bolnih 19,098 oseb. V ljub-I ijanfki oblasti je dne 1. febru-lirja ostalo 56 na gripi bolnih o-I geb; tekom tedna je bilo na novo prijavljenih 78 obolenj, o-Itdravelo pa je 18 oseb. Smrtnih I slučajev do 7. februarja v ljubljanski oblasti ni zahtevala. Detomor. V graščini "Einod" [pri Novi cerkvi se je zgodilo veho hudodelstvo. Neka sluikinja je umorila svoje dete. Po-Idrobnosti še niso popolnoma mane. O slučaju bomo še po-I drobno poročali. Smrtna nesreča delavca v Ko-Ikriki dolini. Kakor .poročajo iz Fužin v Kokrški dolini,/ se je [tamkaj smrtno ponesrečil delavec Svetek Josip, rojen 1. 1894, doma iz Srednje vasi, Bohinjska Bistrica, ki je bil zaposlen pri lesni industrijski družbi Jezer-tko in bil zaposlen v' gozdu pri spravljanju hlodov. Okrog 8. ure zjutraj ga je podrl neki hlod in mu prizadejal smrtne po-ikodbe, katerim je takoj podle- r Zaupni delavski delegati. Za iaupne delegate in namestnike i pri rudniku Zagorje so izvoljeni sledeči: Za obrat Kotredež Škr-jbec Josip, Miklavčič Josip, Kran. [berger Anton in Leskovšek An-¡ton. Namestniki: Prašnikar Peter, Magorš Ivan, Ravnikar Jože, Roje Ivan. Za obrat Ki-jovec: Drnovšek Kari, Zupan [Ivan, Kamnik Ivan in Klopčič i Josip. Namestniki: Ahčan Ivan, P«vl Franc, Martinšek Miha, Bolte Ivan. Zunanji obrat: Vah-F Alojz, Malovrh Fr., Dolinšek p^anc, Sober Franc. Namestniki: Dolenc Alojz, Proseno Jo-»P. Zore Franc, Fincinger Julij. RazMreljevanJe skal v Savi M Cirčami. Široka in ravna [•truga Save mimo mesta Kra-tfja napravi kmalu nižje vasi Ciré dobre četrt ure od Kranja, N»ojen oster ovinek v znatno ožjo sotesko, ki jo krijejo na obeh toaneh visoke in navpične peči-* V tej oiini, kateri pravijo fculovka, je struga polna veli-j n^ih skal, ki so onemogočale Nt odtok vodnih mas. Zlasti p bilo to opaziti pri vsaki večji [Splavi. To je napotilo vodstvo kvarne Jugočeške na Gašteju. F°Jih not je največ izposUvljen Varnostim poplav, da je skiera ^ ovire odstraniti. Delo je Jftvzeia Stavbna družba iz N>lJ«ne. S tem upajo doseči F*t, da Me bo vodna gladina r* »d Majdičevega jeza nad F*«»n navzdol znižala za sko-f\ 1 meter. SUvbena družba P te dni te postavila potrebne n» in firične prihodnji teden Fl*ti>ljevanjem skal, ki bo tra- j*'" «k r„ mMec dni âko ^ bo rVi nars^la. L*»! Je šel dr. Ksrsêec v ^kaj so šli klerikalci v L*^ nam je odkril v svoji zad-1 "Domoljub", ki pra-t .i,r Korošec je res zato šel L£wo, ¿ifn ^ izr0)uje grmijo/' • Domoljub" afcer »k* nad tem. ker pi-j1 mu bo že zdaj poare-ni'' ne moremo preroko-m' * aumjM, da se mu to mora posrečiti. Zakaj radikali klerikalcev vendar niso sprejeli zato v vlado, da bodo proti njihovi volji gradili svojo avtonomijo, ampak zato, da bodo delali to sporazumno. Radikali so sedaj na strani klerikalcev in ni nobene ovire, da dr. Korošec izvojuje avtonomijo, kakor pravi "Domoljub", — proti "centralistični" opoziciji. "Domolub" je pač namenjen za največje tepce med Slovenci. Janez Jarc pomiloščen na 20 let težke ječe. Deželno sodišče v Ljubljani je prejelo te dni odlok ministrstva pravde, da je kralj Aleksander na podlagi Čl. 50 u-stave pomilosti na smrt obsojenega Janeza Jarca iz Vaš pri Preski na 20 let težke ječe, poostrene s postom vsakega pol leta ter postom in trdim ležiščem dne 21. novembra vsakega leta. Kazen se šteje od 9. decembra 1926. Deželno sodišče je o tem obvestilo tudi Jarčevega branitelja dr. Janka Žirovnika. Tako je torej končana ta afera, ki je vzbudila svoječasno toliko hrupa in je Jarc tako rekoč naravnost izpod vislic ušel smrti. Kakor znano, je bil Janez Jarc obtožeji, da je dne 21. novembra 1925 zavratno umoril 251etno svojo ljubico Angelo Kopačevo iz Vaš. Svoje dejanje je dosledno zanikal, bil pa je kljub temu pri dvodnevni porotni razpravi dne 16. julija 1926 obsojen v smrt na vešalih. Vložil je ničnostno pritožbo, ki pa jo je Stol sedmorice z Zajfrebu 15. septembra 1926 zavrnil, dne 15. novembra pa je tudi ministrstvo pravde zavrnilo njegovo prošnjo za pomilostitev. Dne 10. decembra 1926 bi se morala izvršiti Jar-čeva justifikacija. Kakor blisk pa se je raznesla na večer pred justifikacijo v Ljubljani senzacionalna vest, da je kralj na ekspresno brzojavko Jarčevega branitelja dr. Žirovnika odredil ustavitev izvršbe smrtne obsodbe. DELAVSKE RAZMERE OTROSKEKA DELA. Pregled vladnega zaMopnika o razmerah v illinotikih tovar nah in kmetijah, kjer so sa posleni otroci. Mednarodni šahovski turnir v New York*. New York. — Svetovni šahovski prvak Capablanca s Kube je v sredo spet bil zmagovalec, ko se je šesiorica prvakov kosala v dvanajsti igri v mednarodnem turnirju Manhattan Square. S POLJA VEDE lakopnine, atare 6000 let, v Palestini. Mezdno gibanje steklarjev v Hrastniku. Steklarji v Hrastniku se še delj Časa pripravljajo na mezdno gibanje. Inicijatorji navajajo med raznimi vzroki, da so zaslužki steklarjev vedno presegali zaslužke delavcev drugih strok razen tiskarjev. Večina njih je že delala v Grčiji, TuVčiji, Avstriji, Češkoslovaški, Rusiji, v novejšem času tudi v Srbiji v Zaječaru in Paračinu. Gospodarske krize so se pojava ljale tudi v predvojni dobi, vendar ne v tako hudi obliki kot sedaj. V-Avstriji in Češkoslovaški je več steklarn popolnoma ustavljenih, isto je v drugih državah. Na internacijonalnem trgu vlada velika konkurenca. Nesoglasja med produkcijskimi stroški in prodajno ceno so pri nas regulirana na škodo delavcev. Središče steklarske industrije v Sloveniji je Hrastnik z Zagorjem. Lastnica je delniška družba, katere'sedež je v Beogradu. Se ena steklarna je v Rogatcu. Pred meseci je bila u-stanovljena nova steklarna v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Prve tri steklarne so bile last tvrdke Abfil in dedičev, ki imajo pri delniški družbi tudi glavno besedo. Ker sta brata Abel ustanovila v Sv. Križu novo steklarno, je sklepati, da se hočeta'osamosvojiti. Kako se bo ta boj končal Springfield, 111. — Biro za otroško delo, ki je priklučen delavskemu departmentu, je pravkar dokončal svoj pregled razmer, ki vladajo pri otroškem delil v tovarnah in na farmah po državi Illinois. Zanimivo je ko pravi odbor, da je večina otrok, ki so zaposleni v industrijah in na kmetijah, tujezemskih staršev. Odbor je preiskal nad 500 slučajev ter pronašel, da dela več kot 196 teh otrok po več kot osem ur na dan. Se več, ta odbor je pronašel, da je nad sto izmed pregledanih slučajev zaposlenih otrok, ki delajo nad deset ur na dan. Najslabše razmere za otroka uposlenegi na farmah je najti v okolici Chicaga. Povečini so ti otroci sini in hčere tujezemake-ga industrijalnega delavca, ki dela v mestu, medtem ko gre njegov otrok na delo daleč ven iz mesta in mora radi tega usta-jati zgodaj ter pozno prihaja zvečer domov. Delo je seveda nestalno. Večina teh otrok je zaposlenih začasa počitnic v poletju tri mesece. Odbor delavskega depart-menta je tudi pronašel, da je bilo veliko otrok zaposlenih, ki so dosegli komaj dvanajsto leto ali pa deseto. Razmere so slabe, posebno pa Še zato, ker morajo ti otroci delati tako dolge ure. Dunajčana Spielmanna s šestindvajsetimi potezami. Dr. Milan Vidmar it Jugoslavije je igral z dr. Alekinom iz Pariza in po dvaindvajsetih potezah je bila igra zaključena z zastojem. Pozicija tekmovalcev je bila po 12. igri sledeča: Capablanka (Kuba) 9—8, Nimzowitach (Danska) 7—4, dr. Alekin (Pariz) 6—6, dr. Vjdmar (Jugoslavija) SVV—TVfc» Spielmann (Duttaj) 4»/t—8Vi. Marshall (A-merika) 4—7. t- (Prva številka znači dobljene in druga izgubljene igre; tako n. pr. je Capablanca zmagal devetkrat, izgubil pa je le trikrat.) Morgan poiUvl namestnika KeHoggtt? New ITork. — Ako državni tajnik Kellogg resignira, tedaj postavi Morgan, mednarodni bankir na Wall streetu, svojega zastopnika na - njegovo mesto. Tako se je baje tukaj doznalo med oficijelnimi krogi. D. W. Morrow bo tedaj Kelloggov naslednik, ki je sedaj upoalfn pri Morganovi tvrdkl. VAŽNO PREDAVANJE V GARYJU. Philadelphia.—«Leonaru Woo-v * hotelu I ley, direktor ameriško-britake Porazil je ekspedicije. ki odkriva pradav- PONOVNA VPRIZORITEV IGRE "ZLATARJEVO ZLATO". I Na splošno zahtevo jugoslovanskega občinstva v Chicagu bo drugič vprizorjena drama "Zlatarjevo zlatb" v nedeljo d 13. marca ob 2:30 popoldne v s: P. S. dvorani na 18. cesti in May ul. Petdejanka "Zlatarjevo zlato" je povzeta po istoimenem romanu Avgusta Senoeja; priredil jo je Ivanov. Prvič je bila Igra vprizorjena dne 16. januarja t. 1. istotam in je vzbudila veliko zanimanja občinstva, ki Je takrat napolnilo dvorano kot še nikdar prej na hrvatskih priredbah. V drami nastopi 40 oseb. Vprizori jo dramsko društvo "Nada", ki je odsek "Jugosla venskega Pro-svjetnega Udruženja". Vstopnice v predprodaji so 75c,' pri blagajni $1. Dobiti Jih je pri članih društva in pri raznih hrvatskih trgovcih. Po igri bo ples in prosta zabava do polnoči. Na igro so vabljeni Čikaški Slovenci. "Musaolini ima vedno prav.** Rim, 10. marca. — Fašistov-ska milica v Italiji Je dobila de-kalog (deset zapovedi). Glavne zapovedi so, da morajo biti miličniki vedno pripravljeni na vojno, da je pokorščina glavna stvar In da je Mussolinl vedno v pravem. Dekalog sledi: 1. Fašist, zlasti miličnik, ne sme verjeti v stalni mfr. 2. Ako te zadene zaporna kazen, znaj, da jo zaslužiš. j ni. ne----- »------- 3. Domovini služiš četudi se ne ve, sklepa pa se, da bodo strsžiš posodo z gazolinom. . . • ... 1 .. f — à Uaalf <1 ml Inuuvll IdM pri tem trpeli steklarji, ksterim grozi v Hrastniku velika brezposelnost. Podrobno vsebino teh argumentov navaja tudi "Delavec", ki kliče steklarje v stro-kovno organizacijo. RsatavrlrsaJe šmarjeških toplic. Šmarješke toplice, odJiku-joče se po svoji zdravilni vodi in prelepi okolici, je kupil o-krožni zdravnik dr. Gregorič is 4. Vsak tvoj tovariš Je tvoj brat, pfvlč zato, ker s tabo živi. drugič ps zato, ker misli kakor ti. 6. Puške In nabojev nimaš zato, da jih kvariš. Hrani jih za vojno. 6. Nikdar ne reci "vlada plača". Ti plačuje* vlado. 7.' Disciplina Je luč armade, ' 8. Mussolinl ima vedno prav. 9. Prostovoljec nima vzroka Gary, Indiana. — V nedeljo dne 13. marca ob tretji .popoldne bo važno predavanje v Labor Halli na 21st in Washington cesti. Predaval bo Carl Heassler, urednik Federallzira-nega tiska, ki je nenavadno dobro informiran o delavskem vprašanju. Predmet predavanja bo "Judge Gary's Labor Policy". To je eno izmed serije predavanj, vršečih se. pod avspicijo Open Forum Committee of the Gary Workers Co-operative društva. JŠVNŠMVORMOŠ (Nadaljevanj« s 2. strani.) se lahko zbirala pevska društva ter društva podpornih organizacij, ki bi v nJem vzdrževala seje in veselice, le ako bi se zavezala molčati o političnih intrigah. Slovenci smo še precej politično zaspani in kulturno zaostali, zato potrebujemo doma, ki naj bo v prvi vrsti skrbel za kulturo in leobrazbo. Ako hočemo slovenski dom, mora odgovarjati zahtevam, katere narod potrebuje. Mora imeti oder za petje in dramatiko. Mora Imeti čitalnico, v kateri se zbira različna literatura, iz katere črpa narod svojo izobrazbo. Dom mora imeti naT razpolago tudi oder, na katerem nastopajo govorniki, ki ljudstvo uče, kako je današnja človeška družba omre-i no mesto Ur v Palestini, je te dni poročal, da so našli starine, ki datirajo najmanj 4000 let pred Kriatom. Ekspedicija je odkrila 400 grobov, ki se nahajajo 20 čevljev pod sedanjim površjem. V grobovih je sicer malo ostankov ondi pokopanih mrličev, je pa toliko več nakitja in spomenikov, ki so najstarejši na svetu, kar jih do danes pozna starino-slovna veda. Našli so veliko množino posodja iz posušeno gline in kamnitih, koščenih, srebrnih ter zlatih okraskov. Orodje je zgolj iz bakra, kar je dokaz, da takrat Še niso poznali brona. Zanimiva najdba je majhen re-lijef iz apnenca, na katerem je vklesana slika pogreba, mogoče kakega prazgodovinskega poglavarja. Slika kaže voz, ki ga vlečejo štirje levi, vajeti pa drži človek, ki hodi za vozom peš. Spredaj je Še en pešee, zadaj pa tretji, ki nosi neko bre^ me na rami. Truga na vozu je pokrita s kožo divje živali, na kateri počivajo sulice in bojna sekira, menda orožje mrtvega vladarja. Biblija pravi, da je v Uru bival hebrejski očak Abraham. Ampak ljudje, katerih orodje in slike zdaj odkrivajo, so živeli kakih tisoč let pred Abrahamom. Važno odkritje glede bistva življenja. St. Louis, Mo. — Dr. Benjamin Dugar, bakterijolog, je pri iskanju glivic, ki povzročajo bolezni na listju rastlin, odkril nekaj, kar morda pomaga rešiti vprašanje, odkod prihaja živjje-nje. Ko je odstranil vse bakterije z listja, je še vedno videl pojave rastlinske rje. To g* Je napotilo, da je vzel drobec prsti* fz Rastlinske posode in ga djnl pod močan ultramlkroskop. Videl ni nobene glivice, pač pa je opazil drobno svetllkanje, kakor da majhne stvarce, tako majhne, da jih niti ultramlkroskop ni mogel odkriti, oddajajo svetlobo. Ponovil Je eksperiment In rezultat je bil vedno isti. Nato Je vzel svetlikajočo snov in jo zmlel v stroju za mletje bakterij. Delikatni stroj, ki zmelje in uniči vsako glivico, ni storil ničesar "svetllkallcam". Poskusil Je na vse načine, ali nobena stvsr pe more uničiti te-ga avetlikanja. Dr. Dugar je nazval to svoje odkritje "life particlea" ali živ. Ijenske delce. On smatra, da so to nsjnlžji živi organlzlml, V> sestavljajo protoplszmlčne Staniče. Ako se to izkaže za res žena v politični mreži. Dom mo- n|čno tedaj ovrtwu mii4}|f (,M — —---- —------ ... , ,____'j. f r«W> MUH Novega mesta. Kakor čujerm* kor*ino. namerava tsplk» rmorlrall, ê* J() Kjm f(var ^ ymmi evca ne ljubim. Mladi pevec, ko je začuf poro- ae mL da ga še danes vidim, ka-lčilo Kaštelanke krasne, se je zagnal vpričo prestrašenega starega veslača Pei*u#a s skale preti K aš te lom v globoko morje. In devet, valov ga je sprejelo In devet vil povodkinj ga odneslo v morske globočine ... IVun se je povrnil potrt v grad in govoril o smrti mladega pevca Kaštelanki mladi. Ob njegovi pripovedi Je od toge zane-mela utva zlatokrila v «Isti gaj-biči. In mlada graščakinja je. vsa pobita in bleda zastokala in hudo aajokala, vendar stari Pe-run je ni več slišal, ker je tudi njemu od šalostl ia mladim pev-cen» počilo srce. A mlada graščakinja je jadlkovala ob mrtvem starem veslaču: — Reci mi, Perune, zakaj je to naredil. Jaz ga sedaj ljubim ,. . JoJ meni, joj .. . DA SK JADNA O ZKLEN BOR HVAT1M I ON BI SK ZELEN OSUSlOt Zdravje. Prva številka 8. let nlka tega zdrs vat veno- pouč nega lista, ki izhaja mesečno v LJubljani, ima sledečo vsebino: V ko sedi na stopnicah v stari raz paii koči kraj morja v prijazni Dragi. Ob vsakih praznikih, kadar sem prišel v to prijetno ro-dišče svoje pokojne matere, sem «e oglasil pri Totu. Rad sem ga poaečal, ker je lepo govoril našo mehko čakavščino, znal pa je nešteto pripovedk o morju, in še danes mi je žal, da mi jih ni v pero narekoval. Za ženske ni maral, gotovo je bilo v tej mrš-hji kako razočaranje. Morje je pred nama mirovalo kot uspavano z zadnjim poljubom solnca. Toto pa je polahko pripovedoval: "Nekdaj je živel na tej naši obali v Kaštelu starem močni gospodar našega kraja. Narod ga je nazlval kaštelana. grašča-ka. Imel je hčer edinko, krasno, kakor da Jo Je povila vila s ličke gore. Stari Kaštelan j« bil vdovec, a svojo edinko je negoval in pazil ko pravo kraljevo hčer. Drial jI je šluge In dvorjanke In mladega pevca Je vzel v hišo. Mladi pevač je bil sin kneza i otoka, velikega prijatelja moč nemu KaŠtelanu. Oče mu Je poginil na krvavem boju, mati pa je šla od ŽalMtl za očetom, a mogočni Kaštelan ga je vael na svoj dom, da bi mu zabaval hčer, ker je,mladi kneževič imel grlu liki alaveo, a znat je tudi pesniti. Skladal je pesmi polne Ijubeini in Sre^e ter jih prepe val svoji mladi gospodarici ob citrah, kadar je mlado Kašte lanko stari vešlač Perun vozil po morju. In mladi pevec je ob tihem večeru, ko ao se usidrali v praznem zalivu in ko je stari Perun 'nad veslom zaspal, razodel ljubezen lepi hčerki Kašte-lanovi, a ona se mu Je samo nasmejala, rekoč: -r Lepo pevaš in grlo imaš ko slavec, ali jaz te ne ljubim. Mladi pevec je obrisal gorko solzo in vprašal Kaštelanko mlado: — Kako naj ti omehčam srce. Kaj hočeš da storim zate? — Prinesi ml naj sijaj rtejši niz biserov is Benetk . , , In mladi pevec je prodal svoje zemlje na otoku bei»eškemu dožu in prinesel Kaštelanki mladi najsvetlejši niz biserov, a ona ga je ovila devetkrat okoli vrata in mlademu pevcu pokazala vrata. Pokazala vrata in mu rekla: — I*p Je tvoj biser, ali jaz te ne ljubim. — Reci, kaj naj storim, da me vzljubiš? — Pojdi In ifrinesi mi iz dežele Romsnije nivo zlatokrilo, ki jo čuva devet zmajev, In kadar mi ona zapoje na dvoru, na morju, ti odprem grajsks vrata. In odrinil je mta4i pevec, odrinil v daljno deželo Romanijo. prehodil je devet gora in boril se devst dni z devetimi Iji/tlml risi, dokler Jih nI |>ometal na trno zemljo, mahaj« po njih z o*tro sekiro rajnega očeta, kne-t a z otoka. Ko pa Je ubil devet hudih risov ia prehodil devet gors. preplaval Je -devet voda In ubil devet vodnih pošasti, v hladni vodi /ih Je ukrotil maha-je po njih z ostro aekiro pokoj, nega očeta, kneza z otoka. A ko Je ubil devet pošasti, Je prehodil Plakala In tožila in tarnala je graščakinja mlada na dvoru ob morju za mrtvim pevcem . . In pri v sen» tem se je omožila • kraljevim sinom , , ,M • (K.) Ôlkaika iMiHtêa • » ..iii^ Se vedno Je v Cikag»: znano ameriška Nemka Getrude Kder-le, ki je prošlo poletje zmagovito preplavala morsko ožino med Anglijo in Francijo. Dosedaj Je nastopila že v par teatrih Bala-ban in Katz gledališke družbe. Prihodnji teden se bo pojavila na južni strani mesta v Tivoli Theatru, Trudi Je starf šele 10 let, je zelo brhka, polna življenja, kakor se to navadno strinja z rekordno plavalko. V omenjenem gledališču bo pokasala svojo spretnost v plavanju v velikem steklenem tanku. — Dodatno k njeni predstavi bo na platnu istega gledališča film "Blind Alleys" in pa tudi slika "Under the Brooklyn Bridge". Program, kakor Je razvldetl, Je še precej obširen in zanimiv. Sedaj pride v Rooaevelt Theatre smehapoln in zanimiv film/Teli It to the Marines". Vsakdo naj si vzkme dovolj časa, da vidi ta film, če ne v tem, pa v kakem drugem kinu pozneje. Morda se bo nekaterim zdel prepatriotičen, toda to svari pač nič ne apremeni — film ostane kot Je bil usvarjen, če ga "laj-kamo" ali ne. Coleen Moore je zelo priku)>-IJIva devojka in levrstna filmska Igralka. Njena najnovejša filmska produkcija pride v « Ht rage Theatre pričenši v nedeljo, Ime filmu Je "Orchids and Ermine". V filmu Je dovolj' patosa In humorja. Filmski kritiki pravijo, da ni v vsaj svoji briljant-ni karljeri tako izvrstno zamislila in dovršila svoje vloge kot je Jt ravno v omenjenem, Bilka zgodbice se vrši v razkošnem hotelu, v kateregs (¿oleen dospe in si osvoji junska svojega srca, Na odru istega klnogledallšča bo odrsks fsrsa "Venetian Glass", suifestirana po pripovedkah iz tamkajšnjih dogodkov v sedemnajstem stoletju, Produkt Ija je zamislerta v treh devet pustih polj brez vode v k*\*r\h nastopajo raz- pnd žsrklm soln< eni in naletel tretje leto. — Zdravstveno Čtl- ' ni devet besnih zmajev, ki so vo. — Primarij dr. F. Minar:t"Iksli pred deveterimi vrsti na Razvoj kostne kirurgije (orto-1 visoki ogradi/ zsklenienlml z pedije) in njen pomen v socialni In profilaktlčnl m¿didnl — Dr. Aenčan: O raku. — J. Rob : Nekaj lieaad o aoeialn - zavarovanja. m» Od okuš<-<*. » do Izbruha bolezni. — Naša društva — Križem po Movenljl. — Čtl-f«! Homoseksualnost. — Drobiž. — deveterimi "ključi, in" branili ' vhod v d «»želo Romanijo, cvetni, solini vrt, kjer je v zlati kletki prvsla utvs zlatokrila Devet ✓majev je potolkel pevec mladi t i/*tro sekiro pokojnega očeta, kneza otoka. Iztrgal jim je devetero ključev, privezanih zrna- HIOVRNKA |em za rep, in odklenil devetera Prednje staroatl želi dobiti aluž-vrata in se vrnil ns dvor ob al- in -|c€f , „„j,,, 0l/0kc»m v sta- ni igralci in igralke v pesmih In baletih, kakor tudi ansambel petorice ruskih viollatinj, načelu Jim Ada Mlnajko.—V McVIrkem klnogledališču ostane še nadalje film "Flesh and the Devil". Film je zanimiv, avdijenca Je še vedno velika, radi tega je vodstvo tealra fsidaljšalo termin filma v tem gledišču, Revija stane tm Ameriko $1 na leto. Naalov : "Zdravje", njen morju z utvo zlatokrilo v rtmu $ |#ti Vajena Je vseh go-in vrzite komedijo s pozorišča,| ^ubljatia. Zaloška cesta 2 (Hl-'slatl ptlčnici. Po starem fcrunujipotfinjrtjh In hišnih del. Služ- )e poalal utvrf zlatokrilo Kašte-; ^ lahko takoj nastopi; plača po lanki lepi in mladi, da mu otvori dogovoru. Ponudbe Via naalov: grajska vrata L'tva zlatokrils M«oV*nka" cc/o. Prosveta, 2667 je xap<*la na dvoru ob morju, s I.awndale Ave., Chicago, III. mlada Ksételanka ni odprls1 (Adv.) : vrat. Rekla Je staremu Perunu.l •zroča v zlato kletkot ker največja sramota za narod1 ^„^ zavod), Jugoslavija, je, da tako velika kolonija kot je ......M new y or tka is v kateri se ponaša Fraseeafca tfrsžba kapMa toliko alovenske Inteligence, ni| pedjHje avtev. bila dozdaj še zmožna v postavi Pari«.—Neka franroak« dru* ti svojega kulturnega središča.) ba je kupila nemško po4Jet je J vri( — Matija Caret - avtov e BISERI IZ SVETOVNE UTEMTI1E j lx'<>nid Andrejev: HHI (KONEC.) Potem je našel stezo, jo »poznal in prišel na polj*- In tu ae je zopet in jjopolhoma prepričal, da je vae to reanica in je v etra-hu planil naprej in kričal: — Zinaida Nikolajevna! .Jaz nem! Jaz! , Nihče mu ni odgovoril; obrnil se je 7. obrazom tja, kjer bi moralo biti mesto in je pretrgano zakričal: — Po-ma-gaj-te!. . . Šepetajoč nekake beaede je planil naprej iskat po grmih; naenkrat se je prav pred njegovimi nogami pokazala na tleh motna lisa, kij je bila podobna strjeni pegi "labe luči. Letala je Zinočka. — Moj Bog! Kaj pa je to? — je dejal s suhimi očmi Njemove-cki, toda glas mu je ihtel; pokleknil je in se dotaknil leteče. Roka se je dotaknila golega telesa, gladkega, prožnega, hladnega, toda ne mrtvega, in Njemovecki jo je krčevito odmaknil. ¿- Mila moja, golobica moja, jaz sem, — je šepetal in iskal v temi njen obraz. Zopet je stegnil roko v drugo smer in zopet je zadel na golo | telo. In tako je povsod, kamor je stegnil roko, naletel na golo žensko telo, gladko iii prožno, ki je! pod roko postajalo toplo. Včasih j je roko hitro odmaknil, včasih j pa jo je zadržal in kakor ae je j zdel sam sebi neresničen, tako brez čepice, atrgan, tako tudi s j tem nagim telesom ni mogel spojiti svoje predstave o Zinoč-ki. Kar ae je godilo tukaj, kar so delali ljudje s tem brezklasnim ženskim telesom, ae mu je pokazalo v vaej ostudni jasnosti — in se odzvalo v vaeh njegovih udih z neko čudno, zgovorno silo. Pretegnil se je, da ao za-hreščali aklepi, topo se je zagledal v belo pego in namršil obrvi kakor človek, kadar misli. Groza nad tem, kar se je zgodilo, je zamirala v njem, se zvijala v klopčiče in ležala v duši kot nekaj postranskega in brezsil-nega. — Moj bog, kaj pa je to? — je ponovil, toda zvok je bil neiskren in kot da je rekel samo tako, zaradi lepšega. II ' Zatipal ji je srce: utripalo je slabo, toda enakomerno ¡^j in ko se je nagnil prav k obrazu, je začutil slabo dihanje, kakor da Zinočka ni bila v globoki nezava* sti, temveč kakor da je samo spala. Tiho jo je poklical: —- Zinočka, jaz aem. In takoj se občutil, da bi bilo prijetno, če ae Zinočka še dolgo 'ne zbudi. Zadržal je dihanje, hitro ae je ogledal naokrog, jo oprezno pobožal po licu in jo poljubil najprej na zaprte oči, potem pa na uatnice, ki so ae mehko razmaknile pod krepkim poljubom. Preatrašil se je, da ae lahko zbudi, odakočil in zamrl. Telo pa je ležalo nemo in nepremično, in v njegovi alabosti in dostopnosti je bilo neksj pomilovanja vrednega in razburja-jočega, nepremagljivo vabečega k sebi. Z globoko nežnostjo in tatinsko bojazljivo oprez-nostjo se je trudil Njemovecki, da bi nametal nanjo odtrgane kose njene obleke, in dvojni občutek blaga in golega telesa je bil oster kot nož in nerazumljiv kot brezumnost. Bil ji je za Ščitnik In jo napadal obenem; iskal je pomoči pri gozdu naokrog in pri temi, toda gozd in tema mu je nista dala. Zveri so pirovale tukaj in on, ki ga je vrgla usods nenadoma na drugo stran človeškega, razumljivega in enostavnega življenja, je začutil žgočo strast, ki je bila razliti V zraku, in jo je srebal vase z razširjenimi nosnicami^ ** —-Jaz aem l, Jaz J — je ponavljal mehanično. r< Popolnoma je Izgubil razumevanje za vse okrog sebe; rszjedal ga je spomin, ko je videl malo prej beli blesk spodnjih kril, črni obris Izlet gospodsf Broučka v XV. stoletje čeiki spisal Svatoplnk Cech—Poslovenil Stanko Svetina. (Dalja.) Slednjič je utihnila in tabor Žižkov je legel k počitku. Tudi brat Matija je pričakal dolgo zaželjeni mir in le nekaj čaaa so gs še vznemirjali g^aovi In pa v spanju nekaka talostinka, ki jo je potihoma pel poleg njega atari brat Stah. , Našemu junaku ae je aanjalo o rujavem, sed mogla vem zmaju in o zvezdnati ženi, ki pa ae je naenkrat spremenila v dražestno Domši-kovo hčer ... XII. O. aolnce velikega, večno pomenljivega dne! Ti, ki si obsijalo akromni voj junakov, ka-koršnih je malo zabliščalo v zgodovini narodov, ki si pokazalo svetu, da je mogoč mal narod, ako ga vodt goreče navdušenje, in ki da radoat-no premoženje in življenje za avoje prepričanje, ti luč nebeška, ki si zaavetila nad goro Vit-kovo, da bi ovenčala junaška čela prednikov z glorijo neamrtne slave — o aolnce, katerega žarki še po stoletjih ogrevajo mrzla srca potomcev: koliko navdušenja more hraniti jedro češke zemlje, koliko prelepih in plamenečih besed naš jezik, vsa bi ae morala zliti v veličastno odo, ki bi pozdravljala tvoj triumfalni vzhod na zlatem in purpurnem obzoru! Toda s časom so se spremenili tudi ljudje. Neštetokrat je vzišlo kakor tedaj krasno poletno aolnce nad Vitkovo goro. ampak nikdsr več ni obaijalo lM>ftjih vitezov in po atoletjih aveti na mal rod brez resnice in moči, brez navdušenja, ki bi dal lioalednjo kapljico krvi za dragi, ideal, na rod, ki že komaj razume in veruje velikemu činu prednikov in ki «e |H>amehuJe poročilu o njih kakor htari, čudni pravljici, ki jo je že dolgočasno |Hi*luAati. Ker je nezmožen onih velikih žrtev in ognja, se izgovarja na drage čaae in okoliščine, prej*»v*duje govorit» o alsvnih. minulih činih in devlje roke v naročje in pusti vnemar malo Aaro — o solnce, ki ai zatonilo nafti moči, kdaj vzideš zopet in najdeč tudi pesnika. ki te bode znal pozdraviti t gorečim navdušenjem in ne n praznim zvonenjem besed in z nepomenljivo karikaturo kakor jaz. • • • "Vatani brat Matija — čas je že!" Go*|Mid Brouček ai je |x>mel oči in je zapazil nad a«'l>oj nagubano lice brata Staha, ki mu je podajal težek, z žeblji posejan eep in kos kruha s sirom. Hrat Matija je vzel oboje » težkim vzdihom in — ne bom natanko . poplaoval to nedeljsko dopolodn« naš*»«« junaka, ki spada mini njegove najtrudnejše praznične spomine. Samotoiiko omenim, da danes sicer ni podajal kamnov, ampak je |K»«lušal pridige taborskih duhovnikov * polx>inim petjem i»r*t..\ in prejel — nerad to priznam, toda konečno mora rennit a na dan — prejel je obhajilo pod obema podobama, po taborskem običaju, to je l»ri na\adtU, i prtom pogrnjeni mili, za katero j<; stal duhovnik brei ornatov, ki je opravil kratek obred «urno v češkem jeziku. Opolinlne up d*)«, taliornke »wntre bratu Matiji nedeljski olmd. ki jv obntal n "kislega" - neka vrsta juhe, o katere moii gospod Brouček l* spoštovanje do davnih prednikov hrani glo»K>k molk — koa kuhan«- govedine, rien kruh in napritek — vsaj za mero brata Matije samo naprittek — nekega piva. — Toda ko »e je po obedu vdal mialim najbolj temnim ga je naenkrat apreletela tudi misel o ri na površje ze-1 le kakega človeka najslabšem slu-Prago — ali Item obetam i rešitvi. Spomnil se je namreč podzemeljskega hodnika, po katerem je že prišel iz devetnajstega do petnajstega stoletja, in k temu je še pomislil: kaj ko bi bilo mogoče po ravno tem hodniku priti nszaj. Pritrjajoča odpoved se je pojavila tako sama ob sebi, da je radostno poskočil in čudno, da ni glasno razodel svojegs veselja. Vendar je ohladil seveda njegovo nado dvom, ali je mogoče hoditi le tako po hodniku iz enega stoletja v drugo. Toda takoj si je zopet mislil: gotovo je, da sem po onem hodniku zablodll v minulost — zakaj bi se ne mogel zgoditi obraten čudež? Prišla mu je na misel omotica. ki ae ga je polastile, ko je zaprl vratica, držeče iz podzemskegs hodniks v zskladnico kraljs Vaclava; apomnil ae je tudi, da so bila ona vratica na eni strani črviva in zarjavela, a na drugi popolnoma nova, — dokaz, da ao tvorila pregrajo med obema stoletjema, in ko je vratica za aeboj zaprl, je začutil vrtoglavi let za pet stoletij nazaj. Sedaj napravi ravno tako in bode zopet v moderni Pragi — res. v začetku pravzaprav le pod njo, v onem podzemskem hodniku, ki drži od Kozje ulice^jjod Hradčape, a Um nastane zopet vprašaij^kako pride ako-zi visoko, strmo luknjo meljsko. Morda tam podn prikliče in ako ne — no, Čaju se.povrne skratka v hVritsko bolje, nabavi si naprej nekajhHveia in ostane v hodniku kakor v varnem akrivallšču do onega časa, ko bode meato dobljeno in prva jeza so-vražne vojake ohlsjens; ps aevedk zsvlsda zopet mir in red in bo življenje tudi - v tem petnajstem stoletju pretrpi j Ivo . . . — Nsjrsjši bi takoj ušel Taboritom,. toda v tem trenotku je bilo to najmanj mogoče. Žižka je namreč zapazi! — nekako sumljivo gibanje v sovražnem taboru in je ukazal brstom, naj bodo pripravljeni. Valed tega so se začeli hitro «birati strelci. cepniki, aullčari in bojevniki druge vrste ns odkazsnh jim mestih. Del cepnljtov pod poveljstvom Hvslovim se je postsvi! pttzapadni stavbi. Med temi je bil tudi brst Matija; stal je sicer v poslednji Vrsti, na golem kraju aeverne strani. toda U strmina, zidovje stavbe za njim In vrste bojevnikov, med njim in na južni strani gosto urejene, niso pustile miali na beg niti na dan. Zato pa je mogel iz avojega «tališča dobro opazovati, kaj ae godi doli na Spitalskem polju in dalje za reko. Tam je te bilo videti na vaeh straneh slabo prorokujoče gibanje. Oddelki jezdecev in pešcev so spreminjali svoja mesta in ao ae tu razdelili, tam ss zopet spojili in delali bojne vrste. Posebno živahno valovanje je bilo v mlšenskem Taboru pri Ovencu in v Taboru Albrehta a v-•trljnkega poleg njih. Pražani tudi niso slutili nič dobrega, zakaj goste njih trume so stale na mestnem zidovju. deloma bile pri vratih, na boj pripravljene ter so |K»zorno opazovale gibanje sovražnih vojak. Slednjič — pri bi it no ob štirih — ao ae vrgli mišenski jezdeci z Ogri ia^Avstrijci, po številu okoli 25 tlaoe bojevnikov, v Vltavo in so hitro brodili na drufu stran. Nekoliko dalje za reko so oetale tri bojne vrste kritsrjev zs Rezervo. Is mesta se je zaališal gromovit krik «n plat zvona in bilo je opsziti, ds ae sovrstnik pripravlja tudi na drugih atraneh k aočšfne-mu napadu. Hratu Matiji je bilo. kakor bi se približal -»«»dni dan. Z groto je opazoval, kako se ftpital-sko polje polni a sovražno vojsko in za hipec ga je |m,mirila opazka H valove: 'Ti ao namenjeni proti Porlču. sem bi ne prišli na konjih!" Toda aovratnik se ni obrnil k Pragi, ampak bojno »tevilo jezdecev j» drlo v diru v nasprotno ■mer na vzhod. (Dlkljt pribori jtf.) noge in nežno objemajoč jo čeveljček. . Poslušal je Zinočkino dihanje — oči je imel uprte tja, kjer je bil njen obraz — in je pomaknil roko naprej. Poslušal je in jo pamaknil zopet. — Kaj je to vendar? — je vskliknil glasno in obupano in skočil na noge. Bal se je samega sebe. Zinočkin obraz je'blisnil za sekundo v njegovih očeh in izginil. Trudil se je, da bi razumel da je to telo Zinočka, s katero se je danes sprehkjal in ki je go. voriJs o neskončnosti, — ps ni mogel ¡.silil se Je, ds bi občutil grozo nad tem, kar se je zgodilo, ampak groza je bila prevelika, če bi pomislil, da je vse to res, in zato se ni pojavila. — Zinaida Nikolajevna! — je kriknil proseče. — Zakaj vendar? Zinaida Nikolajevna? Toda brezglasno je ostalo izmučeno telo. Njemovecki je govoril brez vsake zveze in se spustil na kolena. Prosil je, grozil, grozil, da se ubije, in mečkal ležečo, pritisnil jo k sebi in skoro zaeajal nohte v belo meso. Telo, je postalo toplo, se je mehko podajalo vsem njegovim priza* devanjem in je poslušno sledilo njegovim .kretnjam. In vse to je Bilo tako strašno, nerazumljivo in divje, da je Njemovecki zopet odakočil in pretrgsno kriknil: •— Na pomoč! —. in zvok je bil lažnjiv, neiskren. In zopet je planil. na brezza-ščitno telo, ga poljubljal, plakal n občutil pred seboj nekako >fezdno, temno, etrašno, privlačujoče. Njemoveckega ni bilo, Njemovecki je oatal nekje zadaj, ta pa, ki je bil sedaj tu, je mečkal s strastno krutostjo u-x>gljivo telo in govoril (smeh-jajoč se) z zvitim smehljajem blaznega: ' — Odgovori! Ali morda nočeš? Ljubim te. ljubim te. Z istim zvitim smehljajem je jribližal široko odprte oči prav k obrazu Zinočke in zašepetal: — Ljubim te, ljubim, ljubim, de krepke je 4e prižel k sebi mehko, brezvoljno telo, ki je budilo s svojb mrtvo upogljivostjo divjo strait. Lomil je roke in brezglasno šepetal, z edino človeško sposobnostjo, ki mu je še ostala, s sposobnostjo lagati: — Ljubim te. Nikomur ne poveva in nihče ne zve. Poročim te, jutri, kadar hočeš. Ljubim te. Poljubim te in ti mi odgovoriš —. dobro? Zinočka . . . In s silo se je pdžgal k njenim ustnicam. Čutil je, kako se vti-akajo zobje v telo, in v boli in v sili poljuba je izgubil poslednje proseče misli. Zazdelo se mu je, da so njene ustnice vzdrhtele. Za trenutek je bleščeča, ognjena groza ožarila njegove misli in mu odkrila črno brezdno pred njim. In črno brezdno ga je pogoltnilo. 4 » Iščemo mladega brivca, delo stalno, unijska plača. Oglasite se pri: Lows Knezevich, Sanitary Barber Shop, 5508 Archer., cor. Center Ave. Summit, DL ZAHVALA Tem potem ae jjrav lepo zahvalimo sosedom in prijateljem, ki so nas tako iznenadili in nam napravili takozvano "Surprise Party" dne 26. februarja, 1927 zvečer. Kaj tacega sploh nismo pričakovali. Hvala lepa za dar katerega smo prejeli od sosedov in prijateljev, ker je preveliko število, da bi vsacega posebej omenjali naj bo skupna hvala za vse skupaj. Se posebej pa izrekamo najlepšo hvalo sosedom, mr. in mrs. Anton Kapla inymr. in mrs. John Musich, za ves njih trud in pripravo, ki ste vse tako izvrstno lepo vredili. Lepa hvala tudi A. Kapla Jr. in Ka-thie Musich za darovane krasne c veti j ice in za lep nagovor. Hvala tudi mr. Andrew Lunka, ki nam je igral vesele poskočnice, da smo se do belega dne prijazno veselili. Torej še enkrat naša vala vsem skupaj. Ter članom S. N; P. J. Dru-ank Praznik, Box 26 —-Lake, Minn. (Adv.) POZOR! Znamene (Feb. 28-1927) po-menl, da vam je narotntna po tekls ta dan. Ponovits je pravoCaano, da van lista nc astavimo. Ako Beta ne prejsbe-te, je mofote vstsvljea, ker a) bU platen. Ake je val Met pla> «an In ga nc #rejasete, Je mogotr vstavljea valed aap*£nega na-•leva, ptilte nasi deptsnie* la navedlte atari la novf Nail aaatnpnlkl ss it veal tajnlkl la tragi ki, pri katerik lakke Naročnina as eels lete je $6.00 In sa pal lata pa $240. Clarf & N. P. J. doplačajo sa pel lets $1.90 In sa cele leto $3.80. Za mesto Chicago la aa leU $iJ0, pel leta $¿2S, Za Kiiapa stane sa pel $4.00. ta vae leto pa $8.00. Tednik slane sa Kvrspe $1.70 Claal doplačajo «aa» Me ss poštnino Naročnine lakke pošljete aaaasfcv: UPRAVNBTVO u PROSVETA n mi & Uvndal» Ara. CHICAGO. ILL. FINB PREKAJENE KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCE razpošiljam po val Ameriki, ker so naročil» mk dan večja, mi je mogoče ceno nekoliko saišatl sa mojih la-delkih. Ako še niste poskusili mojih ladelkov, sto v resnici samim sebi nekaj dolžni. Ne odlašajte, ampak pišite takoj še danes. Polljem vsm od 5 fantov naprej po C. O. D., aH pa pošljite denar a naročilom. Poštnino vsak sam plača. Cene so sledeče i Klobase finega ekaaa pe S4e faat Sanke in meee bres kosti, soljoao pe atari šegi Ia Isvrstno posušene, po-lijem pe 14« funt. Želodce po 4Ss fant. Suha reberca pe SSe fast. Vsa pisma in naročila pošUlto na: JOSEPH LESKOVAR Meat Dealer and Sasaage Mftr. SIS - 14tk atrOot, Radae. Wla. BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ V sem It« gerkega prodne ležete spat Da prašeno PREHLAD. Da o jahata jetra. Da očistite vaša čreva. Bolgarski zeliščni čaj je sestavljen is Čistega celišča. Zboljša kri in pomaga vašemu sdrsvju. Naprodaj povsod v lekarnah ali pa po pošti velik drušinski savoj sa 91.25, ali S savoje ta $8.10, ali 6 savojev sa $6.25. Naslov H. H. Von Schliek, President Marvel Products Company, 8 Marvel Building, Pitta-burgh Pa.-(Adv.) Naročite Mladinski liât, najboljši mesečnik sa slovensko mladino! NA PRODAJ JE Enonadstropna iz opeke sezidana zs trgovino narejena hiša in poleg je lota severozapadni vogal 28 ulica in Spaulding Av., prodamo tudi potrebno opravo za salun. Oglasite se na: 2441 S. Albany Ave. 1. nadstrop. Tel. Rockwell 3277. (Adv.) NA PRODAJ JE Dvonadstropna hiša 4 sobna s novanja, iz opeke sezida Lastnik lahko zida Še eno ) spredaj. Cena je le $4,640. glasite se na: 2441 So. Albi Ave., 1. nadstrop. Tel. Rcl well 3277. (Adv.) MATUA SKENDER JAVNI NOTAR sa Amerike ia stari kraj 1122 E. Ohlo St. Telefon CBDAR 4S72 N. S. Pittsburgh, Pa. Iadeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke ia vse druge v notarsko stroko spadajoče apise. i Pišite, telefonirajte, aH pridite osebno. Poaebnoat! Razprodaja zagrinjal—Samo 30 dni! '**•»» .v. 'Ml l-f ZSNSKSt Tu ImaU n»J|ePU «MrinjaJ okn. po Ml« snlftanl ml. Ta krun« u UniM urtjtu Mcriajala u okna M ta ftaaea blaes. »irt J* aato kra.no uvr„ krasnimi glaainimi obrobkl. Savnotaki kot «• »lika. Valikoat S >r * -. >> " FRANCISCO MAIL ORDER CO. Dept. C. IS._1017 W. Francisco Ave. Ckiesfo, KNJIŽEVNA MATICA S. O. J. . ima v zalogi sledeče knjig«: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..f 5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo eeoeeeeeeeeoeooeeeeeeeeeeeeeee $2.00 Zakon Blogenezijo—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro .......M...M...M.................... .91.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami...................................41.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je spisal, sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ........................ ............................... .........Mla,..Ma.. $1.00 Zapianik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 252 strani mehko vezana, stane samo... .....«M...............................a.i....a......50C "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.............................25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c Pilite ponj« ña: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave., Chleaga, ID. Kampanjaja dnevnik Vai aktivni ¿lani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mori imeti preko 10,000 naro&ikoT še to leto. Agitatorje, ki bodo delavni, čakajo lepe knjUhe nagrade. —_ . . r --i Kampanja za nov« naročnik« na dn«vnik "Prosveto" a« otvori 11« februarja 1127 In a« zaključi 15. novambra 1927. Vsakdo, Id m naroči na dnevnik "Prosveto" In ki doslej fte ni b0 naročnik, bodisi zs pol leU sli zs celo leto, sH če atari naročnik pošlj« dv« ali v«i naročnin NOVIH NAROČNIKOV, j« deležen nagrad« t knjigah Ia aa» log« Književne Matic« 8. N. P. J. Pngoj aa nagrad« j« NOV NAROČNIK ia vsakdo mora peabtf cel* v«oto naročnina bres vsakega odbitka poštnine ali provizij« npranrfitvn "ProsvsU". V Uj kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor si pravialK m ddbl nagrad«. - V" ; Za «no poUetns naročnino na dnevnik j« pošiljatelj dekftss knjig« "Jlaunk Higgins," ki j« vredna $1.00. Za «no celoletno asnifnlns j« poftl-IjaUlJ Moten "Stovensko-snglešks slovnice,M vredne $2.00, nO pa áraglb knjig Is zaloge Knjll«vn« Mstke v vrednosti $2.00. Za dvs celoletni naročnini dobi paifljatalj knjigo MAm«rlikl Stovand,' stl $Toa^ n dnifÍh kn,if ^ KbÍ^^« Matic« v Rmtj« In asatre S. N. P. J„ kakor tndi dragi rajnki In raJridnK ki aračsal na dn«vnft Trosvetd,- sedaj «a vam aodi ^JigJtA^ONJ^7*** "