Štandreški gledališki trio v slovenskem spotu Kava, kulinarika inzgodovina M 5S! "WfiCj Bruno Rupel ob izteku 10-letnega predsednikovanja: Rajonskim svetom bi morali bolj prisluhniti /7 Primorski Bo enotnost dovolj za zmago? Danjel Radetič Bo enotnost leve sredine dovolj za zmago že v prvem krogu pokrajinskih volitev na Goriškem? Po petih letih se je levosredinska koalicija okrepila in razširila, saj se je na zadnjih volitvah predstavila z dvema kandidatoma. Takrat je uveljavitev Enrica Gherghette v prvem krogu preprečil tedanji pokrajinski svetnik Luciano Migliorini, ki je na čelu liste Il-lyjevih Občanov s šestimi odstotki prejetih glasov prekrižal račune levosredinski koaliciji. Po petih letih se leva sredina predstavlja z enim kandidatom, resnici na ljubo pa je bila njegova potrditev na kandidatnem mestu vse prej kot lahka. Med zimo mu je del Demokratske stranke odrekel podporo in primarne volitve so bile tako rekoč pred vrati. Naposled se ni javil niti en kandidat, ki bi bil pripravljen izzvati Gherghetto, saj so slednjega poleg njegovih zvestih strankinih somišljenikov podprli tudi vsi koalicijski partnerji. Tako si je Gherghetta zagotovil še eno kandidaturo in se je veliko prej kot desna sredina lotil volilne kampanje. Desnosredinska koalicija je namreč dolgo oklevala z določitvijo svojega kandidata, čeprav ga je evidentirala že konec lanskega poletja. Avgusta smo v našem časopisu zapisali, da bo desno sredino na pokrajinskih volitvah predstavljala županja iz Vileša Simonetta Vecc-hi. S svojo napovedjo se nismo ušteli, pred osmimi meseci pa ni nihče mogel predvideti scenarija, do katerega je nato prišlo na državni ravni in ki je seveda pogojeval tudi krajevne politične izbire. Predsednik poslanske zbornice Gianfran-co Fini je ustanovil svojo stranko FLI, ki je poživila tudi goriško politično sceno. Krajevni odbor Finijeve stranke je zaživel tudi na Goriškem, kjer so se njegovi člani takoj ogreli za samostojen nastop na pokrajinskih volitvah. Za svojega kandidata so določili Stefana Cosmo, ki je uspel zbrati tudi podporo sredinske stranke UDC. Tako se za goriško pokrajino obeta tekma v troje. Prvo mesto je nedvomno oddano levosredinskemu kandidatu, predstavnika prepirljive desne sredine pa upata, da jima bo uspel preboj v drugi krog, za osvojitev katerega že razmišljata o združitvi moči. Jima bo že dosežena enotnost leve sredine to preprečila? dnevnik SREDA, 20. APRILA 2011_ Št. 93 (20.108) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Z utemeljitvijo, da je potrebno pridobiti dodatne informacije o varnosti Berlusconijeva vlada umaknila jedrski program Opozicija: Zbali so se poraza na junijskem referendumu slovenija - Vladna večina v velikih težavah DeSUS se poslavlja iz koalicije pozivi k predčasnim volitvam LJUBLJANA - Izvršni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) je včeraj sklenil svetu stranke predlagati, naj DeSUS izstopi iz vladne koalicije. O sklepu bo 6. maja odločal še svet stranke. Na ta način je razpadel koalicijski četverček (v njem so še Zares, LDS in Socialni demokrati), ki je od volitev leta 2008 sestavljal vladno koalicijo. Poleg tega je predsednik Zares Gregor Golobič Borutu Pahorju in Katarini Kresal predlagal razmislek o odstopu vseh treh s funkcij v vladi, v SDS in nekaterih drugih strankah pa pozivajo k predčasnim volitvam. Za zdaj Pahor še ne razmišlja o umiku. Na 2. strani RIM - Berlusconijeva vlada je z nenadno potezo zaustavila predvideni razvoj jedrskega programa in v ustrezni dekret, ki je v razpravi v senatu, vnesla določilo, po katerem so odpravljene vse norme, predvidene za gradnjo jedrskih central. Amandma, ki ga je predstavila vlada, govori o prekinitvi programa, z namenom, da se preko agencije za jedrsko energijo pridobijo dodatne informacije glede varnosti, vlada pa se pri tem sklicuje na sklepe Evropske unije. Vladna poteza bo nedvomno izničila referendum, ki je bil o tej temi skupaj za drugimi razpisan za 12. in 13. junij. Na 6. strani Kakovosten koncert v Kanalski dolini Na 3. strani FJK daleč zadnja v izvozu Triveneta Na 4. strani France Arhar o slovenski monetarni osamosvojitvi Na 9. strani v V . V I • • V I I Trziski ribič padel v kanal in umrl Na 14. strani GoriSki referendumi burijo duhove Na 14. strani Pasja potepanja vznemirjala Rupence Na 16. strani slovenija Ljubljana bo krčila prispevke SKGZ in SSO LJUBLJANA - Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta se včeraj z ministrom Boštjanom Zekšem pogovarjala o finančnih in organizacijskih vprašanjih Slovencev v Italiji. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer ne odstopa od namere po krčenju finančnih prispevkov krovnima manjšinskima organizacijama. Italijanski prispevki za Slovence pa še niso »pripotovali« iz Rima v našo deželo. Na 2. strani trst - Zbiranje podpisov na pobudo skupine staršev Zahteva po odprtju novega oddelka v slovenskem vrtcu v Dijaškem domu TRST - Občina Trst naj poskrbi za odprtje novega oddelka v slovenskem občinskem vrtcu v Dijaškem domu: to je zahteva skupine staršev otrok, ki so ob letošnjem vpisovanju izpadli iz lestvic za dodelitev mesta v občinskih vrtcih. Gre za kar 25 otrok, ki niso našli mesta v slovenskih občinskih vrtcih, pobudniki pa so začeli z zbiranjem podpisov pod zahtevo na včerajšnjem srečanju v Dijaškem domu, kjer tudi poteka podpisovanje in katerega vodstvo je pripravljeno zagotoviti prostor za nov oddelek. K podpisu vabijo vse starše, tako tiste, katerih otroci še nimajo mesta, kot tudi tiste, ki so medtem časom za svoje otroke našli mesto v drugih vrtcih. Na 8. strani 2 Torek, 19. aprila 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Razmere v vladni večini vse bolj zapletene DeSUS odhaja iz koalicije, pozivi k predčasnim volitvam Golobič Kresalovi in Pahorju predlagal odstop - Za usodo koalicije odločilna pokojninska reforma LJUBLJANA - Izvršni odbor DeSUS je včeraj sklenil svetu stranke predlagati, naj DeSUS izstopi iz vladne koalicije. O sklepu bo 6. maja odločal še svet stranke. Kot vzroke je predsednik DeSUS Karl Erjavec vnovič navedel nestrinjanje s pokojninsko reformo in odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučan. Poudaril je, da se bo DeSUS kljub temu trudil konstruktivno sodelovati v državnem zboru, sicer pa se je zavzel za predčasne volitve. Pred sejo izvršnega odbora se je Erjavec sestal s premierjem Borutom Pahorjem (na posnetku), ki pa po besedah Erjavca dvomi, da bi se bili poslanci pripravljeni sami razpustiti. S premierom sta preučevala možnosti za rešitev nastalega zapleta, vendar pa pogovor "ni prinesel nobenega napredka". Pahorju je dejal, da je bil DeSUS ves čas mandata v podrejenem položaju in da njihovi predlogi, tudi če so bili dobri, niso bili sprejeti. Tudi glede pokojninske reforme sta po besedah Erjavca ugotovila, da ni možnosti za zbližanje stališč. Pahor se je na včerajšnje dogajanje odzval le pisno. V sporočilu za javnost je poudaril, da se popolnoma zaveda izjemne odgovornosti za vodenje vlade in države in ostaja zvest reformni politiki, prizadeval pa si bo prepričati ljudi o pomenu pokojninske reforme za gospodarsko in socialno stabilnost države. V tem smislu bo po mnenju Pahorja velika preizkušnja uspeh pokojninske reforme na referendumu. Predsednik Zares in minister za znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa je na kolegiju predsedniku vlade in SD Borutu Pahorju ter predsednici LDS Katarini Kresal predlagal, da razmislijo o možnosti, da bi vsi trije odstopili s funkcij v vladi. Večina vlade bi lahko po njegovih besedah ostala enaka, zgodila bi se torej "le" menjava določenih ministrov, vključno z ministri DeSUS, ki, kot je poudaril Go-lobič, pravzaprav odhajajo iz vlade. Predsednica LDS Katarina Kresal pa je mnenja, da "neka resna in odgovorna vlada ne vrže puške v koruzo, zato ker se je en igralec odločil, da se ne igra več". Obenem je opozorila, da že od prejšnjega tedna govori, da si bo treba v neki točki priznati, da tako ne gre več naprej in se morajo umakniti. Predlog Golobiča se ji zato ne zdi "nič posebno novega" ali nekaj, kar zanjo ne bi bilo sprejemljivo. Odločitev izvršnega odbora DeSUS za izstop iz koalicije po mnenju vodje poslanske skupine SD Dušana Ku-mra pomeni, da je treba čim prej vzpostaviti čisto sliko razmerij med koalicijo in opozicijo v državnem zboru. Pred- časne volitve po njegovi oceni niso potrebne, pač pa je treba čim prej predlagati nove ministre in nadaljevati z delom. Vodja poslancev Zares Franco Juri meni, da je pred predčasnimi volitvami še veliko drugih možnosti znotraj sedanje koalicije. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sa-jovic pa je izrazil veselje, "da je Erjavec presekal in prekinil dvoličnost". V opozicijski SDS so v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku DZ Pavlu Gantarju ponudili pomoč glasov njihovih poslancev, ki bi skupaj s poslanskimi glasovi SD omogočili izpolnitev ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev. Predsednik SLS Radovan Žerjav pričakuje, da bo koalicija spoznala, da so predčasne volitve edina prava in racionalna rešitev za državo. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič opozarja, da mora končno odločitev glede izstopa stranke DeSUS iz koalicije sprejeti še svet stranke. Če bo DeSUS res izstopil iz koalicije, bo imela ta v državnem zboru le še 42 poslancev. Poslanska skupina SD jih ima 28, Zares 9 in LDS 5. V primeru obstoja vlade, bi bila ta torej manjšinska. Možno bi bilo tudi, da se vzpostavi tehnična vlada, v kateri bi sedeli strokovnjaki in ne politiki. Analitiki menijo, da so ob morebitnemu odstopu DeSUS iz vlade predčasne volitve ena od boljših možnosti, čeprav so še vedno malo verjetne. (STA) LJUBLJANA - Pavšič in Štoka pri ministru Žekšu Slovenija vztraja pri krčenju prispevkov SKGZ in SSO Rimski denar še ni »pripotoval« v našo deželo LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Gosta sta ministru predstavila trenutni gmotni položaj manjšine in poglede na prihodnje usmeritve organizacij in manjšine. Krovni organizaciji sta za učinkovitejše in racionalnejše delovanje v prihodnje ustanovili skupno delovno skupino, ki se bo spopadla z izzivi priprave smernic za njihovo nadaljnje delovanje in reorganiziranje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Minister Žekš je pozdravil skupno akcijo obeh organizacij in dodal, da je mogoče že z manjšimi organizacijskimi spremembami doseči cilje. Minister verjame, da bodo slovenska društva, ki delujejo v sosednji Italiji, razumela potrebo po racionalizaciji in reorganizaciji struktur ter da bodo konstruktivno sodelovala pri delu delovne skupine. V Ljubljani predvidevajo, da bo mogoče prve rezultate delovne skupine vključiti že v naslednji razpis za dodeljevanje finančne pomoči slovenski manjšini za prihodnje leto. Pavšič ustanovitev omenjene šestčlanske delovne skupine (v njej so po trije predstavniki krovnih zvez) ocenjuje kot stimulativni moment. Upa pa, da ne bomo še naprej zagovarjali potrebo po spremembah, v manjšini pa se itak ne bo nič spremenilo. Da bo delovna skupina izdelala koristne predloge je prepričan tudi Štoka, ki pa opozarja, da morajo ti predlogi nastajati v manjšini in ne v Lju- bljani, »saj je naš položaj zelo različen od tistega na Koroškem.« Včerajšnji sestanek pri Žekšu vsekakor ni razčistil problemov, ki so nastali pri delitvi slovenskih prispevkov manjšini za tekoče leto. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je v teh dneh začel razdeljevati prispevke, je namreč potrdil napovedano znižanje finančne pomoči SSO in SKGZ. Krovni zvezi naj bi iz Ljubljane dobili vsaka po 43 tisoč evrov manj kot lani. To bo zanju zelo hud udarec, tudi zato, ker morata po novem prispevati vsaka po 30 ti- Drago Štoka soč evrov za članstvo v Slovenskem stalnem gledališču. Letošnji prispevek iz Slovenije za manjšino znaša 3,6 milijona evrov, kar je 230 tisoč evrov manj kot lani in kar 350 tisoč evrov manj kot v letu 2009. Tej nespodbudni sliki je treba dodati še zamudo, ki je nastala s prispevki italijanske države. 5,2 milijona evrov, ki jih je rimski parlament vključil v državni proračun, namreč še ni »pripotovalo« v Furlanijo-Julijsko krajino in torej tudi ne v blagajne slovenskih kulturnih organizacij. BORIS JESIH Madžarska ustava naj ne bi krnila pravic manjšin LJUBLJANA - Nova madžarska ustava, ki jo je v ponedeljek sprejel madžarski parlament, v tem trenutku ni okrnila pravic Slovencev na Madžarskem. Je pa odvisno od tega, ali bo po spremembi ustave prišlo tudi do sprememb drugih zakonov, ki urejajo pravice manjšin, kot sta šolski zakon in zakon o manjšinah, je včeraj dejal državni sekretar Boris Jesih. Kot je še dejal, je nova madžarska ustava v delu, ki govori o manjšinah, v skladu s pričakovanji manjšin na Madžarskem, saj so ob njenem sprejetju upoštevali amandmaje, ki so jih pred tem vložile manjšine. Manjšine v ustavi niso mišljene kot del nekega enotnega madžarskega naroda, ampak kot del madžarske nacije, kar je v skladu s sodobno ustavnopravno teorijo, je pojasnil Jesih. Napovedal je tudi, da bo maja v Monoštru vendarle prišlo do sestanka slovensko-madžarske mešane komisije, ki sta jo državi ustanovili na podlagi bilateralnega sporazuma o zagotavljanju pravic manjšin v obeh državah. Letos se na Madžarskem sicer obetajo spremembe šolskega zakona in spremembe na področju manjšinskega šolstva, vendar pa Slovenija pričakuje, da bo zakon, če bo prišlo do spremembe, pomenil nadgradnjo na tem področju, je še dejal Jesih. (STA) Tone Hočevar napisal knjigo o Rimu LJUBLJANA - Knjiga o Rimu, o čarobnem imperiju z veliko dušo, o pripovedih mestnih četrti in o dveh državah v enem mestu, ki je svet zase. Svet, ki še sam sebe noče do konca razumeti: to bi mu namreč lahko usodno škodilo. Ali je italijanska in cerkvena prestolnica kljub vsemu svetovljanstvu in trditvam, da vse poti vodijo v Rim, vendarle podeželsko mesto? O tem v svoji knjigi Večen in svet, minljiv in posveten piše Tone Hočevar, Delov dopisnik, ki že poldrugo desetletje poroča iz Ri-ma.Knjigo bodo predstavili danes ob 12. uri v restavraciji Angel v Mercator centru v Šiški v Ljubljani. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Slavko Bobovnik. BRDO - Predsednika Slovenije in Avstrije o koroških Slovencih in Heinz Fischer za paketno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani Govor tudi o dvostranskih odnosih med državama - Različni stališči glede notifikacije ADP BRDO PRI KRANJU - Predsednik Slovenije Danilo Türk in avstrijski predsednik Heinz Fischer sta včeraj po pogovorih na Brdu pri Kranju soglašala, da je potrebno na pogajanjih, ki potekajo med avstrijsko vlado, Koroško in koroškimi Slovenci, doseči paketno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani. Oba sta se zavzela, da bi se pozornost preusmerila od potrebnega odstotka za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, kar je bilo jabolko spora v nedavno predstavljenem predlogu, na seznam krajev, kjer bi veljalo postaviti dvojezične napise, in bi bil sprejemljiv za vse pogajalske strani. Kot je še dejal slovenski predsednik, bi bilo v tej fazi pogajanj "lahko koristno, če se osrednja pozornost nekoliko premakne od odstotkov in številk k identifikaciji krajev". "V bistvu bi bila dobra rešitev tista, ki bi dala spisek krajev z dvojezičnimi topografskimi napisi", ki bi bil "zadovoljiv" za pogajalske strani, je še dejal Türk. Ponovil je tudi, da bo za Slovenijo sprejemljivo tisto, kar bodo na pogajanjih sprejele vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Izrazil je upanje, da se bo našel skupni jezik in "dober odgovor" tako za dvojezične krajevne napise kot ostala vprašanja. Fischer, ki je včeraj začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je ocenil, da so pogajanja blizu cilja, potrebnih je le še nekaj korakov za dosego razumnega paketa. Sporazum, ki bi bil dosežen na pogajanjih, pa lahko služi tudi kot platforma za sožitje, za sodelovanje in rešitve v pri- hodnosti, je še dejal Türk. Slovenski predsednik je tudi podprl zamisel, da bi v nastajajoči posvetovalni mehanizem pri slovenski vladi vključili predstavnike nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Kot je pojasnil, naj bi posvetovalni organ omogočil komunikacijo z vlado in pripadniki raznih skupin, v prvi vrsti za skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, po njegovi oceni pa ni nobenega razloga, da v proces ne bi vključili tudi nemško govorečih prebivalcev s Kočevskega. Slovenija in Avstrija imata različno stališče glede notifi-kacije Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Fischer je ponovil pravno stališče Avstrije, da je ADP zaprta pogodba, ki je bila sklenjena med Avstrijo in tistimi državami, ki so bile do 8. maja 1945 v vojni z Nemčijo, zato je pristop novih držav, ki v tem času niso obstajale, po oceni Avstrije nemogoč. Pokazal pa je določeno razumevanje za drugačna pravna stališča kake države in dejal, da če bi prišlo do notifikacije ADP pri de-pozitarju pogodbe, Rusiji, bi Avstrija vzela to na znanje, in to ne bi bistveno vplivalo na dvostranske odnose. Türk je glede ADP prav tako ponovil, da je Slovenija po njegovem prepričanju legitmna naslednica ADP in da ne bi bila nobena posebna težava, če bi ta položaj z notifikacijo tudi formalizirali. Predsednika Slovenije in Avstrije sta sicer govorila o celoti dvostranskih odnosov, ki so po njuni skupni oceni zelo dobri na več področjih, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Fischer se je v nadaljevanju obiska v Ljubljani sestal s predsednikom DZ Pavlom Gantarjem. (STA) KOPER - Trajal bo do sobote Pričel se je študentski knjižni festival Spirala KOPER - Včeraj se je v Kopru pričel Študentski knjižni festival Spirala, ki ga prireja Resor za kulturo Študentske organizacije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Univerzitetno knjigarno in Kavarno Kantina. Festival bo potekal do sobote, 23. aprila, ki je razglašen za svetovni dan knjige, in bo obsegal različne aktivnosti vezane na knjigo in bralno kulturo. Petdnevno dogajanje bo imelo svoje jedro na Titovem trgu v Kopru, kjer bo med 9. in 17. uro postavljenih deset stojnic z vsebino, ki je tako ali drugače povezana s knjigo. Predstavile se bodo različne založbe, knjigarne in knjižnice ter ostali gostje festivala. Eden ključnih elementov festivala bo akcija »Vzemi knjigo«. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je namreč donirala knjige, ki bodo brezplačno dostopne na Titovem trgu. Z akcijo želijo organizatorji študente in mimoidoče spodbuditi k branju knjig tudi tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. V okviru projekta bo možen nakup knjig po znižanih cenah, na Titovem trgu pa bo postavljena bralnica na prostem (na trgu bodo postavljeni stoli in mizice), kjer bodo lahko obiskovalci pregledali, prebrali ali zgolj prelistali knjige. Do sobote bodo pripravili zanimive delavnice tudi za najmlajše, na katerih bodo lahko otroci izdelovali majhne knjige in knjižna kazala. Njim je danes namenjena tudi lutkovna predstava na prostem. Na festivalu se bo jutri ob 20. uri začel Večer pod zvezdami z glasbeno skupino Swarga. Prireditev bo na terasi Kavarne Kantina, v primeru slabega vremena pa v osrednjem prostoru ŠOUP (Pristaniška 3, Koper). V petek bodo vsem študentom omogočili brezplačen ogled filmov Črni labod (Black Swan) in Besa v Art kinu Odeon v Izoli, ki bosta na sporedu ob 18.30 in 20.30. Festival se bo v soboto, na svetovni dan knjige, zaključil z otroško delavnico izdelave velikonočnih zajčkov, lončkov za pisala in branjem pravljic. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. aprila 2011 3 NABORJET - Samostojni koncert gojencev GM, glabene šole Tomaža Holmarja Kakovostna predstavitev glasbene zgodovine od baroka do danes Med Slovenci v Kanalski dolini ima glasbeno izobraževanje pomembno mesto NABORJET - Po uspešnem sodelovanju na 37. srečanju glasbenih šol Gorenjske in zamejstva pred dobrim tednom na Jesenicah je Glasbena matica glasbena šola v Kanalski dolini Tomaž Holmar v soboto v Beneški palači v Naborjetu priredila še samostojen nastop in koncert svojih gojencev. K uresničitev te pobude so pripomogli Glasbena matica, Slovensko kulturno središče Planika, Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, pokroviteljstvo pa je dodala še Občina Na-borjet Ovčja vas. Nastopanje pred publiko je pomemben del glasbenega razvoja vsakega gojenca, saj šele takrat lahko preveri svoje znanje in sposobnosti, katerih drugače ne bi mogel preveriti. Na ta način lahko ugotovi svoje pomanjkljivosti in jih prav zato lahko odpravi. Tema večera je bila glasbena zgodovina, bolj natančno razvoj pisanja skladb in muziciranja za klavir v zadnjih 250 letih. Skladbe nekaterih najpomembnejših skladateljev so bile kronološko postavljene od baroka do sodobne glasbe. Poslušalec je lahko poslušal različne stile. Tako je imel v baroku glavno vlogo čembalo, pri klasiki je sledil prehod s čembala na klavir, ki je v romantiki postal kralj vseh inštrumentov. Pri prikazu sodobne glasbe pa je prišla na dan raziskava novih harmonij in ritmov. Večer so odprli štirje najmlajši gojenci, ki so komaj pred nekaj meseci začeli z učenjem harmonike, nadaljevali so bolj izkušeni gojenci, ki obiskujejo tečaje glasbe že nekaj let. Šolo trenutno obiskuje 15 mladih gojencev in dva odrasla (seniorja), katerima je učenje glasbe in klavirja v veselje. Koncert je bil na visokem nivoju, kar je dokaz, da šola po kvaliteti stalno raste. Pri tem ima pomembno vlogo učitelj Manuel Figheli, ki se tedensko vozi v Kanalsko dolino. Šola je na ta način pripravljena na dodaten razvoj in povečanje vloge v prostoru Kanalske doline, saj s prihodnjim letom načrtujejo širitev delovanja s poučevanjem novih inštrumentov. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil Rudi Bartaloth, ki se je zahvalil javnim ustanovam za podporo ter staršem, ker jim zaupajo svoje otroke, župan občine Naborjet Ovčja vas Aleksander Oman je tudi v imenu komisarja gorske skupnosti Gojenci GM, glasbene šole Tomaža Holmarja so v Beneški palači pripravili kakovosten koncert VIDEM - Od 29. aprila Rekordni 13. Far east film festival VIDEM - Devet festivalskih dni, 50 filmov v tekmovalnem programu, 37 v sklopu dveh retrospektiv: trinajsta izvedba festivala Far East Film, filmskega festivala, ki je posvečen azijskim kinematografijam, bo letos izredno bogata. Od 29. aprila do 7. maja se bodo v Vidmu ponovno zbrali ljubitelji azijskega filma, v prvi vrsti japonskega, kitajskega in južnokorejskega, saj bodo ravno te države najbolj zastopane v letošnjem sporedu. Organizatorji, vi-demski center Centro Espressioni Ci-nematografiche, je poskrbel za zelo bogat spored, v sklopu katerega si bo mogoče ogledati tudi številne premiere: najpomembnejša je nedvomno svetovna premiera filma The Lost Bladesman, avtorjev Alana Maka in Felixa Chonga, ki ga bodo 29. aprila predvajali med otvoritveno slovesnostjo v gledališču Giovanni da Udine. Letošnji retrospektivi bosta posvečeni azijski komediji (LAsia ride!) in japonskim erotičnim avtorskim filmom (Pink Eiga). ŠOLSTVO - Volitve v deželno komisijo Predložili enajst list in dvaindvajset kandidatov pozdravil v slovenščini in poudaril pomen in vlogo, ki jo imajo slovenske organizacije v Kanalski dolini, prizadevanja javnih uprav in šolskega ravnateljstva za Kanalsko dolino ter SKS Planike za ohranitev slovenščine v okviru šolskega sistema v Kanalski dolini. Kar zadeva glasbeno vzgojo pa je poudaril pomen peda- goškega dela pri mladih ter občutljivost, ki jo pri tem dokazujejo prav slovenske ustanove. Na koncertu je bila prisotna tudi pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro, ki je zastopala tudi deželnega predsednika Rudija Pavšiča, medtem ko se je predsednik SSO Drago Štoka opravičil zaradi zadržanosti. TRST - Za izvolitev v novo Deželno komisijo za slovenske šole v Furlaniji-Julijski krajini se bo potegovalo enajst list s skupno 22 kandidati. Kot je znano, bodo volitve 4., 5. in 9. maja, v ponedeljek, 11. aprila, pa je zapadel rok za predstavitev kandidatnih list. Slednje je sprejela pristojna volilna komisija, ki je bila ustanovljena pri Deželnem šolskem uradu za FJK in bo vodila volilni postopek. Kot je sporočila predsednica volilne komisije Marija Besednjak, so ravnatelji vložili listo z imenom V šoli za šolo, na kateri kandidirata Ksenija Dobrila in Mihaela Pirih. Učitelji osnovnih šol in vrtcev s Tržaškega in Goriškega so predložili listo Sindikata slovenske šole, na njej pa kandidirata Evgenija Kozina in Martin Srebrnič, medtem ko se lista učiteljev dvojezične osnovne šole in vrtca v Špetru imenuje Nova šola, na njej pa kandidirata Luana Drigo in Da- mijan Vižintin. Tudi predstavniki učnega in neučnega osebja nižjih in višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice so predložili liste Sindikata slovenske šole: za profesorje nižjih srednjih šol kandidirata Arturo Bresciani in Katja Kalc, za profesorje višjih srednjih šol Peter Černic in Lidija Rupel, za neučno osebje pa Sonia Marzi in Slavko Tomsič. Starši iz Trsta so predložili listo Edina, na kateri kandidirata Igor Kocijančič in Igor Pavel Merku, starši iz Gorice listo Starši Gorica, na kateri kandidira Majda Bratina, starši iz Špetra pa listo Benečija, kjer kandidirajo Michele Coren, Michele Obit in Giulia Strazzolini. Svoji listi so predložili tudi dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice: na listi Tržaški dijaki kandidirajo Barbara Ferluga, Sandi Paulina in Nicola Pinzani, na listi Dijaki Gorica pa Erik Sivec. ŠOLSKI FESTIVAL - Danes v Sežani Predstavitve šol pod geslom »Več znanja za več turizma« Že osmič na festivalu tudi dijaki DPZTTD Ivana Cankarja iz Gorice GORICA - Dijaki in dijakinje Državnega poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivana Cankarja iz Gorice bodo danes že osmič sodelovali na festivalu »Več znanja za več turizma«, ki ga organizirata Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Namen tega festivala je nadgrajevanje znanja na turističnem področju, pridobivanje izkušenj ter kompetenc učinkovite komunikacije s turisti. Festival vsako leto poteka v drugem kraju. Letošnji gostitelj bo mesto Sežana. Na prireditvi tekmujejo srednje šole iz vse Slovenije ter šole iz drugih držav. Predstavijo se s svojim turističnim proizvodom na stojnici in poskušajo privabiti čim več mimoidočih in navdušiti komisijo, ki strogo ocenjuje nalogo in stojnico. Lani so dijaki DPZTTD Ivana Cankarja prejeli zlato priznanje z nalogo in predstavitvijo na stojnici. Tema festivala je bila »Moj kraj - moj ponos«. Predstavili so Goriška Brda in ponudili nov turistični proizvod - ekološka kolesa z motorjem, ki bi bila na razpolago turistom v Brdih na obeh straneh meje. Letošnja tema je »Imejmo se fajn - doživite naš kraj«. Tako kot lani so se tudi letos osredotočili na turizem v Brdih in v bližnji okolici. Tokrat so nov turistični proizvod - zgibanko - posvetili mladim, ki se udeležujejo tradicionalnih prireditev.Ker je projekt zelo zahteven in je vanj potrebno vložiti veliko truda, so poleg pomoči profesorjev potrebovali tudi sponzorje. Zato bi se dijaki DPZTTD Ivana Cankarja radi zahvalili Agenciji Jota in Kmečki banki iz Gorice. Festival bo danes potekal od 11. do 15. ure. Goriški dijaki v tem času vabijo vse na Kosovelov trg v Sežani in zagotavljajo, da bodo obiskovalcem popestrili dan in jih obogatili z znanjem o naši prelepi Sloveniji. Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@ primorski.eu. Iščemo »prave« ženske! V marsikateri panogi so ženske spretnejše od moških... igor 4 Sreda, 20. aprila 2011 GOSPODARSTVO gibanja - Po poročilu študijskega centra bančne skupine Intesa SanPaolo Furlanija-Julijska krajina na izvoznem repu Triveneta Lanski izvoz deželnega gospodarstva so zavrle krize v pohištvenem in metalurškem sektorju TRST - Furlanija-Julijska krajina je bila v lanskem letu na območju Triveneta na zadnjem mestu po izvoznih gibanjih. Izvoz industrijskih okolišev Triveneta se je namreč lani glede na leto 2009 povečal za 10,4 odstotka, izhaja iz podatkov študijskega centra bančne skupine Intesa San-Paolo, ob čemer izstopa trend v zadnjem četrtletju lanskega leta s skoraj 18-odstotno medletno rastjo izvoza. Industrijski okoliši Triveneta so lani ustvarili za 19,6 milijarde evrov izvoza, kar je približno tretjina njihovega celotnega iztržka. Posebno živahna je bila rast izvoza na hitro razvijajoče se trge (+22%), tako evropske kot azijske in južnoameriške, medtem ko je na tradicionalne trge, v prvi vrsti na nemškega, odpadlo 16 odstotkov izvoza. Največ sta k rasti prispevali deželi Veneto in Tridentinska-Južna Tirolska, obe z 11 odstotki, medtem ko je Fur-lanija-Julijska krajina svoj izvoz povečala za skromnega 0,8 odstotka. Težave deželnega izvoza izvirajo v prvi vrsti iz negotovosti v lesni in pohištveni industriji in krize jeklarske industrije v pordenonski pokrajini. Panoga, ki skoraj ne pozna krize, je živilsko predelovalna, saj je že dosegla in celo presegla ravni, ki jih je imela pred gospodarsko krizo. Med vodilnimi proizvodi so vina, testenine in slaščičarski proizvodi, mesni izdelki in prosecco. Vzpenjajoči izvozni trend beleži tudi industrija športne obutve, očal in plastičnih snovi. Če se vrnemo k Furlaniji-Julijski krajini, ugotovimo, da je bil izvoz lani vreden 535 milijonov evrov, kar predstavlja 2,3-odstotni delež v izvozu italijanskih industrijskih okolišev. »Furlanija-Julijska krajina zaostaja, je še zelo daleč od vrednosti, ki jih je dosegala v letu 2007, torej pred krizo,« je zapisano v poročilu Intesa San-Paolo, ki pa kot pozitivne izjeme navaja vino (+5,6% glede na leto 2009), nože in škarje iz Maniaga (+11,1%) in pršut San Daniele (+88,6%). Med tehnološkimi poli pa pred-njači ravno naša Furlanija-Julijska krajina. Tržaški je po rahlem upadu leta 2009 lani dosegel 37-odstotno rast izvoza, kar gre pripisati predvsem povpraševanju v Nemčiji. Po vrednosti pa je izvoz tržaških tehnoloških podjetij še vedno skromen, saj je dosegel komaj 130,5 milijona evrov. Izvoz je temeljnega pomena v premagovanju krize arhiv pristanišča - V Tržišču marca +14,2% Pristaniški pretovor v severnem Jadranu raste TRŽIČ - Pretovor v tržiškem pristanišču se je marca glede na enak lanski mesec povečal za 14,2 odstotka, kar utrjuje pozitiven trend, ki se je po dveh letih močne krize začel v zadnjih mesecih lanskega leta. Po podatkih javnega zavoda, ki upravlja pristanišče v Tržiču, so v preteklem mesecu pretovorili 312 tisoč ton blaga, v enakem lanskem mesecu pa ga je bilo za 273 tisoč ton. V letošnjem prvem četrtletju je šlo skozi tržiško pristanišče za 912 tisoč ton tovorov, kar pomeni 33,4-od-stotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Pri rasti pretovora je izstopala celuloza (za štivansko papirnico) z 268 tsoč pretovorjenimi tonami, kar pomeni 32-odstotno rast glede na lansko prvo četrtletje, in metalurške surovine in izdelki s kar 54,7-odstotno rastjo in 342 tisoč pretovorjenimi tonami. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu pristaniške uprave, je trend ra- sti pretovora po šestih mesecih že utrjen, tako da »je mogoče trditi, da so učinki krize za nami«. Pospešitev pretovora bi morala beležiti tudi ostala severnojadranska pristanišča, čeprav podatkov za tržaško in za koprsko še ni. Medtem ko je Luka Koper po odličnem lanskem poslovanju zadnje podatke objavila za januar, so podatki o pretovoru v tržaškem pristanišču stari skoraj 11 mesecev. Zadnje je namreč tržaška Pristaniška oblast objavila konec lanskega maja, nato pa je statistika odpovedala. Kot je znano, je medtem decembra lani prišlo do zamenjave za krmilom Pristaniške oblasti, vendar podatkov še naprej ne objavljajo. Znani so le za pretovor kontejnerjev na sedmem pomolu, ki že nekaj mesecev vztrajno raste. Marca so pretovorili 29.106 kontejnerskih enot (TEU), kar je rahlo manj kot februarja, medtem ko se je januarja pretovor ustavil pri nekaj več kot 23.000 TEU. oljkarstvo - Še en uspeh za oljkarje z Brega Glauco Petaros z zlato diplomo za svoje olje iz avtohtone belice Glauco Pateros s svojo zlato diplomo kroma BORŠT - Uspehom naših oljkarjev je treba prišteti še enega. Borštan Glauco Petaros si je na oljčnem sejmu v dalmatinskem Zadru prislužil zlato diplomo za svoje olje iz oljk avtohtone sorte belica. Vzorec olja je poslal kot član Društva oljkarjev slovenske Istre iz Kopra, v katerem je že nekaj let, sodelovanje pa mu je obrodilo visoko priznanje. Včeraj smo ga zmotili na koncu delovnega dne, ko je čistil nasad pod Borštom - ledinsko ime Šenjalovec. »Treba je pokositi travo in odstraniti vejevje od rezanja oljk,« nam je povedal. Oljčni nasad obsega približno sedem tisoč kvadratnih metrov površine, v njem pa so tudi stara drevesa, ki so preživela hudo po-zebo leta 1929 ali pa so iz starih korenin pognala nova drevesa. »To je naša stara belica, za vzorec pa je v nasadu še kakih 20 dreves drugih, italijanskih sort. Belico stiskamo posebej, iz drugih sort pa naredimo mešanico,« pravi gospod Glauco, ki upa, da bo letina dobra, ker oljke že brstijo in se pripravljajo na cvetenje. Pri Petarosovih pridelajo povprečno 500 do 600 litrov olja na leto. Oljke stiskajo v Parovelovi torklji, olje pa ustekleničijo kar doma. Pri tem jim pod prste gleda sanitarna kontrola, ki jo je Pe-tarosova domačija odlično prestala. Olje prodajajo kar na domu, Glauco pa ne izključuje, da ga bo v prihodnje mogoče kupiti tudi v kakšni trgovini. Trenutno je njegovo olje na »razstavi« v kavarni Torinese na Korzu Italia, kjer je gospa Neva Bizjak postavila steklenice skupaj z diplomo iz Zadra v izložbo. Olju pa delajo družbo še oljčni namaz in oljke v slanici, ki jih prav tako proizvajajo pri Petarosovih. (vb) Pozitiven obračun terminala na Fernetičih TRST - Družbeniki družbe Terminal Intermodale di Trieste-Fernetti Spa, ki upravlja tovorni terminal na Fer-netičih, so na včerajšnji skupščini odobrili lanski poslovni obračun, iz katerega izhaja 2,9 milijona evrov dohodka (+12%) in 247.235 evrov dobička pred davki. Skozi terminal je lani potovalo 132.211 tovornjakov ali za 5,3 odstotka več kot predlani, ko so jih našteli 125.552. Zelo pomemben je tudi podatek, da so se carinske operacije povečale za 8,6 odstotka, saj je to dokaz o vsaj delni oživitvi evropskih trgov. Izstopajoč dogodek v lanski poslovni dobi je bila vzpostavitev železniške povezave terminala z nacionalno oziroma mednarodno železniško mrežo. Družbeniki so imenovali nov upravni svet družbe za naslednja tri leta, ki ga bo še naprej vodil Giorgio Ma-ranzana, člani pa so Claudio Grim, Diego Umer, Livio Maraspin, Mau-rizio Salce, Alessio Križman, Ampe-lio Zanzottera, Carmelo Gatto in Franco Bosio. V nadzorni odbor pa so bili imenovani Gianfranco Bettio (predsednik), Alessandro Merlo in Walter Stanissa. V središču Trsta odpira vrata lokavska mesnica TRST - Danes ob 10. uri bo na Trgu Stare mitnice odprla vrata nova mesnica družine Prunk iz Lokve. V prostorih je že bila mesnica Le Car-ni, zdaj pa jo je Prunkovo podjetje Postojnske mesnine temeljito prenovilo. Pri administrativnih postopkih in dovoljenjih je Prunku pomagalo SDGZ, v katerega se je tudi včlanil. Slovenska Unicredit se bo dokapitalizirala LJUBLJANA - Delničarji slovenske Unicredit banke, ki jo vodi France Arhar in je lani povečala dobiček za 50 odstotkov, so na včerajšnji skupščini sklenili povečati osnovni kapital. Dokapitalizirala jo bo matična banka, in sicer z izdajo 989.315 delnic za skoraj 50 milijonov evrov. K dokapitalizaciji so sicer vabljeni tudi manjšinski delničarji. Zaradi izteka mandata so delničarji članom nadzornega sveta Martinu Klauzerju, Francu Andrettiju, Giuseppu Verra-sciniju, Heinzu Karlu Tschiltschu in Alessiu Posmanu podaljšali mandat do 30. aprila 2014. EVRO 1,4302 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 19.4. 18.4. ameriški dolar 1,4302 1,4275 japonski jen 118,23 118,25 93199 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,3399 40,4869 63,6220 40,3950 63,4520 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4583 0,87750 7,4581 0,88380 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 8,9352 7,7880 9,9660 7,8080 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,125 1 2821 24,188 1,2897 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi trtrint 15,6466 267,34 15,6466 26718 1 1 la /ID -2,56 +13 74 KRKA 1 1 IKA KOPER 57,87 12 80 -2,44 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,50 -1,16 -0,29 TELEKOM SLOVENIJE 229,30 74,80 -0,59 +1,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 15,19 DELO PRODAJA 20,99 rrm 7û no -1,04 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDABCM7 13,00 1 O") -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,41 Ml IMnTCCT A cr» +0,12 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 10,97 -7,03 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 7,95 22,95 306 10 SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 59,00 174 00 +2,00 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 99,00 16,80 -2,94 +1,20 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. aprila 2011 +°,3° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,151 98,45 15 81 +0,52 +0,15 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,97 -0,38 +0,97 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,88 2,52 +0,58 -0,08 -0 13 EDISON ENEL ENI 0,75 4,52 1684 +0,31 FIAT FINMECCANICA 6,28 -0,06 +1,78 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,78 15,05 +0,57 +0,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,09 1403 +1,06 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,04 -0,28 +2,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,28 7,43 -1,47 -3,38 -1 49 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,25 6,355 15 28 -1,93 -2 11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,78 -0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,04 8,035 -1,13 -2,43 TENARIS TERNA 0,97 16,68 -2,26 -2,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,077 +0,85 -1,40 -3 12 UNICREDIT 5,745 1,634 -0,12 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 107,63 $ -0,48 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 775,55 -1,21 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.181,41 -0,05 +019 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.198,33 2.362,17 73 7 42 -0,76 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 303,49 -0,84 +0,12 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.777,79 -0,52 MBI 10, Skopje 2.514,29 +0,02 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.256,54 +0,45 Nasdaq 100 2.298,54 +0,27 S&P 500, New York 1.310,59 +0,42 MSCI World, New York 1.316,90 -1,58 DAX 30, Frankfurt 7.039,31 +0,18 FTSE 100, London 5.870,08 -2,10 CAC 40, Pariz 3.881,24 -2,35 ATX, Dunaj 2.730,00 -1,43 PX, Praga 1.232,5 +0,75 EUROSTOXX 50 2.857,61 -2,81 Nikkei, Tokio 9.441,03 -1,21 STI, Singapur 3.144,38 -0,28 Hang Seng, Hongkong 23.520,62 -1,30 Composite, Šanghaj 3.056,98 +0,21 Sensex, Mubaj 19.121,83 +0,16 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 20. aprila 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Ta Trst med vero in slano kožo Ace Mermolja Ogovorni urednik je po pravilih odredil za Primorski dnevnik embargo političnih stališč in misli. Držal se ga bom dosledneje kot Giuliano Ferrara v svoji rubriki Radio Londra na prvem kanalu RAI. Napisati nekaj misli o Trstu pa verjetno še ne pomeni politizirati, čeprav so tu občinske in pokrajinske volitve. Številnim kandidatom voščim nepristransko srečo (nekaterim tudi manj sreče), čeprav bo upravljanje tega Trsta trd oreh za vsakogar. Dnevno se vozim v mesto z avtobusom, kjer smo upokojenci in študenti. S Padrič gre avtobus do Bazovice, nato pa zavije po poti ob sinhrotronu, kjer je postaja. Tu nihče ne vstopi in nihče ne izstopi: sinhrotron je tam tesno v svoji znanstveni lupini. Ko avtobus zavije na spodnjem ovinku, se razpre čudovit pogled na Tržaški zaliv. Trst je lep kot krasotica, ki sama ne ve, kaj bi s seboj. Tudi lepi ljudje izgubijo smer. Že vprašanje, kam dati vse te upokojence in študente, ki se vozijo v avtobusu, zastavlja nemajhen problem, vendar bi se na planoti umaknil korak v zgodovino. Pri Bazovici, kamor vozi avtobus, sta dva spomenika, ki sta pomembna za slovensko in italijansko skupnost, skozi desetletja sta označevala spominski, nacionalni in celo človeški prepad med dvema skupnostma: spomenik bazoviškim junakom in fojbe. Spominjam se, kako so si v Bazovici stali nasproti Grilzova horda fašističnih pretepačev in Slovenci na isti cesti. Vmes je bila policija. Grilz je medtem zvito smuknil s skupinico v Lo-njer in udaril po Kjudrovih. Ta Trst umira, to hudo nasprotje se blaži in nekateri se sprašujejo: Kaj nam sedaj ostaja? Za občinske volitve se je pričela lomiti in pršiti celo dovolj granitna tržaška desnica s svojimi interesi. Danes niti dnevi spomina ne pretresajo Italije. Zakaj je bil Trst zadnje tedne v ospredju vsedržavne javnosti? Zaradi spomina? Ne, bil je v ospredju zaradi zavarovalnice Generali, spora na vrhu njene oblastne piramide in zaradi odstopa starega Geronzija, ki je za manj kot leto kreganja prejel odškodnino v znesku 16,6 milijonov evrov. Ubogi Geronzi! Bil je iz Rima, prijatelj vatikanskih skritih lož, An-dreottija, KD, potem Lette in ljudi, ki mešajo štrene v visokih italijanskih financah. Tokrat ga je mlajša generacija brcnila, čeprav z zlatimi čevlji. Prelom bi lahko bil zgled za Trst. V mestu so se res omilile nekatere napetosti, desnica ima več kandidatov in se krega. Kljub temu pa obstaja v Trstu obroč interesov, ki se pletejo med zavarovalnicami, Fundacijo CRT, pristaniščem, bankami in kapitalom, ki v Trstu še vedno je. Obenem pa je očitno, da vsi ti interesi ne gredo preko partikularnega in ne zmorejo skupne vizije. Videli smo, kako so se od Krasa do morja pletle nasprotujoče si iniciative. Di-piazzi ni uspelo "roditi" dobrega regulacijskega načrta, ki bi, med ostalim, "popravil" tudi nespameten Illyjev gradbeni liberizem in posledično »cementifikaci-jo« Krasa. Ob morju pa bi bilo smešno, ko ne bi bilo tragično. Zakaj omenjam zaliv in morje? V Nabrežini gradijo turistično naselje, v Milje naj bi umestili uplinjevalnik, vmes naj bi delovalo pristanišče. Prišli bomo do Barkolane, ki bo morski slalom med petrolejskimi in kontejnerskimi ladjami. Pozabil pa sem na Staro pristanišče, ki je tam enako kljub stotim idejam. Gre za čudovit kraj z omejenim dostopom. Glede pristanišča se lomijo kopja med vizijami, ki gredo od turizma do skladišč. Vsekakor je pristanišče najboljši kraj za športni ribolov. Kdo ve, kaj bo iz njega razen rib, ki se tam skrivajo? Želim povedati, da se v Trstu pod zemljo in morjem bijejo, združujejo in ponovno bijejo različni interesi, ki ne pustijo mestu zadihati. Primer je tudi ške-denjska železarna. Iz nje se kadijo nezdravi plini, meni pa je kot struktura zelo všeč, saj deluje kot spomenik stari mehanski in železni industriji. Dal bi jo v zakup umetnikom, galerijam, kulturi... Vse omenjeno in drugo bo postalo bolj odkrito, bolj vidno in opazno, ko se bo nadaljevala odjuga starih nacionalnih in ideoloških sporov, ki so dajali mestu identiteto: negativno, a vendar identiteto. Magris je napisal, da je identiteta Trsta v odštevanju. Danes je v pomanjkanju idej ali pa v težavi, da se kaka dobra ideja uresniči. Res je, da je levica pogostokrat žalostna in ne ponuja razveseljivih idej. V Italiji pa je še bolj žalostna desnica. Berlusconi bije svojo volilno kampanjo z napihovanjem sovražnika, ki je v spojitvi sodnikov s komunisti in njihovimi zaro-tniškimi idejami. O čem naj govori? O svojih vilah in jahtah in o tem, da njega ne zanima podražitev kruha ali bencina? V Trstu smo bili ta sovražna mešanica "slavo-comunisti". Ko ni bilo drugih argumentov, je bil ta odličen za volilni boj. Če parola neha ločevati in obenem združevati, potem bo težko biti volilne boje z izpuhtelo retoriko. Trstu bo treba predstaviti mesnate ideje. V desetletjih jih ni bilo mnogo in dobre so kmalu ovenele s kako tipično regresijo slabih. Zato se nepristransko sprašujem: Bodo morda te volitve nova priložnost za Trst in rešitev zmešnjav, v katerih se mesto nahaja? Upam, saj je pesnik Košuta označil Trst "kot vero, ki ne dogori". Žal je ostalo malo ognja, malo pepela in malo isker pod njim. Vedno več je na koži lepe gospe soli, kar ni dobro za kožo in niti ne za dušo. ODPRTA TRIBUNA Slovenska skupnost kritična do novega zakonskega osnutka o slovenskem šolstvu v Italiji Stranka Slovenska skupnost obžaluje dejstvo, da je sen. Tamara Blažina, ki je bila izvoljena tudi s podporo slovenske stranke in njenih volivcev, pred dnevi formalizirala vložitev novega zakona o slovenskem šolstvu v Italiji, ki v veliki meri prezira predloge in pripombe Slovenske skupnosti. Zakon se pripravlja že nekaj let, politične komponente skupnega predstavništva pa so bile z njegovo vsebino dejansko seznanjene šele pred kratkim, ko so bile igre v glavnem že zaključene. Po pripombah skupnega zastopstva se je senatorka ponovno sestala z marsikatero komponento, razen s političnimi strankami, ki niso več nič mogle pristaviti h ključnemu dokumentu. V novem zakonskem osnutku beležimo popolnoma novo vlogo deželne posvetovalne komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki naj bi bila okrepljena s predstavniki krajevnih uprav, izbranih po nejasnem sistemu in bi nato prevzela celo vrsto ključnih pristojnosti, ki ji pa zaščitni zakon ne pripisuje. To pomeni, da se s tem zakonom spreminja tudi zaščitni zakon. Omenjena komisija bi praktično nadomestila skupno politično manjšinsko zastopstvo, kar se tiče slovenskih šol v Italiji, in bi opravljala tudi težke politične izbire zakonskega značaja. V tej komisiji nimajo nobene vloge in ne besede predstavniki krovnih organizacij Slovencev ali druge oblike političnega predstavništva. Njena sestava se zelo hitro spreminja in torej ne zagotavlja dolgoročnega planiranja izbir in razvojnih smernic. Ob tem gre pripomniti, da se zaradi izbir te komisije lahko tudi niža raven zaščite, saj je komisija mero-dajna za šolske izbire, kot to pojasnjuje 23. člen osnutka. Zato je ta njena vloga za SSk nesprejemljiva. V zakonskem osnutku je nerazumljivo zapostavljeno znanje slovenskega jezika. Jezikovne kom-petence zlasti neučnega, a tudi učnega kadra, v slovenskih šolah niso točno definirane po potrebah poučevanja v slovenščini. Za izobraževanje bodočega učnega kadra ni zahteve po tečajih in usposabljanju dosledno v slovenščini, marveč se pisec zakona zadovoljuje z okvirnimi in polovičnimi predvidevanji. Zakon odpira pot k uvajanju večrazrednic, ki se lahko za našo šolo spremenijo v dvorezen nož in smo jih zato do danes zavračali, kjer se je le dalo. Financiranje tega zakona pa naj bi bilo odvisno od klestenja števila uradnih vozil pri raznih upravah, kar ne daje nobenega jamstva. Slovenska skupnost bo temeljito proučila še ostale vprašljive člene novega zakonskega osnutka, ki pa žal že na prvi pogled ne nudi nobenega zagotovila glede bodočnosti slovenske šole v Italiji in jo pravzaprav prepušča pogubnemu toku italijanskega vsedržavne-ga izobraževalnega sistema. Svoje popravke bo Slovenska skupnost že v prihodnjih tednih posredovala pristojnim političnim in parlamentarnim sogovornikom v Rimu. Slovenska šola v Italiji je ključnega pomena za obstanek in razvoj naše narodne skupnosti. Ni slučaj, da je bila kot taka tudi navedena že v mirovni pogodbi in v mednarodnih dogovorih med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Tam zapisana jamstva moramo danes nadgraditi na novih temeljih, pa vendarle ne za ceno, da se odpo-vemo v času pridobljenim pravicam. Peter Močnik SEŽANA - Ob 20-letnici Kosovelovega doma SEŽANA Fotografije trenutkov ujete kulture Posnetki so delo Bogdana Macarola, ogled razstave pa je možen do 8. maja - Odprtje razstave popestrili s kulturnim programom SEŽANA - Osrednjo slovesnost ob 20-letnici Kosovelovega doma so v veliki galeriji pospremili z odprtjem fotografske razstave Bogdana Macarola iz Dutovelj, ki se do 8. maja predstavlja z razstavo z naslovom »Trenutki ujete kulture«. O fotografu in njegovem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn. Zbrane so nagovorili še vsi trije direktorji Kosovelovega doma od prvega Marijana Suše, do v.d. direktorja in dolgoletnega programskega vodje Aleksander Peršolja kot tudi sedanji programski vodja David Terčon in Goj-mir Lešnjak Gojc, ki je na čelu kulturnega hrama Krasa zadnjih deset let. Odprtje razstave je s plesom popestrila Mojca Stojkovič s soplesalko Ani Rožman. Istočasno so v Črnem kotu - galeriji digitalne umetnosti na ogled postavili tudi širši izbor Maca-rolovih fotografij. »Bogdan Macarol je odličen fotograf, fotoreporter in novinar. Je tista oseba, ki je v tovrstnih vlogah največkrat stopila čez prag Kulturnega centra Krasa. Avtor namreč, kot nekakšen hišni fotograf, spremlja dogajanje v Kosovelovem domu in v objektiv fotoaparata lovi gledališke, glasbene, plesne, literarne in razstavne prireditve, skratka utrinke iz pestre palete kulturnih dogodkov in njihov živahni utrip. Ker Bogdan Ma-carol svojo fotografsko vlogo najpogosteje združuje s sočasnim novinarskim delom, je tudi njegova fotografija reportažnega značaja. Fotografije so bogato izpovedne. Strniti dvajset let aktivnega obstajanja v niz 30 barvnih fotografij je bila zahtevna naloga. Razstavljene fotografije segajo od prvih začetkov doma do danes, poseben poudarek daje obdobju od leta 2000, ko je prešel iz klasične na digitalno fotografijo, in posebno mesto zavzemajo sveži posnetki. Iz vseh njegovih fotografskih zapisov je razvidno, da ga zanimajo akcija, živost, utrip. Dve razstavljeni fotografiji (z motivom celotnega prostora velike dvorane in ob 25-letnici Vilenice) sta posneti z objektivom, imenovanim ribje oko,« je med drugim poudarila Anamarija Stibilj Šajn. V fotografijah Bogdana Maca-rola prihaja še posebej do izraza bistvena lastnost fotografije kot svetlobnega zapisa. Avtor namreč pri fotografiranju ne rabi bliskavice, ampak izkorišča svetlobo okolja. Čeprav je fotografija nekakšen film ustavljenega življenja, je življenje ujeto v Ma-carolove fotografske zapise živo in dinamično, polno izraznosti... Nenehno išče pravi motiv v pravem trenutku. Sicer pa Macarol fotografira od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pokriva širok spekter zvrsti fotografije, od terenske do studijske in izrazne, največ pa se ukvarja z reportažno fotografijo. Javnosti se je predstavil na osmih samostojnih in desetih skupinskih razstavah. Je tudi član sežanskega Foto kluba Žarek in sodeluje s Foto klubom Trst 80. »Kulturni dom opravlja posebno funkcijo na področju kulture in Slovencev, ki so na meji dveh kultur. Ko fotografiraš, pojdi vedno do konca -to je bil vedno moj moto,« je med drugim poudaril Macarol. Razstava njegovih fotografij bo na ogled do 8. maja. Olga Knez vojvodine Kranjske Danes ob 18. uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili prvi celoviti prevodi Slave vojvodine Kranjske v slovenski jezik. Delo bosta predstavila urednik in vodja projekta Tomaž Čeč ter Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. Z delom Slava Vojvodine Kranjske je Janez Vajkard Valvasor v 17. stol. postavil na evropski zemljevid majhno deželo Kranjsko oz. Vojvodino Kranjsko, ki je bila od 16. stoletja dalje osrednja slovenska zgodovinska pokrajina. V zanimiv večer nas bo popeljal trio Glasbene šole Sežana, učenca Domen Gulič in Andrej Jurančič s profesorjem Brankom Trifkovicem. Od leve Mojca Stojkovič, Bogdan Macarol in Anamarija Stibilj Šajn o. knez pisma uredništvu Postavitev dvojezičnih cestnih smerokazov Dne 13. 5. 1995 je to Združenje predstavilo pokrajinski upravi v Trstu dopis z dne 11.04.1995 z zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel. Dopisu so bile priložene fotografije, kjer bi morali biti postavljeni smerokazi tudi s slovenskimi napisi. Do danes pokrajinska uprava omenjene zahteve ni upoštevala. Slovenci, ki tukaj živimo, od vedno uporabljamo izvirna slovenska imena za posamezne vasi in kraje v tržaški pokrajini kot tudi za samo mesto Trst. Podpisani meni, da bi morala pokrajinska uprava zaradi svojega narodnostno heterogenega območja skrbeti za ohranjanje in negovanje te specifike ter za razvijanje kulture sožitja in razumevanja med tukaj živečima narodoma. m Zaradi tega in glede na to, da je potrebno cestne smerokaze prilagoditi veljavnemu zakoniku o cestah ter upoštevajoč določila o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki so prisotna v mednarodnih sporazumih in zaščitnem zakonu št. 38/2001, ponovno dostavljamo fotografije mest ob pokrajinskih cestah, kjer bi morale biti postavljeni smerokazi tudi s slovenskimi napisi, in sicer: pri Ključu v Ricmanjih, v Bazovici, na Padričah, v Gropadi, v Trebčah, pri Banih, na Opčinah, na Proseku, na Božjem polju in v Križu. Številke na priloženih slikah se ujemajo s tistimi na priloženih mapah. PredsednikK.Z.K.V. Carlo Grgič 6 Sreda, 20. aprila 2011 KULTURA / RIM - Po nesreči na Japonskem in (v sondažah) kritičnem razpoloženju večine ljudi Vlada prekinila program gradnje jedrskih central Opozicija ocenjuje, da se je vladna večina ustrašila junijskega referenduma RIM - Berlusconijeva vlada je z nenadno potezo zaustavila predvideni razvoj jedrskega programa in v ustrezni dekret, ki je v razpravi v senatu, vnesla določilo, po katerem so odpravljene vse norme, predvidene za gradnjo jedrskih central. Amandma, ki ga je predstavila vlada, govori o prekinitvi programa, z namenom, da se preko agencije za jedrsko energijo pridobijo dodatne informacije glede varnosti, vlada pa se pri tem sklicuje na sklepe Evropske unije. Vladna poteza bo nedvomno izničila referendum, ki je bil o tej temi skupaj za drugimi razpisan za 12. in 13. junij. Kot je znano, je Berlusconijeva vlada že leta 2008 s tedanjim ministrom Scajolo napovedala nov jedrski program in ob tem gradnjo centrale že pred koncem sedanje mandatne dobe parlamenta. Potem so se stvari očitno zasukale po nedavni katastrofi v Fukušimi, ko je ministrica Prastigiacomo javno izjavila, da Ljudstvo svobode tvega poraz na volitvah, če bo vztrajalo pri jedrski energiji. Kajti dejstvo je, da je ta po Fu-kušimi doživela nov val nasprotovanja, o katerem statistike danes govorijo, da dosega kakih 72 odstotkov. Včerajšnja odločitev vlade je izzvala zadovoljstvo zlasti v vrstah opozicije. Sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je dejal, da beži vlada od lastnih odločitev, a to je zmaga za Demokratsko stranko in vse tiste politične sile, ki so svojo skepso do vladnega jedrskega programa izražale veliko prej, preden je prišlo do nesreče na Japonskem. Obenem bi se po Bersaniju vlada morala izjasniti, kakšne naj bodo dolgoročne energetske izbire države. Kajti ni dovolj trenutni izhod iz nuklearnega programa, temveč bi to moral biti odločen zasuk v politiko obnovljivih virov energije. Včerajšnjo odločitev vlade je v prejšnjih dneh nekako napovedoval minister Tremonti, ki je večkrat javno izrazil skepso o velikih investicijah v jedrski program. Vendar je jasno, da se je vlada še zlasti hotela izogniti junijskemu referendumu, za katerega so te dni bile napovedi, da se ga bo gotovo udeležilo preko petdeset odstotkov volivcev. O tem je včeraj govoril predvsem sekretar Italije vrednot Antonio Di Pie- Gradbišče jedrske centrale v Montalto Di Castro ansa tro, ki je vladno potezo opredelil kot goljufijo. Vlada se namreč po njegovi oceni ni trajno odpovedala jedrskemu programu, njen cilj je le, da se izogne referendumu, na katerem bi bila gotovo poražena. Podobno oceno je dal tudi se-kratar Komunistične prenove Paolo Ferrero, ki predvideva, da bo vlada spet potegnila iz klobika jedrski program, ko se bo strah zaradi Fukušime polegel. Poleg tega sta junija na programu še dva referenduma in sicer o privatizaciji vode in o tako imenovani »legitimni od-stonosti«, s katero se premier izogiba svojim procesom. Enako je dogajanje ocenil voditel SEL Nichi Vendola. RIM - Frattini se je sestal z vodjo libijske opozicije Italija bo maja gostila mednarodno srečanje o prodaji libijske nafte RIM - Zunanji minister Franco Frattini je po pogovorih z vodjo libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mustafo Abdelom Džalilom v Rimu včeraj dejal, da bo Italija prihodnji mesec gostila mednarodno srečanje, na katerem bodo govorili o prodaji libijske nafte. Džalil je dejal, da si želijo sodelovanja z državami, ki so priznale opozicijo. Kot je po srečanju z Džalilom dejal Frattini, bo v Rimu v začetku maja potekalo srečanje kontaktne skupine za Libijo, na kateri bodo govorili o »mednarodnih pravnih instrumentih, ki bi omogočili prodajo nafte« iz vhodnega dela Libije, ki je pod nadzorom upornikov. Na srečanju kontaktne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki 20 držav in mednarodnih organizacij, bodo skušali najti način, da bi premoženje libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki so ga številne države po svetu zamrznile, uporabili in ga namenili za pomoč libijskim upornikom, je še dejal Frattini. Džalil pa je dejal, da si želijo mednarodnih stikov predvsem z Italijo, Francijo in Katarjem, državami, ki so doslej edine priznale libijski prehodni nacionalni svet. »Prijateljstvo in sodelovanje bomo razvijali predvsem z Italijo, Francijo in Katarjem,« je izjavil Džalil. »Naša gospodarska prihodnost bo vključevala tiste, ki so nas podpirali,« je še dodal. Italija tudi razmišlja o možnosti, da bi v Libijo poslala opremo za nočno opazovanje, radarje in tehnologijo za blokiranje komunikacij. »Nimamo veliko alternativ. Ena od alternativ je uporaba kopenskih sil. Italija ni naklonjena napotitvi kopenskih sil (v Libijo),« je pojasnil Frattini. Minister Franco Frattini ansa »Obsodili smo nasilje režima na ulicah, obsodili smo uporabo ostrostrelcev v Tripoliju in v obleganih mestih... Ne moremo reči, da to ni naš problem,« je izjavil italijanski zunanji minister. V libijskem konfliktu je bilo doslej ubitih 10.000 ljudi, ranjenih pa 55.000, je še povedal Frattini, ki se je pri tem skliceval na podatke, ki mu jih je na pogovorih predstavil Džalil. »Predsednik sveta nam je poročal o 10.000 mrtvih in 50.000 do 55.000 ranjenih,« je dejal. Italija bo tudi sprejela do sto libijskih državljanov, ki so bili ranjeni v spopadih, v Libijo pa tudi namerava poslati dodatno zdravniško osebje, ki bi pomagalo upornikom. Džalil se je v Rimu srečal še s predsednikom Giorgiom Napolita-nom in premierom Silviom Berlusco-nijem. Nekdanji libijski notranji minister, ki je prestopil na stran libijskih upornikov, je v Rim pripotoval iz Katarja v okviru svoje prve turneje v tujini v novi vlogi. (STA) Za Tremontija evropski sporazumi nezadostni RIM - Gospodarski minister Giulio Tremonti poziva k posodobitvi evropskih sporazumov. »Sporazumi so bili napisani pred globalizacijo. Popravili so jih, a so proizvod preteklosti, medtem ko je današnji svet povsem drugačen,« je svoje gledanje pojasnil minister, ki se je včeraj udeležil zasedanja komisije za ustavna vprašanja Evropskega parlamenta. Razložil je, da je izbruh geopolitične krize na južnem koncu Sredozemlja pokazal na »dramatično nezadostno izvajanje evropskih sporazumov«. Tremonti pogreša pobude in odzive Evropske unije v zvezi s severnoafriško in bliž-njevzhodno krizo, medtem ko je bil odziv na gospodarsko krizo po njegovih ocenah razmeroma pozitiven. Fiat: Fiom pogojuje V • M nase investicije TURIN - Bitkam in polemikam okrog družbe Fiat ni videti konca. Potem ko je kovinarski sindikat Fiom (edini, ki je nasprotoval novim pogodbam v Fiatovih tovarnah Pomigliano d'Arco in Mirafiori) sprožil sodne postopke proti ločenim dogovorom, se je včeraj oglasilo vodstvo turinske-ga avtomobilskega velikana. V tiskovnem sporočilu je napisalo, da Fiomova pobuda lahko pogojuje investicije in program Fabbrica Italia. Včeraj se je pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne sestal z državnimi tajniki sindikalnih konfederacij Susanno Ca-musso (Cgil), Raffaelejem Bo-nannijem (Cisl) in Luigijem An-gelettijem (Uil). Minister za delo Maurizio Sacconi je medtem izrazil zaskrbljenost nad prihodnostjo avtomobilske industrije v Italiji. Raznoliki protesti študentov in mladih RIM - V raznih italijanskih mestih je včeraj uspešno potekal Student Action Day (Dan študentske akcije), svojevrstna oblika protesta »proti vladajočim, ki nam odrekajo prihodnost«. Mladi so včeraj plezali na strehe univerz, zahtevali popuste na avtobusnih vozovnicah in polnili trge. V Bariju so se zbrali pred sedežem apulijske deželne uprave z vrečkami za smeti v rokah, v Padovi pa so študenti na vse svoje bankovce napisali geslo »Brez nas bo Padova umrla«. LAMPEDUSA - Včeraj v jutranjih urah 700 priseljencev iz Libije priplulo na italijanski otok LAMPEDUSA - Po štiridnevnem premoru zaradi razburkanega morja je včeraj dopoldne stara ribiška ladja pripeljala okrog 700 beguncev na Lampe-duso. Prvi, ki so se izkrcali, so povedali, da so iz Libije odpotovali približno pred dvema dnevoma. Največ je otrok in žensk, med katerimi jih je večje število nosečih. 25-metrsko železno plovilo je že v zgodnjih jutranjih urah opazil helikopter vojne mornarice približno 40 milj jugovzhodno od otoka. Sledil je ruti, ki bi ga pripeljala do Sicilije. Štiri patruljni čolni obalne straže so mu priskočili na pomoč in ljudem pokazali najkrajšo in najbolj zanesljivo ruto, ki jih je, v spremstvu obalne straže, pripeljala do Lampeduse. Petdeset priseljencev se je na otok izkrcalo že v noči med ponedeljkom in torkom, med katerimi tudi dve ženski in dva mladoletnika najbrž in Tunizije. Osem pribežnikov, najverjetneje Tunizijcev, je v zgodnjem popoldnevu rešila obalna straža približno 14 milj od Pantellerie. Pripluli so z gumenjakom, ki Reševanje priseljencev pri Lampedusi pa se je pokvaril. Patruljni čoln obalne straže je tako begunce pripeljal do otoka. Ob tem je še naraslo število žrtev brodoloma, ki se je pripetil 13. aprila na čereh v kraju Arenella na Panteleriji. V bli- ansa žini kraja nesreče je potapljač našel tretjo žrtev, ki so jo takoj odpeljali v mrtvašnico. V jutranjih urah so včeraj pokopali ženski iz Konga, prvi dve žrtvi tragične nesreče. (STA) VOLITVE - Afera o plakatih proti sodnikom Morattijeva se je ogradila od spornega strankarskega somišljenika RIM/MILAN - Predsednik senata Renato Schifani je obsodil plakate o sodnikih-rdečih brigadistih,, ki zadnje dni visijo po milanskih ulicah, rekoč, da so žaljivi in necivilni. Predsedniku državne zveze sodnikov je v telefonskem pogovoru izjavil, da so plakati nesprejemljivi in da bi jih bilo treba obsoditi brez izgovorov. Pri tem poziva Schifani Ljudstvo svobode, naj se od tega dejanja distancira, predvsem sedaj, ko so odkrili krivce, da bi na ta način pripomogli k umiritvi razgretega političnega ozračja. V torek je predsednik republike ostro obsodil pobudo Roberta Lassi-nija, kandidata Ljudstva svobode na občinskih volitvah v Milanu, češ da so plakati podla provokacija klima v političnem dogajanju pa je dosegla meje spodobnosti. Včeraj je lombardski predsednik stranke Lassiniju očital, da ne odraža ideje Ljudstva svoboda in naj zato odstopi iz kandidatne liste. Letizia Moratti pa svojo kandidaturo Sporni plakat v Milanu ansa za milanskega župana ocenjuje za ne-kompatibilno s prisotnostjo Lassinija v listi. Morattijeva se včeraj v očitni zadregi ni pojavljala v volilni kampanji, v pričakovanju, da se afera razčisti. Nazadnje je prišla vest, da sporni kandidat Lassini razmišlja o odstopu z liste, česar dotlej ni bil pripravljen narediti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Bruno Rupel te dni pripravlja obračun svojega desetletnega predsedovanja zahodnokraškemu rajonskemu svetu. Na sedežu na Proseku zbira gradivo o tem, kar je bilo v dveh predsedniških mandatih storjeno, in kar bi bila morala občinska uprava storiti prav na zahtevo rajonskega sveta, a ni. Sredi maja se bo drugi mandat iztekel, tretjega ne bo, ker ga zakon ne predvideva. Pa tudi nadaljevanja Ruplove politične dejavnosti ne bo, ker pač ... Kako ocenjujete vaše desetletno predsednikovanje? »Obračun je, kljub vsem objektivnim težavam, pozitiven.« Objektivnim težavam? »Seveda. Leva sredina je imela v rajonskem svetu večino, občino pa je vodila desna sredina. Kljub večini v rajonskem svetu smo bili dejansko v odnosu do uprave v opoziciji, kar se je poznalo pri "pozornosti" upraviteljev do nas. Kljub temu nam je uspelo marsikaj iztržiti, zato ocenjujem naše delovanje kot pozitivno.« Nekateri dosežki? »Asfaltiranje cest in pozornost na varnost občanov, ureditev parkirišča na Proseku, igrišči za otroke na Proseku in v Naselju S. Nazario, obnovitveni posegi na številnih cerkvah, dopolnitev plinskega omrežja na Proseku in v Križu, posegi za odstranitev radona iz šolskih poslopij v Križu in na Proseku, obnovitev italijanske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca v Križu, popravilo otroškega vrtca na Proseku, rajonski svet je dobil nov sedež.« Kaj pa ni bilo storjeno? »Žal mi je, da nam ni uspelo razširiti proseškega pokopališča. Prizadevanja se vlečejo že več kot 15 let, občina je vključila poseg v seznam javnih del, a vsako leto je bilo delo preloženo na poznejši datum. Še dobro, da so bile tako na prose-škem kot na kontovelskem in kriškem pokopališču zgrajene pokopališke niše.« Kaj pa potrebni posegi v drugih vaseh Zahodnega Krasa? »Na Kontovelu bi morali bonificira-ti Mlako in urediti prostor ob njej; v Križu še vedno čakajo na parkirišče in na popravilo cerkvice sv. Roka, ki jo že leta obdaja podporno železje, da ne bi kamnite skrle zdrsele s strehe; v Naselju S. Naza-rio bi morali urediti parkirišče in pločnik.« Kakšen je bil odnos do občinske uprave? Bruno Rupel kroma »Kljub drugačni politični barvi smo skušali imeti dobre odnose, predvsem z občinskimi funkcionarji. A vemo, da funkcionarji delujejo na podlagi direktiv politikov.« Kaj pa odnos s krajani? »Ljudje ne razumejo, da terja rešitev vsakega najmanjšega problema veli- ko časa. Občinsko upravno kolesje se premika zelo počasi. Ljudje protestirajo, godrnjajo. Imajo prav, a ne vedo, koliko dela je potrebno za premostitev vsake najmanjše težave.« Ali ste bili v tej zvezi nekakšen strelovod? »Bolj kot strelovod, smo bili posta- POLITIKA - Otvoritev volilne »točke« v Ul. delle Torri V Demokratski stranki prevladuje še kar optimistično razpoloženje Demokratska stranka ima od včeraj v Ul. delle Torri svoj volilni »ga-zebo«, kjer bo delila volilno gradivo in prirejala predvolilne pobude in srečanja. Odprtja so se udeležili pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo ter kandidata Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat (foto Kroma). V stranki vlada precejšnji optimizem pred majskimi volitvami, ki se bodo skoraj gotovo odločale v drugem volilnem krogu. Za Občino spopad med Robertoma (Cosolinijem in Antonionejem), za Pokrajino pa med Basso Poropat in Giorgiom Retom. HOMMAGE BORISU PAHORJU - Diplomsko delo Tanie Zanuttini Visco, diplomska naloga o taborišču Diplomiranka (110 s pohvalo) o višku fašistične nestrpnosti v koncentracijskem taborišču v Furlaniji Višek fašistične nestrpnosti - koncentracijsko taborišče v Viscu v Furla-niji (februar - september 1943). Tako je Tania Zanuttini, študentka iz kraja Morsano al Tagliamento v Furlaniji, naslovila svojo diplomsko nalogo, ki jo je pred nekaj tedni uspešno zagovarjala na videmski univerzi pri prof. Valeriu Perni. Zanjo je prejela najvišjo oceno s pohvalo. V delu je med drugim objavila tudi pismo, ki ga je avgusta lani prof. Boris Pahor pisal predsedniku odbora za ohranitev bivšega fašističnega taborišča v Viscu, prof. Ferrucciu Tas-sinu, v katerem se je zavzel za ohranitev in primerno ureditev tega v Italiji še skoraj povsem nepoznanega kraja trpljenja slovenskih internirancev. Po opravljeni diplomi je Zanutti-nijeva izrazila željo, da bi rada izročila izvod diplomskega dela prof. Pahorju. Obrnila se je na prof. Tassina, ta se je zmenil s prof. Pahorjem za srečanje z diplomiranko, in tako se je Za-nuttinijevi včeraj želja izpolnila. Na Proseku se je srečala s slovenskim pi- Z leve Boris Pahor, Tania Zanuttini in Ferruccio Tassin Sreda, 20. aprila 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 ZAHODNI KRAS - Obračun desetletnega predsednikovanja Bruna Rupla Rupel: Rajonskim svetom bi morali bolj prisluhniti »Strelovod« med krajani in občinsko upravo - DS za pomladitev, tako ne bo več kandidiral vljeni ob zid. Ljudje zahtevajo, občina ne odgovori, rajonski svet pa je vmes, med ljudmi in upravo, in skuša dobiti ustrezen, zadovoljiv odgovor.« Vi boste maja zaključili predsed-nikovanje in ne boste več kandidirali. »Ne.« Zakaj? »Po zakonu ne morem opraviti še tretjega mandata.« Ali ne bi lahko kandidirali za občino ali pokrajino? »Demokratska stranka se je usmerila v pomladitev svojih vrst. Če se je pač tako odločila ... « Kakšen je bil odnos stranke do vašega dela? »Po mojem mnenju bi se morala stranka nekoliko bolj zavzeti za problematike rajonski svetov, kajti prošnje in zahteve, ki jih iznašajo rajonski sveti, bi morale odmevati tudi v občinski palači. Žal pa se to ni vedno zgodilo.« Ali je to nezaupnica stranki? »Bolj kot nezaupnica je to nasvet, naj se stranka bolj zavzame za rajonske svete. V volilnem obdobju se to večkrat poudarja, potem pa se na to pozabi.« Marjan Kemperle sateljem, ki je rade volje sprejel darilo. Diplomska naloga Tanie Zanutti-ni je v bistvu prva znanstvena raziskava o fašističnem taborišču v Viscu, je pojasnil Ferruccio Tassin. Delo je po- membno, ker na podlagi bogate dokumentacije dokazuje, da je »Visco obstajal« in - tudi na podlagi ustnih pričevanj preživelih z obeh strani, slovenskih internirancev in italijanskih je- čarjev - razkriva, kaj se je v taborišču dogajalo. Mnogi namreč še sedaj skušajo zanikati obstoj fašističnega taborišča. Prof. Tassin je pojasnil, da je taborišče v Viscu še edina dobro ohranjena tovrstna struktura v Italiji. Prvotno se je raztezalo na 140 tisoč kvadratnih metrih površine. Občinska uprava bi se ga hotela znebiti in kvečjemu namestiti tam spominsko ploščo. Spomeniško varstvo je zavarovalo kakih 70 tisoč kvadratnih metrov površine, kar pomeni, da naj bi »odpisalo« skoraj polovico območja. Odbor, ki mu predseduje prof. Tassin, si že leta prizadeva za ohranitev in ureditev taborišča,v spomin in opomin bodočim rodovom. Prof. Pahor je že večkrat posegel za ohranitev zgodovinskih pomnikov. Diplomiranki in prof. Tassinu je zagotovil, da bo - po svojih močeh - nadaljeval s temi prizadevanji. V tej zvezi je že pred časom napisal prispevek in ga poslal milanskemu Corriere della sera, ki pa članka še ni objavil. M.K. VOLITVE 2O1 1 Kandidati za Reta Ljudstvo svobode bo danes ob 15.30 predstavilo strankine kandidate v podporu kandidatu za predsednika Pokrajine Giorgiu Retu. Srečanje bo v volilnem »gazebu« stranke na Borznem trgu. Kandidatna lista UDC Županski kandidat stranke UDC Edoardo Sasco bo danes ob 11. uri v Caffe degli Specchi na Velikem trgu predstavil strankine kandidate za tržaški občinski svet. Ženska voli za žensko V dvorani pokrajinskega sveta bodo danes ob 16. uri predstavili pobudo Ženska voli žensko. Srečanje prireja tržaška ženska konzulta. Kriška šola: Švab posegel pri županu Glede poškodovanega zidu na dvorišču osnovne sole Alberta Sirka v Križu in otroškega vrtca je tržaški občinski svetnik Igor Švab (kandidat SSk na listi Demokratske stranke) predložil županu Robertu Dipiazzi nujno svetniško vprašanje. Sprašuje ga kdaj in kako namerava občinska uprava poskrbeti za popravilo, saj je od neurja minil že dober mesec in Občina do sedaj ni poskrbela za nič drugega kot da je iz varnostnih razlogov dvorišče ogradila s plastičnim trakom. Dipiazzo tudi sprašuje, če je ta popravila uvrstila v seznam nujnih del za katere bi lahko črpala sredstva iz posebnega sklada ki ga je Dežela namenila Občini Trst. SIK: Frattini izhaja iz kroga Manifesta Giuliana Zagabria, pokrajinska tajnica SIK in kandidatka Zveze levice za tržaški občinski svet, izraža začudenje, ker ministra Frattinija skrbi prisotnost komunistov v zavezništvu, ki podpira Cosolinijevo župansko kandidaturo. Posebno še, ker zunanji minister izhaja iz krogov lista Il Manifesto. Komunisti so sodelovali v pokrajinski in deželni upravi z Illyjem in zvonik Svetega Justa se ni porušil. Tudi za morebitni Co-solinijev odbor imajo komunisti resne kandidate, kot je naprimer zdravnik Marino Andolina. Mi bi bili bolj zaskrbljeni - zaključuje Zagabria - zaradi tega, ker so v An-tonionejevem zavezništvu tudi gibanja, ki ne skrivajo svoje simpatije do nekega avstrijskega slikarja z brkci, ki je Trstu podaril Rižarno. Toda o tem Frattini raje molči. Gabrovec podpira vaščane Cerovelj Deželni svetnik Igor Gabrovec, ki na listi SSk kandidira za pokrajinski svet, soglaša s stališči domačinov iz Cerovelj in okoliških vasi, ki so se združili v akcijski odbor proti načrtovani hitri železnici. Ta naj bi po zadnjem preliminarnem načrtu popolnoma opustošila vasico pod Grmado, uničujočih posledic pa ne bodo izvzete niti druge vasi, ki naj bi jih podzemna trasa oplazila ali kar presekala. To je primer Nabrežine postaja, kjer naj bi visoko hitrostni vlaki ponovno zagledali luč in blazno vožnjo nadaljevali v smeri Trsta na popolnoma novem viaduktu. Na srečanju v Cerovljah je tekla beseda tudi o problemu novega elektro-voda družbe Terna, ki se kar tesno povezuje in prepleta z načrtom hitre železnice. Druži ju tudi popoln prezir in omalovaževanje do mnenja in vloge domačinov, ki z načrtoma niso bili zadostno informirani, meni Gabrovec. 8 Sreda, 20. aprila 2011 KULTURA / šolstvo - Pobuda skupine staršev otrok, ki niso našli mesta v slovenskih občinskih vrtcih V Dijaškem domu naj se odpre nov oddelek slovenskega vrtca Zbiranje podpisov pod zahtevo Občini Trst - Ob letošnjem vpisovanju 25 otrok izpadlo iz lestvic Občina Trst naj poskrbi za odprtje novega oddelka v slovenskem občinskem otroškem vrtcu v Dijaškem domu: to je zahteva skupine staršev otrok, ki niso dobili mesta v občinskih vrtcih Oblak Niko pri Sv. Ivanu in v Dijaškem domu. Podpisovanje zahteve, ki jo bodo posredovali občinski upravi (konkretno službi za integrirane vzgojne službe v okviru odbor-ništva za šolstvo) je steklo včeraj popoldne na srečanju v Dijaškem domu, ki so se ga poleg staršev na čelu s pobudnikom akcije Štefanom Borisom Vascottom udeležili še ravnatelj doma Gorazd Pučnik ter deželni svetnik Igor Kocijančič in občinski svetnik Iztok Furlanič. Kot smo že nekajkrat poročali, ob letošnjem vpisovanju v občinske vrtce kar 25 otrok ni našlo mesta v slovenskih mestnih vrtcih. Ko so se nekateri starši s pri-zivom obrnili na občinsko upravo, se je odgovor glasil, naj vpišejo otroke v vrtce, kjer so še mesta na razpolago, konkretno v državna vrtca na Proseku in pri Sv. Jakobu. Tako bi prišlo do absurda, da bi morala družina, ki živi le kakih petnajst metrov od vrtca, v katerem bi moral po vsej logiki njen otrok najti mesto, ki pa ga ni, peljati svojega otroka v drugi, dobrih deset kilometrov oddaljen vrtec. Spričo tega se je skupina staršev kot že rečeno odločila, da Občino zaprosi za odprtje dodatnega oddelka v vrtcu v Dijaškem domu, pri čemer se sklicujejo tako na tretji člen italijanske ustave kot tudi na šolski zakon iz leta 1961 in 20. člen pravilnika za vrtce Občine Trst, kjer je govor o slovenskih vrtcih oz. oddelkih. V Dijaškem domu so tudi pripravljeni zagotoviti prostor, je na včerajšnjem srečanju poudaril Pučnik, medtem ko je Kocijančič predlagal, naj se o vprašanju pomanjkanja zadostnega števila mest v vrtcih opozori županske kandidate, ki se bodo pomerili na bližnjih upravnih volitvah v Trstu. Prav tako naj se stopi do deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara, saj Dežela zagotavlja sredstva za vrtce, ki niso državni, se pravi ne samo za zasebne, ampak tudi za občinske vrtce, kot je ravno primer Občine Trst. Po Kocijančičevem mnenju je še čas, da se zagotovijo sredstva, saj bo deželni svet junija razpravljal o rebalansu proračuna. Časa za konkretiziranje akcije pa vsekakor ni veliko, saj bodo predvidoma 29. aprila objavili dokončne lestvice za občinske vrtce. Pod zahtevo se je mogoče podpisati v uradu Dijaškega doma, k podpisu pa pobudniki vabijo tako starše, katerih otroci so izpadli iz lestvic, kot tudi tiste, ki so iz skrbi za zagotovitev mesta otrokom slednje vpisali v kak drug vrtec. (iž) Pobudniki vabijo k podpisu vse prizadete starše, tudi tiste, ki so medtem časom za svoje otroke našli mesto v kakem drugem vrtcu kroma Pri Sv. Alojziju preurejen promet Pri Sv. Alojziju je Občina Trst včeraj začela uvajati spremembe, predvidene v prometnem načrtu, ki so ga izdelali za to četrt. Občinska uprava uvaja nove enosmerne ulice predvsem na območju ulic Marchesetti, San Pas-quale in Felluga, s preureditvijo bodo nadaljevali danes in jutri. Na novosti opozarjajo tudi električne prometne table. Šofer ne počiva Spomladi se v Trstu vsako leto pojavljajo dijaki z raznih koncev Italije, to mesto je namreč precej priljubljeno med organizatorji šolskih izletov. V tem obdobju se tržaški občinski policisti pozorno posvečajo pregledovanju izletniških avtobusov, da bi šolarjem in profesorjem zagotovili varno pot. Za tovrstne kontrole je pristojna skupina redarjev, ki razpolaga s primerno tehnološko opremo. Pred dnevi so pri miramarskem gradu ugotovili, da 45-letni šofer avtobusa iz Rima vozi preveč, saj pogosto ne spoštuje obveznega dnevnega in tedenskega počitka. Nabral je 3000 evrov kazni in izgubil vse vozniške točke. Podjetje, ki je lastnik avtobusa, pa bo moralo odšteti 300 evrov. fernetiči Slovenci izročili »zbiratelja« kaznivih dejanj Slovenske oblasti so v ponedeljek zjutraj pri Fernetičih predale italijanski mejni policiji 26-letnega albanskega državljana z začetnicama L. L., ki so ga v raznih evropskih državah že več mesecev iskali zaradi izsiljevanja, ropa, povzročanja poškodb, požiga in trgovine z mamili. Policisti so ga odvedli v tržaški zapor, kjer se bo postopek nadaljeval. Albancu očitajo, da je od marca 2009 do aprila 2010 v sodelovanju z več osebami storil razna kazniva dejanja, in sicer na območju Lombar-dije. Vpleten je bil v trgovino s kokainom, ko je pa terjal dolgove, povezane s temi posli, je nekatere svoje pajdaše pretepel s pestmi, brcami in bejzbolsko palico ter jih hudo poškodoval. Ob tem naj bi L. L. močno pretepel še enega tujega državljana in povzročil požar v skrajno desničarskem krožku v Lodiju. Na osnovi preiskave kriminalistov iz mesta Lodi je tamkajšnji sodnik za predhodne preiskave junija lani odredil več pripor-nih nalogov in eden od teh je dole-tel L. L.-ja, ki je pobegnil. prometnice - Ostre kritike naravovarstvenega združenja WWF: Načrt za hitro železnico povsem skregan z zdravo pametjo Načrt za hitro železnico od Benetk do Trsta si zasluži rdeči semafor, ker je za okolje zelo škodljiv in ekonomsko popolnoma nerentabilen. To je radikalna kritične ocena Svetovnega sklada za naravo WWF, ki je zoper načrt družbe italijanskih železnic RFI predložilo kar 57 ugovorov oziroma dopolnil. Naravovarstveniki so prepričani, da tako zasnovani projekt ne bi vzdržal niti presoje Evropske unije. Na včerajšnji novinarski konferenci je Dario Predonzan (pri WWF odgovarja za energijo in prometnice) izpostavil, da je družba RFI »pozabila« na predstavitev gospodarskih učinkov hitre železnice. Italijanske železnice danes močno zanemarjajo lokalni potniški promet in se zanimajo le za t.i. rentabilne proge, poudarja Predonzan. Boji se, da bo načrtovano hitro železnico doletela usoda Tabeljske železnice (FJK-Av-strija), ki je zelo slabo izkoriščena. Dovolj bi bilo, da bi posodobili sedanjo železnico. Problem v problemu je Kras, ki bi ga po mnenju WWF nova želez- nica zelo hudo prizadela, kraško okolje in prebivalce pa bi prizadela tudi gradbena dela (na sliki vrtalni stroj pri Križu). Družba RFI ne pojasnjuje kam bodo polagali ogromno količino izkopnega materiala in kako bodo kraške prometnice sploh vzdržale na tisoče tovornjakov, ki bo- do odvažali izkopni material iz predorov. Da ne govorimo o dejstvu, da je dobršen del Krasa okoljsko zaščiten z državnimi in evropskimi zakoni. Po mnenju WWF bi bilo skratka najboljše, da bi se družba RFI dokončno odpovedala načrtu za hitro železnico. expo mittelschool - Predstavitev Qubikumque arabica potio Marinirani sardoni s kavo? Zakaj pa ne ... Qubik caffe in Ad formandum priredila večer v znamenju kulinarike in tržaške zgodovine - Poučen ogled Trgovskega muzeja in večerja s kavnim jedilnikom Ponedeljkov večer je bil v gurmanskem centru Expo Mittelschool v celoti posvečen kavi, njeni zgodovini in blagovni znamki Qubik caffe, ki jo proizvaja in trži pražarna Vi-diz&Kessler. Le-ta ima svoj sedež v bližini pro-seške postaje in sodi v družbo Cogeco, ki trži surovo kavo na italijanskem in mednarodnem trgu. Cogeco pa je del skupine KB1909, tako kot soorganizator večera z naslovom Qubi-kumque arabica potio, učni center Ad for-mandum, ki je poskrbel za okusno večerjo. Na »zmenku s kavo« so se tako ob tržaških zbrali številni goriški obrazi. Kava je eksotična, kolonialna surovina, ki je v Evropo prodrla tudi skozi tržaško pristanišče. Trgovski muzej, ki ga je Trgovinska zbornica leta 2006 odprla v Ul. San Nicolo, namenja kavi in z njo povezanim eksponatom (starim dokumentom in strojem) precejšnjo pozornost. Gianni Pistrini je obiskovalce pospremil v 18. in 19. stoletje, v čase naglega tržaškega razvoja in odpiranja kavarn. Prve so odprli približno sto let po odprtju najstarejše kavarne na svetu, Caffe Florian v Benetkah (1720). Kavo so v Trstu sprva točili na ulici, zatem so odprli 1 -" w L uS C- IHBIlBflBJiUpi V 1 } m prve lokale in trgovine, v tem sektorju se je bila ostra konkurenca med grškimi in švicarskimi trgovci. Švicarje so zaradi njihovega vse večjega vpliva izgnali iz Benetk (1766), zatekli pa so se v Trst - najbližje cvetoče pristanišče. Kot zanimivost naj omenimo, da je kava v kozarčku bržkone tržaški izum, ki je imel dve prednosti: za natakarje je bilo kozarčke lažje natrpati na pladnje, stranke pa so si segrevale roke. Ob povratku v Expo Mittelschool je direktor družbe Cogeco Robert Vidoni predstavil podjetje Vidiz&Kessler. Izpostavil je, da so s kavo Qubik stavili na kakovost. »Izziv je velik, pomisliti moramo, da je kava po deležu v mednarodni trgovini druga Utrinka z večera, ki sta ga organizirala Qubik caffe in Ad formandum kroma surovina po nafti,« je pristavil Vidoni. Ma-tejka Grgič je predstavila gostinski učni center Ad formandum, chefa Mateja Tomaži-ča in dijake - bodoče kuharje in natakarje, ki so se uspešno preiskusili z jedilnikom, sestavljenim v znamenju kave. Med okusno večerjo je o zgodovinskih vezeh med kavo in našimi kraji govoril Stefano Cosma, povedal je npr. to, da je imela judovska družina Morpurgo v Gradišču monopol nad prometom kave iz Trsta proti Venetu. Večerja se je začela z neobičajno pred-jedjo - mariniranimi sardoni z želatino kave Santo Domingo in kandirano pomarančo. Sledili so: fini rezanci v kremni omaki z bučo, surovimi škampi in kavnim prahom Santos Rio Verde; svinjski file v skorji kave Etiopia Sida-mo in brinovih jagod ob korenčkovem kipniku z baziliko; bavarska krema s kavo Guatemala Antigua Pastores in karameliziranim žganjem. Svoji vini (prulke in teran) sta predstavila Benjamin Zidarich in Venko Černic. (af) / TRST Torek, 19. aprila 2011 9 dsi in numizmatično društvo - Srečanje z dr. Francetom Arharjem Banke so trgovine s kristalom: če se razbije en kozarec, je tu nezaupanje Bivši guverner Banke Slovenije o slovenskem denarnem osamosvajanju - Priložnostna razstava Tokratni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani je bil v znamenju dvajsete obletnice osamosvojitve Slovenije. Slovensko numizmatično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja je v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev povabilo bivšega guvernerja Banke Slovenije in sedanjega direktorja UniCredit banke v Sloveniji Franceta Arharja. Eden najvidnejših slovenskih bančnikov je bil namreč ključna oseba za uvedbo nove valute, saj je bil guverner osrednje slovenske banke od leta 1991 do 2001. »9. oktobra letos bo minilo točno dvajset let od slovenske monetarne osamosvojitve,« je poudaril Arhar. Denar je najbolj likvidno blago, poznamo ga po vsem svetu, je uvodoma podčrtal gost DSI in nadaljeval: »Nikogar ne zanima barva denarja, temveč njegova stabilnost. Ko se je po prvi in drugi svetovni vojni zaradi hiperinflacije spreminjala vrednost denarja v nekaj urah, se je izgubljal občutek za mero.« Arhar je uvodni del večera posvetil tudi filozofskim vprašanjem, saj denar sam po sebi nima etične vrednosti, a pomembno je, kako ga dobiš. Govornik je spregovoril o obrestih, zaračunavanju časa, o absolutnih in relativnih kategorijah ter o enci-kliki papeža Janeza Pavla II., v kateri je Cerkev spregovorila tudi o stabilnosti denarja. Pred dvajsetimi leti smo se spopadali z velikimi težavami, je bil jasen Arhar. Veliko je bilo debat, ali usmerjati pozornost v inflacijo ali v rast, saj je denarna stabilnost najpomembnejša. Slovenski človek je bil takrat že zafrustriran s politiko cenovne nestabilnosti prejšnje valute. Ker so bili torej ljudje že preizkušeni, so točno vedeli, kakšna mora biti nova valuta. Takrat je inflacija na mesečnem nivoju bila 22,5 odstotna, obrestna mera pa 960 odstotna. Ker slovenski trg ni bil samozadosten, je bil cilj valute, da ima Slovenija stabilen denar. Dalje je France Arhar navzoče v Peterlinovi dvorani spomnil na moto angleške borze: »Beseda je moja zadolžnica«. Razložil je, da sta beseda in volja glavna elementa vsake pogodbe, saj se pogodba začne pri dani besedi. Tako je pri uvedbi nove valute bilo pomembno predvsem zaupanje: verjamem vanjo in jo spoštujem? Poleg predavanja dr. Franceta Arharja (na sliki levo v ospredju ob predsedniku numizmatičnega društva Andreju Štekarju) je bila na ogled tudi priložnostna razstava slovenskega denarja kroma Ko pa so se končno odločili za tolar, je bila največja težava, kako določiti tečaj novi valuti in kakšno obrestno mero določiti. »9. oktobra 1991 ob štirih zjutraj smo določili tečaj dvaintrideset tolarjev za nemško marko«. Odločitev je bila prava, je dejal Arhar, ljudje so namreč v uvedbo tolarja imeli vse večje zaupanje, vsako leto se je obrestna mera višala in rastlo je število zasebnikov in pod- jetij, ki so svoje prihranke imeli v tolarjih. Ob tej priložnosti so člani numizmatičnega društva postavili razstavo s prvimi začasnimi tolarskimi boni, prvimi bankovci in kovanci samostojne Slovenije. Po izčrpnem predavanju je gostu nekaj vprašanj postavil Andrej Štekar, ki je srečanje tudi vodil. Predavatelj je zaključil z mislijo: »Banke so trgovine s kristalom: samo en kozarec se razbije, pa se pojavi nezaupanje«. (met) boljunec - Na srečanju so oblikovali oljčne vejice Velikonočno voščilo otrok iz župnij v Bregu Otroci iz župnij iz Brega so se v soboto, 16. aprila, na svojem mesečnem srečanju pripravljali na veliko noč. Ena izmed priprav je bila tudi oblikovanje oljčnih vejic. V goste so povabili gospo Marijo Sonce, ki je otrokom pokazala, kako so nekoč pletli vejice v obliki križa, prav na spomin na Jezusovo usmrtitev na križu. Velika noč je največji praznik, saj se veselimo, da je Jezus premagal smrt in zmagoslavno vstal iz groba tretji dan, je bilo še enkrat povedano. Ob tej priložnosti so vsi: Mladinski dom Boljunec, otroci iz Brega s svojimi katehistinjami in kateheti ter dušnimi pastirji voščili vsem bralcem Primorskega dnevnika in vsem ostalim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. boljunec - Na pobudo Skupine 35-55 SKD France Prešeren Z Leo Pisani o kulturi oblačenja Iztočnica za razpravo je bila uspešna knjiga Obleka - kje, kdaj, kako, ki je doživela že drugi ponatis - Pretežno žensko občinstvo Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca je v ponedeljek, 11. aprila, segla na področje mode in lepemu številu prisotnih ponudila večer o kulturi oblačenja z Leo Pisani, ki ji je ta tematika vsakdanje delo. Prav o tem namreč predava na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani ter izobražuje zaposlene v raznih podjetjih; poleg tega pa je tudi avtorica uspešne knjige Obleka - kje, kdaj, kako, ki je izšla novembra lani in doživela že drugi ponatis. Ta lepo oblikovana knjiga, polna informacij in slikovnega gradiva o vsem, kar je povezano s kulturo oblačenja, je bila iztočnica, okrog katere je stekel pogovor, ki ga je vodila upraviteljica Tržaške knjigarne Ilde Košuta. Lea Pisani je kot svetovalka za celovito podobo osebnosti, ki pomaga ljudem pri zavestnem oblikovanju videza, poudarila, da je knjiga namenjena tako ženskam kot moškim in poudarila pomembnost pra- Kultura oblačenja veliko bolj privablja žensko občinstvo ve izbire obleke za različne življenjske priložnosti. Prikazala je, kako odkrijemo prave barve, ki nam pristajajo in njihovo simboliko ter kako, glede na obliko postave, ustvarimo primeren slog oblačenja. Pogovor se je vil tudi okrog obvezne garderobe, ki bi jo vsaka ženska morala imeti, okrog čevljev, nakita in seveda tudi primernega ličenja in pričeske. Orisana sta bila tudi pomen in vloga narodne noše. Publika je z zanimanjem sledila vsem informacijam in nasvetom, ki jih je strokovno ter zelo prepričljivo nizala gostja večera. Obiskovalke, med katerimi je sameval le predstavnik moškega spola, so Lei Pisani zastavile več vprašanj in marsikatero je zamikalo dejstvo, da bi se ji prepustila pri izbiri nove garderobe ali celo novega stila. Res zanimiv in poučen večer se je kot običajno zaključil ob sladici in prijetnem druženju. (so) Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili na potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Provanso, naprošamo, da danes poravnajo zadnji obrok potovanja. Za potovanje v Provanso pričakujemo vpisane danes med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu (Ul. Montecchi 6). Glede ZDA pa bo poravnava salda prav tako danes, vendar ob 18.30 v prostorih agencije Aurora (Ul. Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku junija. Miroslav Košuta in prevodi v italijanščino Letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta bo danes gost tržaške univerze. Ob 17. uri bo v dvorani Ar-duino Agnelli (Androna Campo Marzio 10) srečanje, ki ga ob univerzi prirejajo še generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Skupi-na-Gruppo 85 in tržaški Pen klub. Poseben poudarek bo na prevodih Košutovih verzov v italijanski jezik. Še danes Oblivion Show V veliki dvorani gledališča Rossetti bo še danes ob 20.30 na ogled Oblivion Show, posrečena komično-glasbena predstava, ki jo režira Gioele Dix. Pet članov skupine Oblivion je zaslovelo, potem ko je svetovnemu spletnemu omrežju ponudilo svojo posrečeno parodijo enega najpomembnejših del italijanske književnosti (Promessi sposi v 10 minutah). Nastopili so v raznih televizijskih oddajah (Parla con me, Report, Zelig), danes pa se ponovno uspešno preizkušajo na gledaliških odrih. Veliki džez: nocoj Living Coltrane Quartet Pravijo, da je džez, bolj kot glasbeni žanr, stil življenja ...in člani kvarteta Living Coltrane poosebljajo to filozofijo. Odločili so se namreč, da bodo »živeli« glasbo najbrž največjega saksofonista vseh časov, Johna Col-tranea, in jo s svojimi nastopi približali poslušalcem vseh generacij. Stefano Cantini (saksofon), Francesco Maccianti (klavir), Ares Ta-volazzi (kontrabas) in Piero Borri (tolkala) bodo danes ob 20.30 nastopili v dvorani Tripcovich. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča Verdi, od 19.30 pa tudi pri blagajni dvorane Tripcovich. Učimo se slovenščino Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture, ki ima sedež v Ulici Valdirivo 30, prireja tudi letos začetniške tečaje slovenščine. Tečaji so brezplačni, potekali pa bodo v popoldanskih ali večernih urah. Informacije nudijo vsak dan med 17. in 19. uro na sedežu ustanove (040 761470 in 040 366557) ali na telefonski številki 338 2118453. O »sestri smrti« ... V dvoranici hotela James Joyce (Ul. Cavazzeni 7) bo danes ob 18.30 javno srečanje, ki ga društvo Il pane e le rose posveča »sestri smrti«. O tem, kako naj sobivamo s smrtjo, bodo spregovorili filozof Emiliano Bazza-nella, psihiater Marco Bertali, zdravstveni operater Franco Naglein in teolog Stefano Sodaro. Film o Himalaji V sklopu niza Film Outlet bodo v gledališču Miela danes zavrteli dokumentarec »Himalaya - Le Chemin du ciel« (Himalaja - Pot neba) mlade francoske režiserke Marianne Chaud, ki je slavila na lanskem Trento Film Festivalu. Na sporedu bo ob 19. in 21. uri, med obema projekcijama pa bo ob 20. uri srečanje z redovnico Malvino Savio iz tržaškega budističnega centra. 1 0 Sreda, 20. aprila 2011 TRST miramar - V konjušnicah Miramarskega gradu odprli novo razstavo 150 let umetnosti Ob 150-letnicizdružitve Italije so na ogled dela številnih italijanskih mojstrov, od Fattorija do Fontane Italija slavi letos sto petdesetletnico svoje združitve. Obletnico so želeli počastiti tudi v konjušnicah Miramarskega gradu, kjer so v nedeljo odprli razstavo »150 anni d'arte. Da Fattori a Fontana«. Bogata razstava bo na ogled do konca poletja. Razstava ponuja bogat »ex-cursus« v italijansko likovno umetnost 19. in 20. stoletja. Na ogled je sto dvajset slik številnih italijanskih mojstrov, kot so Boldini, De Nittis, Fattori, Morbelli, Balla, Baj, Cam-pigli, De Pisis, Morandi, Rosai, Si- Pogled na dve razstavljeni deli kroma roni, Manzoni, Morlotti, Fontana in drugi. Razstava, ki bo na ogled do 28. avgusta, popelje obiskovalca skozi razne struje in gibanja, ki so zaznamovala italijansko umetnost. Kajti tudi umetnost je po letu 1861, to je po rojstvu italijanske države, zapustila okvire regionalnih slikarskih šol in zadobila bolj evropske in mednarodne razsežnosti. Kustos Roberto Alberton je izpostavil predvsem večplastnost izrazne govorice, ki je zaznamovala ustvarjalnost 20. stoletja. Romantične in meščanske motive 19. stoletja sta zamenjali abstrakcija in »dekon-strukcija« podob. Na ogled so na primer dela, ki spadajo v obdobje metafizike in futurizma, dveh umetniških gibanj, ki sta navdihnila tudi številne sodobne izrazne govorice. Razstava ob 150-letnici italijanske združitve, neke vrste umetniški slavospev italijanski državi, je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure (blagajna pa zapre ob 18. uri). nabrežina - Kulturni dom Igo Gruden Danes premiera Mlada gledališka skupina se bo predstavila z zabavno kriminalko Gledališka skupina mladih pri društvu Igo Gruden v Nabre-žini ima že kar dolgoletno tradicijo. Ansambel sestavljajo domači višješolci, ki vsako leto postavijo na oder gledališko predstavo. Iz leta v leto se kdo pridruži ali pa kdo zapusti skupino; letos jo sestavljajo tri dekleta in trije fantje. Pod mentorstvom Gregorja Geča so naštudirali zabavno kriminalko Odkritosrčna lažniv-ka Marcela Acharda, ki nastavlja zrcalo današnji družbi: kdo laže in kdo govori resnico? Kdo je žrtev? Kaj se skriva za bogastvom? Kdo je preveč naiven in kdo je povzpetnik? In seveda, kdo je pravi krivec? Na vsa ta vprašanja bo na duhovit način odgovorila predstava, na katero vabijo mladi igralci, ki so vso letošnjo zimo pridno vadili in del svojega prostega časa z veseljem žrtvovali za poživitev vaškega življenja in za združitev vaščanov ob prijetnem gledališkem večeru. Pričetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, SREDA, 20. aprila 2011 NEŽA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.57 - Dolžina dneva 13.46 - Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 7.19 Jutri, ČETRTEK, 21 aprila 2011 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 16.5 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.6 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 23. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav -stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke Včeraj je ANJA PERTOT dok-torca postala in uspešno študij iz biotehnologij dokončala... Čestitamo in ti želimo še veliko življenjskih uspehov. Katrin, Barbara in Saško. Draga ANJA, ob tako lepem uspehu ti iz srca čestitamo: Gorjana in Karlo, Inka in Alan. 15. aprila je FEDERIKA iz Kro-gelj praznovala 18. rojstni dan. Voščimo ji mnogo zdravja, srče, veselja in veliko uspehov. Bruno in Marta. - Anja Pertot je na univerzi v Trstu uspešno zaključila magisterij s področja biotehnologij. Čestitajo ji noni Cvetka in Mara ter vsi domači Dragi Paulo Kilometrov si na tisoče pretekel, copat izrabil si nešteto, minilo je še eno leto, štirideseto danes si dotekel! Vse najboljše ti želimo vsi domači, koš poljubčkov pa ti pošiljata Anja in Niko Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) KRUT obvešča udeležence potovanja na Baltik, da je zbirno mesto v četrtek, 21. aprila, ob 9.45 pred Deželno palačo na Trgu Oberdan v Trstu. Odhod avtobusa ob 10.00. Prosimo za točnost! SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. S Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 3386097735. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neupo-rabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 333-4750347. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. / ! ï 1 SKD Igo Gruden Gledališka skupina mladih vabi na premiero Marcel Achard Odkritosrčna lažnivka Režija: Gregor Geč Igrajo: Sandi Paulina, Katerina Kariž, Damjan Gomizel.Sara Bukavec, Daniel Doz in Valentina Krebel Tehnik luči: Jan Sossi danes, 20. aprila, ob 20.30 Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini PRODAJAMO lepo, malo rabljeno kolo za 6-7-letnega otroka. Tel. št. 040327053 ali 346-9520796. PRODAM hišo v Ricmanjih, 80 kv.m., z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.3013.30 ali po 18.30). PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040299804 po 20. uri. a Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 14. do 19. ure. Bi Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni. DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Ferfolja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Loterija 19. aprila 2011 Bari 41 47 52 11 33 Cagliari 77 31 54 71 12 Firence 51 20 63 84 75 Genova 21 32 20 5 85 Milan 14 38 59 19 78 Neapelj 40 36 70 53 90 Palermo 54 39 55 70 33 Rim 24 84 37 58 38 Turin 22 82 78 48 12 Benetke 89 56 80 82 35 Nazionale 8 64 30 69 3 Super Enalotto Št. 47 9 12 21 34 64 67 jolly 1 Nagradni sklad 2.942.230,89 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 44.290.237,65 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 588.446,18 € 13 dobitnikov s 5 točkami 33.948,82 € 1.662 dobitnikov s 4 točkami 265,54 € 58.837 dobitnikov s 3 točkami 15,00 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 26.554,00 € 307 dobitnikov s 3 točkami 1.500,00 € 3.962 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.949 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.672 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 20. aprila 2011 1 1 SKD TABOR danes, 20. aprila 2011, ob 20.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kjuder ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu s vzorčno kulinarično ponudbo U Kino AMBASCIATORI - Od petka, 22. aprila: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »World invasion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Rio 3D«; 16.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Habemus Pa-pam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Li-mitless«; 16.30, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 16.10, 18.50, 21.30 »The next three days«. FELLINI - 17.15, 19.35, 22.00 »Poetry«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Se sei cosi ti dico si«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Kraljev govor«; 21.30 »Neznanec«; 16.00, 18.00 »Hop«; 20.00 »Teden brez pravil«; 16.50 »Jaz sem četrti«; 16.20, 18.30, 20.40 »Rio (sinhro.)«. KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 21.10 »Odklenjen«; 16.15, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 15.50, 16.40, 18.00, 20.10 »Rio 3D« (sinhro.); 16.10, 18.40, 21.10 »Teden brez pravil«; 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 16.20, 21.05 »Jaz sem četrti«; 21.40 »Zajčja luknja«; 18.40 »Kako veš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The next three days«; Dvorana 2: 16.00, 17.40, 19.20, 21.00 »Rio 3D«; 22.30 »Boris il film«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scream 4«; Dvorana 4: 16.45, 20.15, 22.00 »Rio«; 18.20 »Faster«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.45 »Rio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »The next three days«; Dvorana 5: 22.15 »C'e chi dice no«; 17.30, 20.00 »La fine e il mio inizio« 9 Šolske vesti ZAKLJUČNI NASTOP 11. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal danes, 20. aprila, ob 16.30 v gledališču Basa-glia v parku pri Sv. Ivanu (ul. Weiss, 15). Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med velikonočnimi prazniki zaprti v soboto, 23. aprila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabreži-na Kamnolomi 25 - najkasneje do sre- de, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Ke-kec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. Ü3 Obvestila AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, danes, 20. aprila ter 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, obvešča v sklopu letošnje Majence, da lahko za občinsko razstavo ekstradeviškega oljčnega olja vzorce olja izročite še danes, 20. aprila. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: danes, 20. in 27. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 22. in 29. aprila : »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse člane, starše in simpatizerje na ogled filma Gremo mi po svoje, ki bo danes, 20. aprila, ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici. Ob 17. uri bo v Mediateki tudi pogovor z režiserjem Miho Hočevarjem in drugimi protagonisti filma. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 22. aprila, vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 21. aprila, z istim urnikom (18.00-20.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v četrtek, 21. aprila, ob 13.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Velenju. SDGZ prireja v petek, 6. maja, seminar na temo novih pravil INCOTERMS 2010, ki veljajo v blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 22. aprila 2011. Dodatne informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice so na razpolago na tajništvu SDGZ 0406724823 in na spletni strani www.sdgz.it. TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da telovadba v petek, 22. aprila odpade. Obenem vabi vse, ki bi želele telovaditi v dobri družbi, da se nam pridružijo. Telovadba se vrši ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu in bo trajala do konca julija. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Zbirališče ob 9. uri v Ul. M. DAzzeglio. V ponedeljek, 25. aprila, bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. TRŽAŠKI SKAVTI vabijo na tradicionalni križev pot na Tabor v petek, 22. aprila. Zbiranje ob 20. uri za restavracijo Furlan na Colu. V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti v soboto, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-AN-PI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od 23. aprila dalje na tel. št.: 339-1536990 Luka) ali na civa@in-wind.it. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgoni-co.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred-tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije »Odkritosrčna lažnivka«, ki jo bo uprizorila Gledališka skupina mladih v režiji Gregorja Geča danes, 20. aprila, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR vabi danes, 20. aprila, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na večer »Kurdi - Po deželi prepovedanega naroda«. Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kjuder ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu z vzorčno kulinarično ponudbo. SREČANJE Z MIROSLAVOM KOŠUTO Tržaška univerza - Leposlovna in filozofska fakulteta - Katedra za slovenski jezik in književnost, Skupina '85, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in tržaški Pen Klub vabi, ob Svetovnih dnevih slovenske literature, na srečanje z Miroslavom Košuto in njegovo poezijo v italijanskem prevodu danes, 20. aprila, ob 17.00 uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, Dvorana Arduino Agnelli, II. nadstropje. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 20. aprila, ob 10. uri. Kavo bomo pili s Sašem Rudolfom in avtorji knjige »Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče v Kopru: 1875-1909«. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob 66. obletnici Osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornica Poljanka Dolhar, sodeluje Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« iz Lonjerja pod vodstvom Manuela Purgherja. V soboto, 23. aprila, ob 15.30, bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (ul. della Pace). VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG, SKD V. VODNIK IN TABORNIKI RMV vabijo na svečanost ob 66. obletnici osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Ta-borju. Priložnostna govora: senatorka Tamara Blažina in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Sodelujeta: Pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA (Ul. Masaccio, 24) vabi na praznik v ponedeljek, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov, sledi poklon padlim in družabnost. V četrtek, 28. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige »Spagna'36 - Voci dal POUM« Isabelle Lorusso. Na ogled razstava plakatov »Zgodovina KPI«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zu-liana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. Prispevki V spomin na Paulo Širca darujeta Danica in Radovan Šemec 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Mavhinjah. V spomin na Zoro Kocman darujeta Marta in Joško 30,00 evrov za cvetje v šempolajski cerkvi. V spomin na Slavko Milič daruje Elda s Praprota 20,00 evrov za cvetje v šem-polajski cerkvi. V spomin na brata Ladija daruje Laura Gombač 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na strica Ladija Gombača daruje Anica Daneu 50,00 evrov SKD Tabor in 50,00 evrov z VZPI-ANPI. V spomin na Marina Baccarija darujeta Slavko in Marija Sosič 30,00 evrov za SKD Tabor. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Angela Hrovatin roj. Vremec Od nje se bomo poslovili jutri, 21. aprila 2011, od 11.30 do 12.30 v ulici Costalunga in ob 13.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Hčerki Mira in Sonja, vnukinja Annette, brata Milan in Vadimir z družinama ter ostalo sorodstvo. Opčine, 20. aprila 2011 t V 101. letu starosti nas je zapustila naša mama, nona in pranona Carla Carli vd. Ota (Draga) Žalostno vest sporočajo hči Nevija, snaha Livia, vnuki Stefano z družino, Marko in Roberto Pokojna bo ležala v cerkvi v Boljuncu v petek, 22. aprila, ob 10.15 do 11.00, sledil bo verski obred in pokop na vaškem pokopališču. Boljunec, Trst, 20. aprila 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage none Drage izreka AŠD Breg iskreno sožalje Markotu in svojcem. 12 Sreda, 20. aprila 2011 KULTURA / TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO - Uspešen niz s presenetljivim zaključkom Carbonare in skupina Tetraktis oblikovala neobičajen koncertni večer Klarinetist in tolkalci navdušili sicer tradicionalno in konservativno tržaško občinstvo Obračun sezone 2010-11 tržaškega Koncertnega društva je izredno pozitiven: poslušali smo vsaj šest vrhunskih koncertov, ki so jih oblikovali odlični godalni kvarteti, pianist Martin Helmchen in drugi umetniki, med katerimi gre izpostaviti nastop našega harmonikarja in skladatelja Corrada Rojaca. Zadnji ponedeljkov večer, ki so ga oblikovali klarinetist Alessandro Carbonare in tolkalna skupina Tetrak-tis, pa je presegel vsa pričakovanja. Umetniški tajnik društva Nello Gonzi-ni se je pred koncertom zahvalil vsem, ki so omogočili bogato in kvalitetno sezono - od Dežele FJK, ki je uvrstila društvo v seznam najpomembnejših kulturnih institucij, do Fundacije CRTrie-ste, ki je s prispevkom 15.000 evrov podarila kar 300 abonmajev mladim članom, pa sklada Casali, Stalnega gledališča Rossetti in vseh sodelavcev, od uglaševalca odličnega klavirja Steinway do muzikologa, ki sestavlja koncertne liste. Gonzini je ponovno obžaloval neprimerno obnašanje nekaterih poslušalcev, ki z brezobzirnim kašljanjem motijo izvedbe, še najbolj moteči pa so telefončki, ki se kljub opozorilom še vedno občasno oglašajo. Jubilejna osemdeseta sezona se bo pričela 7. novembra, 20.aprila pa bo na liceju Dante ob 17. uri občni zbor članov. Oder tržaškega Rossettija je bil tokrat natrpan z najrazličnejšimi instrumenti družine tolkal: od vibrafonov in marimb preko vsakovrstnih bobenčkov, činel, pa tudi neobičajnih zvočnih virov, kot so kozice, školjke, različni leseni predmeti, pa tudi gumijaste igračke. Kaj so nam iz tega pričarali Alessandro Carbonare in štirje tolkalci, je kar težko povedati. Program je odprla Glasba za štiri lesene predmete (Music for pieces of wood) Steva Reicha, enega najpomembnejših predstavnikov ameriše minimalistične struje. Matteo Flori, Gianni Maestrucci, Leonardo Rama-dori in Gianluca Severi so se postopoma vključili v igro, ki je iz preprostih predmetov ustvarila domiselne ritmične kombinacije ob dinamično zelo lepo oblikovanem poteku. Sledili so Tri- Dogajanje na odru je bilo neobičajno f. org. je komadi za klarinet solo, ki jih je Igor Stravinski spisal l. 1919. Če smo ob vsakem nastopu zapisali, da spada Carbonare v sam svetovni vrh klarinetistov, lahko tokrat trdimo, da je čisto na vrhu, kajti mojster je tako prežet z muzikal-nim darom, da je vsaka njegova fraza enkratna mojstrovina, ne glede na žanr, kajti povsod najde umetnik najprimernejšo barvo in najbolj očarljiv ton. Če lahko Stravinskega uvrščamo med klasike, kljub spogledovanju z jaz-zom, je Thelonius Monk na področju jazza nedvomno eden največjih mojstrov prejšnjega stoletja. Pianist, ki je zelo okusno oblikoval svoje improvizacije, je skupini nudil navdih za Sui-to, ki so jo sestavljale štiri različne teme: kako sladko in muzikalno se je klarinet prepletal z vibrafonom, kako tankočutno so se barve pretakale v elegantnem in občutenem fraziranju, nam bo še dolgo ostalo v spominu. Izredno pester program se je nadaljeval s skladbo Johna Cagea, očeta minimalizma, ki je že l. 1941 z veliko mero svobode, fantazije in ustvarjalnosti sestavil svojo Third Construction (tretjo konstrukcijo) iz odpadnega ma- teriala: če ni šlo ravno za odpadke, je pa vsekakor šlo za originalne kombinacije kozic in vsakovrstnih predmetov, ki so ustvarili ironično, zabavno, predvsem pa inteligentno zvočno mešanico. Nekoliko manj zanimiva je bila skladba Čebele Antonina Pascullija, oboista, ki je živel v 19. stoletju in je spisal nekaj podobnega kot Čmrljev let, se pravi izredno virtuozno skladbo, kjer se je Carbonare ob spremljavi marimbe izkazal kot neverjeten virtuoz: ne samo krožno dihanje, ki mu je omogočilo neprekinjeno zaporedje tisočerih not, temveč tudi muzikovalno oblikovan potek, ki je izzval val navdušenja. Med italijanskim skladatelji nove generacije ima Giovanni Sollima nedvomno zelo pomembno mesto: sicilski mojster je kvartetu Tetraktis posvetil skladbo Millenium Bug, ki so jo um-brijski mojstri izvedli brezhibno in nadvse prepričljivo. Poklon Fanku Zappi je bilo krasno presenečenje za vse nas, ki smo v mladih letih spremljali izredno domiselno ustvarjalnost mojstra, ki je nihal med naprednim rockom in bolj akademsko glasbo: s skupino Mothers of invention je Zap- pa začrtal poti, ki žal niso našle pravih naslednikov, tokrat pa smo lahko v čudoviti interpretaciji uživali v priredbi skladbe FZ for Alex izpod peresa Fa-brizia Noccija. Inteligentni humor, ki ga je Zappa vtkal v svoje domislice, je dodobra prevzel tako izvajalce kot tudi občinstvo. Kar osupljiva je bila navdušena reakcija poslušalcev, ki so sicer po okusu bolj konservativno usmerjeni, tokrat pa so se predali čaru neusahljive domišljije in bujne ustvarjalnosti. V zadnji točki je Carbonare razkril tudi svojo ljubezen ko kletzmer glasbe s toplo, plamtečo interpretacijo skladbe Shalem-alekhem, rov Feid-man. Poklon velikemu klarinetistu Giori Feidmanu izpod peresa Bele Ko-vacsa je kronal izreden umetniški večer, ki so ga Carbonare in tolkalci podaljšali z dvema dodatkoma: spet prisrčen humor skladbe, ki je izpadla kot sketch z igranjem na plastične cevke, ki se je spremenilo tudi v poredno medsebojno udrihanje, a vedno v ritmični geometriji, nazadnje še točka s ploskanjem in topotanjem v stilu flamenca. Res enkratno in nepozabno. Katja Kralj TRST - Predstavili knjigo Diega Zandela Spregovorile so »neme priče« Avtor, predstavnik prve generacije, ki ni doživela eksodusa iz Istre in s Kvarnera, je zarisal kolektivno zgodovino neke skupnosti V tržaški knjigarni Minerva so minuli petek predstavili knjigo, ki je izšla pri založbi Mursia, z naslovom »I testimoni muti. Le foibe, l'esodo, i pregiudizi« (Neme priče. Fojbe, eksodus, predsodki; prev. av.), avtor katere je Diego Zandel. Na srečanju, na katerem je uvodoma spregovoril Fabio Scropetta (Krožek Istria), je pisec obrazložil, da je hotel z delom - v imenu prve generacije, ki ni doživela na lastni koži eksodusa, saj se je rodila v begunstvu na Apeninskem polotoku - zabeležiti pričevanja številnih »nemih prič,« ki so v prvi polovici preteklega stoletja v Istri in Kvar-neru tako ali drugače trpele pod fašizmom oz. v povojni komunistični Jugoslaviji. Na osnovi osebnih spominov in individualnih zgodb avtor zarisuje t.i. kolektivno zgodovino neke skupnosti. Zandelov pogled na dogajanje 2. svetovne vojne in prvih povojnih let je veder in sproščen: kot sin beguncev je bil od otroštva dalje v tesnem stiku z ljudmi različne etnične pripadnosti. Bolečini ek-sodusa navkljub, ki je bila prisotna v skupnosti, v kateri je odraščal, je gojil prijateljske stike s hrvaško in italijansko govorečimi Istrani, ki so bili ostali v Istri. S svojim delovanjem je dejansko združil te različne svetove, ki se dalj časa med seboj niso pogovarjali. Tistim, ki so doživeli ponižanje s strani fašističnih ali jugoslovanskih oblasti, s tem delom »vrača dostojanstvo,« je na predstavitvi podčrtala novinarka Biancastella Zanini. Na predstavitvi je Maurizio Zacchigna prebral nekaj pričevanj kroma Delo govori o odraščanju dečka znotraj begunskega naselja, v katerem je vladalo pomanjkanje. Begunskih naselij za Istrane je bilo širom po Italiji veliko. V neposredni bližini italijanske prestolnice so, denimo, v tovrstnem naselju (»Villaggio giuliano-dalmata«) živeli dokaj izolirano znotraj svoje skupnosti, ki je bila obremenjena z nostalgičnim pogledom na polpreteklost, odklonilnim odnosom do Slovanov in drugimi ne- gativnimi čustvi. Zandel se je skupaj z bolj razgledanimi sovrstniki boril zoper tam prevladujoče predsodke. Ob srečanju z odraslim človekom se glavni junak dokoplje do nove zavesti glede svojih korenin in zgodovine. Livio Dorigo, ki je tudi nekaj časa živel v istem naselju, je na srečanju podal svojo izkušnjo begunca: »Težko mi je bilo pri srcu, ker sem se počutil izkoreninjenega. Včasih se nisem mogel znebiti preganjavice, da me vsi opazujejo in si pri tem mislijo, glej ga tujca; šele v Rimu, kjer je bilo življenje posameznika precej anonimno, je bilo boljše, vendar izkoreninje-nost me je vselej spremljala ...« Odkriti svojo resnično istovetnost znotraj skupnosti beguncev je bilo težko: »Postali smo nekaj, kar nismo bili; če si hotel priti v stik s samim seboj, si pa postal sovražnik tistih, ki so živeli ob tebi,« je obrazložil Do-rigo, ki je šele prek branja Tomizzevih del vzpostavil »resnični stik« z naravo in kulturo dežele lastnih prednikov. »Zandelo-va knjiga govori o trudu, ki sem ga tudi sam opravil v svojem življenju: odkriti svojo istrsko istovetnost pomeni spoštovati vse jezike in kulture, ki so v Istri doma,« je komentiral znani čebelar. Razpravo o omenjenem zgodovinskem dogajanju je dopolnilo branje posameznih odlomkov iz knjige, ki jih je mojstrsko podal igralec Maurizio Zacchigna: prek le-teh so prisotni spoznali kako so »neme priče« doživele razne oblike nasilja. V kolikor je vprašanje beguncev v svetu (statistični podatki govorijo o 500 milijonih ljudi, ki tako ali drugače bežijo iz ene države v drugo) dokaj aktualno, so prisotni sklenili srečanje s sporočilom, da je potrebno begunca »vselej lepo sprejeti, saj drugače postane sovražnik nove domovine.« Hkrati so poudarili, da bi končno morali izpostavljati to, kar ljudi združuje in ne kar jih ločuje. (Mch) V Kopru večer z Janom Cvitkovičem V okviru projekta Filmska in fotografska šola, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) v sodelovanju s Kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, se bo, v četrtek 21. aprila, ob 19. uri v osrednjem prostoru ŠOUP (Pristaniška ulica 3, Koper), odvil večer s slovenskim režiserjem Janom Cvitkovičem. Namen večera je spoznati začetke njegove začetke poti v filmu, vzgibe za tako pot, pozanimali pa se bodo tudi, kaj pomeni biti režiser v slovenskem prostoru in kaj je potrebno za uspeh na tem področju, tudi na mednarodni ravni. Razgovor s tokratnim gostom bo moderiral Borut Jerman. Četrtkov večer bo zadnji večer v okviru projekta Filmska in fotografska šola, v katerem so predvideli razgovore z ustvarjalci s področja fotografije in filma. Februarja so tako že gostili svetovno priznanega slovenskega fotografa Arne-ta Hodaliča. V MGL Fojevo delo Vse zastonj!Vse zastonj! Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo v četrtek ob 20. uri premiera komedije Nobelovega nagrajenca za književnost Daria Foja Vse zastonj! Vse zastonj!. Režijo prve slovenske uprizoritve tega dela podpisuje mladi srbski režiser Marko Manojlovic. Besedilo na svetel, topel in duhovit način uprizarja velike socialne stiske ljudi. Besedilo govori o gospodinjah iz predmestja Milana, ki se zaradi vsesplošne draginje odločijo, da bodo za vsakdanje nakupe samovoljno plačevale polovično ceno, nato pa celo, da ne bodo plačale ničesar. Problem nastane, ko se gospodinji Antonia (Mojca Funkl) in Margherita (Iva Kranjc) domov vrneta s polnimi vrečkami hrane, a želita to prikriti svojima možema (Uroš Smolej in Jurij Dreven-šek). Medtem pa inšpektor (Jaka Lah) začuden opazi, da so kar naenkrat ženske v njihovem okrožju čez noč postale visoko noseče. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, je besedilo bravurozno in ostro napisana Fo-jeva burka, ki se ves čas giblje na robovih absurda. Dramaturginja uprizoritve Petra Pogorevc je pojasnila, da je izvirno besedilo nastajalo poleti leta 1974, torej v času vsesplošne draginje, vrtoglave inflacije in naraščajočega nezadovoljstva delavcev v Italiji. Fo se je na razmere naslonil s pričujočim besedilom ter skorajda preroško napovedal situacijo, ki se je malo kasneje v italijanskih predmestjih dejansko začela dogajati. V MGL so se odločili, da bodo uprizorili verzijo besedila, ki ga je Fo priredil leta 2008. V njej je nekatere dele spremenil, nekatere izpustil, saj je tako želel besedilo bolj aplicirati na aktualno politično, družbeno in gospodarsko situacijo. To spremenjeno besedilo ima tudi nekoliko drugačen naslov, »Sottopaga! Non si paga!«, vendar so se v MGL dogovorili z nosilci avtorskih pravic za uporabo izvirnega naslova »Non si paga! Non si paga!« (Vse zastonj! Vse zastonj!). Predstava je, kot je še dejala, zelo zahteven spoj komedijske strukture in socialno angažirane vsebine. Srbski režiser mlajše generacije Manojlovic je povedal, da je tekst aktualen zaradi fenomena izumiranja delavskega razreda, s katerim se sedaj sooča Evropa. Njegova velika vrednost je v tem, da gledalca ne poziva k revoluciji in ga ne obteži z problemi, temveč mu problematiko predstavi na drugačen, topel in emotiven način. / KULTURA Sreda, 20. aprila 2011 13 KOPER - Knjižnica Srečka Vilharja Spomini na otroštvo v Piranu brez objokovanj Predstavitev knjige Else Fonda La cresta sulla zampa (Greben na taci) Mnogi istrski optanti so svoje življenjske zgodbe zapisali v številnih romanih in drugih memoarističnih publikacijah. Večinoma so njihova pričevanja kot odprte rane, iz katerih skelijo boleči spomini na rojstne kraje, od koder so se v povojnih letih odpravili v Trst in vzdolž apeninskega polotoka. Obstajajo pa tudi izjeme. Med redke zapise, iz katerih prevevata sprava s preteklostjo in mladostniško razposajen ter pozitiven spomin na otroštvo in mladost, spada knjiga Else Fonda La cresta sulla zampa (Greben na taci), ki so jo prejšnji petek predstavili na oddelku za italijanistiko Osrednje Na večeru je Elsa Fonda poslušala in pripovedovala f.mit knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. Večer je pravzaprav bil prijeten klepet z energično in prisrčno avtorico, v Trstu posvojeno Piran-čanko, sicer pa eno od t. i. zgodovinskih glasov italijanske državne radiotelevizije. Ob projekcijah avtoričinih fotografij in televizijskih portretov, sta pogovor vodili knjižničarka Amalia Petronio in igralka Miriam Monica. Optimistična naravnanost Else Fonda je kipela ob pripovedovanju drobnih zgodb iz njenega življenja, ki se je pričelo v Piranu, po 25-letnem rimskem poglavju, pa se danes nadaljuje v Trstu. Avtorica se sicer še vedno rada spominja pisanega piranskega nabrežja iz časov, ko je to segalo skoraj do hišnega praga, prizna pa, da se na Punto vrača le še kot turistka, mogoče kot ljubimka, vendar brez objokovanj. V spominu so ji seveda ostali tudi dramatični trenutki političnih sprememb in težkih odločitev povojnega časa, dokončno spravo z zgodovinskim dogajanjem in duševno ravnotežje pa je dosegla v času intenzivnega dela. Kot je sama povedala, si je življenje ustvarila v Italiji, najprej v Trstu, kjer je zaključila univerzitetni študij in se pridružila dramski skupini na italijanski radioteleviziji. Pomembna prelomnica je bilo leto 1966, ko se je na razpisu za napovedovalko pri neznanem delodajalcu uvrstila na prvo mesto. Šele kasneje je izvedela, da je razpis objavila italijanska državna radiotelevizija in tako se je začelo njeno 25-letno službovanje v Rimu, kjer je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih in iskanih radijskih glasov. Istočasno je delala kot sinhronizatorka, vodila je tečaje dikcije in govora, predavala je v rimskem eksperimentalnem centru za kinematografijo, vabili so jo na recitale in festivale po celi Italiji. Otroški in mladostniški spomini Else Fonda so vezani na pisano življenje v Piranu, na morske vonje, obalo, obraze in pogovore v narečju. V njih se skozi oči mladega in radovednega dekleta melanholija in žalostne zgodbe povojnega časa prelevijo v čustvene opise, ki jih oblikujejo skrbno izbrane besede. V njih je začutiti ljubezen do morja in modrine neba ter melodijo poezije, ki izhaja ravno iz muzikaličnosti njenega jezika. Fonda se je takega pisanja lotila z namenom, da besedam povrne njihovo prvotno vlogo, da jih ponovno napolni s pomeni in zvokom, podobno kot se skladatelj loteva pisanja not. Petkov večer je bil predvsem sproščeno druženje z Elso Fonda, Pirančanko, ki še danes z radovednostjo in igrivostjo zre v prihodnost, tako kot je v otroštvu skozi domače okno stremela v neskončno obzorje in, kot sama pravi, »se naužila neizmernih lepot obzorja, za katerim so me čakale najlepše izkušnje.« (mit) FILM - Delo Gorana Vojnovica Piran-Pirano: dve nagradi v Parizu Slovenski celovečerni film Piran - Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnovica je pravkar posegel po dveh nagradah. Na filmskem festivalu v Parizu (South-East European Film Festival), ki je potekal od 12. do 17. aprila, je kot najboljši producent nagrado prejela producentska hiša Arsmedia, kot najboljši igralec pa Mustafa Nadarevic. Na festivalu, ki je letos potekal dvanajstič, sodeluje 15 držav iz Jugovzhodne Evrope, organizira pa ga pariška univerza za avdiovizualno umetnost (www.seeapa-ris.com/about-the-festival.html). Film Piran - Pirano govori o prepletu treh življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v II. svetovno vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak po svoje, njene žrtve. Pol stoletja pozneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne spet oživi. V mednarodni igralski zasedbi igrajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevic, Moamer Ka-sumovic, Nina Ivanišin, Francesco Borchi, Peter Mu-sevski, Gregor Zorc, Marko Sosič in mnogo drugih. Film Piran-Pirano je realizirala Arsmedia (v preteklosti je bila poducent tudi največje slovenske filmske uspešnice Petelinji zajtrk) s finančnimi sredstvi Filmskega sklada RS, tehničnimi uslugami Vi-ba filma, v koprodukciji z Jadran filmom Zagreb in RTV Slovenijo ter v sodelovanju z Občino Piran. Direktor fotografije je Radovan Čok, scenografijo podpisuje Urša Loboda, kostumografijo Zvonka Makuc, masko Mijam Kavčič, glasba pa je delo Tamare Obrovac. ILUSTRACIJE - V Umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Trnovci Svet domišljije med Krasom in morjem Na ogled so številne živobarvne ilustracije Vesne Benedetič, Barbare Jelenkovich, Klavdija Palčiča in Febe Sillani - Razmišljajo o stalni zbirki Po lanskem uspehu razstave ilustracij za otroke nadaljuje Umetnostni in kulturni center Skerk v Trnovci po poti ovrednotenja umetniških podob, ki nastajajo za slikanice in knjige ter vzbujajo pri do-raščajoči mladini veselje do branja. Svet domišljije med Krasom in morjem ponuja bogat in raznolik pogled štirih priznanih ilustratorjev: Vesna Benedetič in Febe Sillani sta bili prisotni že na lanski razstavi in se tokrat predstavljata z novejšo produkcijo v pritličnih prostorih; Barbara Jelenkovich in Klav-dij Palčič pa v zgornjih prostorih galerije s svojo bogato izkušnjo na založniškem področju ponujata na ogled izvirne podobe, nastale za številne publikacije. Naslov razstave namiguje na pripadnost avtorjev, ki so na Trst vezani, čeprav jih je umetniška pot vodila po svetu in med različne izkušnje. Kritik Walter Chiereghin je v svojem predstavitvenem govoru na odprtju izpostavil, da pridobijo pravljice po zaslugi ilustracije konkretno podobo in nas preko le te privabijo, da vstopimo v svet domišljije. To je svet, ki pri odraslem oživlja spomine na svet otroštva in razposajenosti ter še vedno vzbuja v nas posebna čustvena doživetja. Predvsem v zgodnjem otroštvu pa postane podoba obenem posrednica pri učenju govora in pomembno sredstvo na ravni medosebnega komuniciranja. Saša Rudolf, urednik kataloga, se je v svojem govoru spomnil na letos preminulega kritika Claudia H. Martellija, ki je spregovoril na odprtju lanske razstave. Po lanskoletni razstavi, na kateri so bile na ogled tudi ilustracije Nicolette Costa in Ane Košir, želi odvetnik Skerk preko pobud, ki jih center ponuja, ponovno postaviti v ospredje področje knjižne ilustracije z namenom, kot je sam povedal na odprtju, da bi tu zaživela permanentna zbirka te zvrsti in zaob-jela dogajanje v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Živahna barvitost že ob vstopu v dvorano nagovarja gledalca, ga duševno požgečka in privabi v svet živahne igrivosti, radožive sproščenosti, nežnosti in miline. Mehki nanosi prosojnih plasti akvarela zaživijo v polnosti zaokroženih in prijaznih oblik značilnih in posebno priljubljenih ilustracij Vesne Benedetič. Protagonisti njenih likovnih pripovedi so otroci, prijateljske vezi, ki jih spletajo med vrstniki v odkrivanju vsega lepega, kar jih obdaja. Dogodivščine radi delijo z najrazličnejšimi ži-valicami in se radovedno prepuščajo lepoti narave, listanju knjig, okušanju dobrot, ki jih življenje ponuja. Zarenje svetlobe in milina barvnih skladov spleta vzporedno pripoved o vrednotah življenja in posreduje preko nasmejanih obrazov otrokom varnost in čustveno toplino. Akademska slikarka Barbara Jelenkovich ima za sabo preko 105 publikacij, ki so izšle tako pri nemških kot italijanskih založnikih, nato doživele prevod v 24 različnih jezikov, tako da jih cenijo po celem svetu. Sama tudi piše tekste, ki jih nato ilustrira. Njene ilustracije so v stalni zbirki Kmečkega muzeja v kraju Colmello di Grotta na Goriškem. Pri ustvarjanju se poslužuje klasične tehnike akvarela in računalniške predelave. Njene ilustracije so pripovedno bogate in dodelane v detajlih, poetično izpovedne, a obenem zasnovane s posluhom za didaktično vzgojno vlogo, ki jo hranijo podobe, namenjene otrokom. Klavdij Palčič, izkušen slikar in kostumograf, ima specifično umetniški pristop tudi ko ilustrira tekste Marka Kravosa in Miroslava Košute, namenjene najmlajšim. Izkušnje v avantgardnih skupinah, ki so v Trstu delovale v šestdesetih letih, puščajo v njegovih delih sled in označujejo njegovo značilno, dinamično zasnovano likovno izpoved-nost. Posebej je občutiti smisel za »materičnost«, za otipne vrednote, ki jih različna slikarska sredstva znajo vešče pričarati na papirju. Izjemna risarska spretnost in sposobnost karakterizacije protagonistov bogatijo njegov razvejan opus tudi na področju ilustracije, najsi bo namenjena otrokom ali odraslim. Febe Sillani se odlikuje po aktualnosti in živahnosti podob. Prepoznavne so izkušnje na področju animiranega filma, ki so označevale predvsem obdobje bivanja v Londonu. Njene ilustrirane knjige so izšle pri založbah v Italiji, Španiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. Po njenem načrtu so izdelali igrače v Sloveniji in za UNICEF. Za mesečno revijo Giu-lio Coniglio urejuje rubriki o kulinariki in znanosti. Ilustracije, ki jih Febe Sillani ustvarja, so posebno prefinjene tudi iz tehničnega vidika, grafično prečiščene. Živahne, igrive in duhovite: njene podobe so posebno spodbudne. Opazen je oblikovalski pristop v kompozicijski nastavitvi in spretna uporaba ne prekritih delov podlage. Razstava bo na ogled do 8. junija od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah, za šole s predhodno najavo. Ob sobotah in nedeljah je ogled možen zjutraj in popoldan in namenjen odrasli publiki. Vstop je prost! Ob razstavi je izšel barvni katalog, ki ga je grafično oblikovala založba Hammerle, z reprodukcijami eksponatov ter s strokovnimi teksti kritika Walterja Chiereghina in Saše Rudolfa v slovenskem in italijanskem jeziku. Jasna Merku 1 4 Sreda, 20. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinski svet ni izglasoval sklepa Datum izvedbe občinskih referendumov buri duhove Večina neenotna in nesklepčna - Po vsej verjetnosti jih bodo izvedli 12. junija, odločitev jutri sovodnje - V ponedeljek zasedal občinski svet Obračun s pribitkom Odpadki iz hale na Malnišču so potencialno nevarni - Odpeljati jih bo treba v Nemčijo Razprava o datumu treh občinskih referendumov, ki so jih predlagali predstavniki združenja Verdi del giorno in radikalci, je razburila duhove na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta. Soglasja glede dneva izvedbe ljudskega posvetovanja ni bilo med desno in levo sredino, a niti znotraj večine same, ki ni enotno podprla županovega predloga in pri glasovanju ni dosegla sklepčnosti. Dokončna odločitev o datumu bo zato padla šele na naslednjem zasedanju, ki bo jutri, zelo možno je vsekakor, da bodo občinska posvetovanja o ukinitvi kvoru-ma za občinske referendume, o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov ter o spremembi odbora garantov potekala 12. junija. Goriška uprava je na ponedeljkovi seji predlagala glasovanje o osnutku sklepa, ki je predvideval izvedbo občinskih referendumov 19. junija. Temu se je zoperstavila opozicija, ki je spomnila, da je občinski svet februarja že določil, da bodo občinski referendumi potekali 5. ali 12. junija, sočasno z državnimi. Ker bosta referenduma o t.i. »upravičeni zadržanosti« in vodi potekala 12. in 13. junija (referendum o gradnji nukleark naj bi namreč po včerajšnji odločitvi vlade o blokiranju jedrskega programa odpadel), bi morali tudi občinski referendumi potekati v istih dneh. »Župan bi moral do 12. aprila že izdati odlok o razpisu referendumov, tega pa ni storil, kar po naši oceni potrjuje, da želi ovirati uspešno izvedbo treh posvetovanj,« je povedal svetnik Foruma Marko Ma-rinčič in nadaljeval: »Uprava se je ob tem sklicevala na pismo prefekture oz. neobve-zujoče mnenje ministrstva za notranje zadeve, ki opozarja, da obstajajo nekatere praktične težave pri skupnem izvajanju občinskih in državnih referendumov: ob tem, da bi prvi morali trajati le en dan, drugi pa dva, se postavlja vprašanje glasovanja v tujini živečih državljanov, različnega urnika in ločenih prostorov, v katerih bi bilo treba izvesti občinska in državna ljudska posvetovanja. V resnici je mogoče vse te težave preseči s sklepom občinskega sveta, ki določa, da se "una tantum" omogoči sočasno izvedbo državnih in občinskih referendumov. To so že naredili v občini Milan, goriška uprava pa se upira, čeprav pomenita sočasnost ter poenotenje urnikov in prostorov velik prihranek in manj zmešnjave za volivce.« Po dolgi razpravi je Romoli predlagal izvedbo občinskih referendumov le v nedeljo, 12. junija. Na predlog načelnika Demokratske stranke Federica Portellija so sile opozicije podprle amandma, ki je predlagal izvedbo vseh referendumov sočasno in torej 12. in 13. junija, desna sredina pa je predlog zavrnila. »Ob koncu ni večina znala uveljaviti niti županovega predloga o izvedbi občinskih posvetovanj 12. junija, saj ni bila sklepčna,« je povedal Portelli. Glasovanja se je namreč udeležilo le 20 svetnikov desne sredine: 13 jih je bilo za, Zanetti se je vzdržal, Pettarin, Devetag, Colombova, Tavella, Alberti in Zotti pa so bili proti. Razlogi za nasprot-vanje so bili različni: predstavnika Lige soglašata z opozicijo, odbornika Pettarin in Devetag pa že od vsega začetka nasprotujeta izvedbi referendumov. (Ale) Sovodenjski občinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem odobril obračun za lansko poslovno leto, ki se je sklenilo s pri-bitkom 117.000 evrov. »Zaradi nižjih prispevkov dežele in države bi se lanski proračun moral skleniti s 14.000 evri izgube, zaradi črtanja raznih postavk, vezanih na osebje, ki so se ponavljale v letih in smo jih ure- dili drugače, pa je prišlo do pribitka,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, opozicijski svetnik Vlado Klemše pa opozarja, da ni mogoče govoriti o »zakladčku« ali dobrem upravljanju, pač pa o srečnem naključju. »Pribitek je rezultat tega, da so postrgali vse možne sklade in stroške,« pravi Klemše. Med zasedanjem občinskega sveta je tržič - Zaradi slabosti 68-letni ribič umrl v kanalu Slabost ga je obšla med ribolovom. Padel je v kanal, iz katerega so ga potegnili mrtvega. Tako se je končalo življenje 68-letnega Micheleja Pelusa, moškega iz Tržiča, ki se je - kakor številni domačini - s posebnim veseljem posvečal ribolovu v portiču Nazario Sauro. Bil je športni ribič, ki se je tudi včeraj sredi lepega sončnega dne odpravil s kolesom na ribolov. Truplo je opazil mimoidoči moški okrog 13. ure. Bilo je med ladjicami in čolni v tamkajšnjem privezu. Takoj je obvestil luško kapetanijo, v kratkem pa so na kraj prišli še karabi-njerji, policisti in služba 118. Zaradi toka v kanalu Valentinis so se bali, da bi lahko truplo odpeljalo dlje. Iz kanala so nesrečnega ribiča potegnili agenti luške kapetanije. V bližini, pri ribji tržnici, so nato našli njegovo kolo in ribiško opremo. Reševalci menijo, da je v kanal padel med ribolovom, zaradi slabosti, a ga med padcem nihče ni opazil. Truplo so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je na razpolago sodnemu zdravniku. Ugotoviti še morajo, ali je smrt povzročila slabost ali utopitev. Truplo so potegnili iz kanala GORICA V juniju odprtje evropske šole za ekonomsko pravo Junija bodo v Gorici slovesno odprli visoko šolo za evropsko ekonomsko pravo (High School of European Economic Law). Informacijo je goriškemu županu Ettoreju Romoliju posredoval italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki ga je Romoli srečal v ponedeljek v Trstu. Župan je na ponedeljkovi seji občinskega sveta povedal, da je bilo srečanje s šefom diplomacije Berlusconijeve vlade le bežno, Frattini pa mu je zagotovil, da se bo junija udeležil slovesnosti v Gorici. Dogovor o ustanovitvi visoke šole so decembra podpisali bančna skupina Uni-credit, italijanska vlada in dežela FJK. Cilj šole bo spodbujanje znanstvenega raziskovanja in visokega strokovnega izobraževanja na področju evropskega ekonomskega prava, ki ima ključno vlogo v postopku gradnje nove Evrope. Ustanovitelji so prepričani, da bo izobraževalna ustanova, ki bo imela sedež v vili Ritter v Stražcah, s svojo kakovostjo lahko privlačila mlade raziskovalce iz vseh evropskih držav. (Ale) obračun predstavil občinski odbornik za finance Erik Peteani. »V lanskem obračunu vsota prihodkov znaša 5.266.000 evrov,« je povedal Petani in pojasnil, da je velik del prihodkov odvisen od prispevka dveh milijonov evrov, ki ga je goriška Trgovinska zbornica zagotovila za razvoj obrtne cone v Malnišču. Od davka na nepremičninah ICI je sovodenjske občina prejela 166.791 evrov, od davka za od-važanje odpadkov Tarsu pa 160.087 evrov. Deželnih prenosov je bilo za 408.323 evrov, deželnih prenosov za izravnavo nižjih prihodkov od davka na nepremičninah ICI pa za 137.556 evrov. Sovodenjska občina je poleg tega najela tudi dve posojili po 65.000 evrov za uresničitev učnih poti prve svetovne vojne na Vrhu in za novo javno razsvetljavo v ulici 24. maja v Sovodnjah. Med občinskim svetom so odobrili tudi dve varianti k regulacijskemu načrtu. Prva sprejema nekatere novosti, ki zadevajo prostorsko načrtovanje, in zagotavlja zazidljivost nekaterim zemljiščem, ki so v lasti domačinov. Druga varianta bo omogočila začetek gradnje kanalizacijskega omrežja, do česar naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta. Načrtovalci kanalizacije so namreč izrazili potrebo, da se reši vprašanje lastnine nekaterih cest, ki so formalno v lasti zasebnikov. Z varianto bodo omogočili uresničitev služnosti, zaradi česar se bo gradnja kanalizacije lahko začela. Sovodenjska županja je spregovorila tudi o Malnišču. »Po neuradnih podatkih zgleda, da je precejšnja razlika med odpadki, ki so na Malnišču na prostem oz. v hali. Odpadki na prostem so zmleti v manjše delce, tisti v notranjosti hale pa so v večjih kosih in so potencialno nevarnejši. Zaradi tega bo po vseh verjetnosti treba odpadke iz hale odpeljati v posebna odlagališča, ki jih v Italiji ni, so pa v Nemčiji. Če ne bomo dobili dodatnih finančnih sredstev, tega vsekakor ne bomo uspeli izpeljati,« pojasnjuje županja in napoveduje, da bodo v kratkem kup odpadkov na prostem spet prekrili s plastično folijo, za kar že imajo na razpolago potrebni denar. (dr) Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Pro-vanso, naprošamo, da danes poravnajo zadnji obrok. Za potovanje v Pro-vanso pričakujemo vpisane danes med 9. in 13. uro v Kulturnem domu v Gorici, Ulica Brass 20. Glede ZDA bo poravnava salda tudi danes, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora v Trstu (Ulica Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. 60-letnik v zaporu Osebje letečega oddelka goriške kve-sture je včeraj aretirala in prepeljala v zapor 60-letnika iz Škocjana, ki je bil obsojen zaradi preprodaje mamil. Državni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču je zoper moškega, ki je bil doslej v hišnem priporu, izdalo odredbo o izvršitvi zaporne kazni. V.G., ki so ga aretirali na njegovem domu, bo v zaporu ostal štiri leta in pet mesecev. Predprodaja za Bregovica V petek,15. julija, bo pri Briščkih (občina Zgonik) koncert Gorana Brego-viča, ki bo nastopil z Wedding and funeral orkestrom. Predprodaja vstopnic za julijski koncert poteka tudi v Gorici, in sicer pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288); cena vstopnice znaša 15 evrov. Družba Iskra s prihodki Družba Iskra Avtoelektrika je v letu 2010 imela 160.660.135 evrov prihodkov od prodaje, kar je 57 odstotkov več kot predhodno leto, in pri tem realizirala čisti poslovni izid leta 2010 2.347.565 evrov, medtem ko je skupina Iskra Av-toelektrika lani imela218.362.431 evrov prihodkov od prodaje, kar je 33 odstotkov več kot v letu 2009 in pri tem realizirala čisti poslovni izid obračunskega obdobja4.757.966 evrov. Revidirano letno poročilo družbe in revidirano kon-solidirano letno poročilo skupine Iskra Avtoelektrika za leto 2010 je potrdil nadzorni svet družbe. (km) Orientalski plesi v Novi Gorici V mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo drevi ob 20.15 potekala orientalska plesna predstava Layali al Sharq v izvedbi Pro dance Nova Gorica. V njej se tradicionalni orientalski ples prepleta z vplivi popularnih zvrsti današnjega časa, kot so moderni tribal ples, brazilska samba, argentinski tango, hip hop in jazz balet. Vstopnina znaša 9 evrov. (km) Pešci se pogosto ne zmenijo za rumene črte in se sprehajajo kar sredi pasov, ki so namenjeni kolesarjem bumbaca Kolesarska steza nevarna O kolesarski stezi na Korzu Italia, ki jo je občina dala urediti v prejšnjih mesecih, imajo Goričani deljena mnenja. Nekateri ocenjujejo, da so kolesarji zdaj varnejši, drugi pa menijo, da je sobiva-nje kolesarjev in pešcev na istih površinah - predvsem pri barih - zelo nevarno. Pešci se resnici na ljubo pogosto ne zmenijo za rumene črte in se sprehajajo kar sredi pasov, ki so namenjeni kolesarjem, nejasna pa so tudi pravila, ki bi se jih morali držati kolesarji pri prehodu čez Ulico Cascino in vse ostale stranske ulice, ki se začenjajo ali končujejo na Korzu. »Kolesarska steza je nefunkcionalna in nevarna, kot dokazuje dejstvo, da se mnogi peljejo s kolesom kar po cesti,« je povedal Marko Marinčič, ki je v ponedeljek naslovil svetniško vprašanje v zvezi s kolesarsko stezo na občinskega odbornika Francesca Del Sordija. »Še mestni redarji mi niso znali povedati, ali je treba pri prehodu čez stranske ceste stopiti s kolesa,« pravi Marinčič. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. aprila 2011 15 DOL - 60-letnica društva Kras pod vprašajem Proslava talec birokratskih vozlov Nepričakovana ovira za uresničitev zadnjih ureditvenih del pri sedežu društva Med pobude za oživljanje dejavnosti društva Kras sodijo Otroške urice Proslava ob 60-letnici športno-kulturnega društva Kras Dol-Poljane je pod vprašajem zaradi birokratskih vozlov, ki ovirajo uresničitev zadnjih ureditvenih del pri društvenem sedežu na Palkišču, brez katerih praznovanja ni mogoče izpeljati. Na nepričakovane težave opozarja predsednica društva Kras Katjuša Kosic, ki vlaga v zadnjih mesecih vse svoje energije v oživitev društvene dejavnosti. »Hudo mi je, ko vidim, da nekdo - predvsem zaradi trme - ovira uresničitev še zadnjih del ob društvenem sedežu,« pojasnjuje Kosi-ceva in opozarja, da skupina otrok iz Dola in Poljan že dalj časa pripravlja ŠTANDREŽ - Dramska skupina Štandreški trio v televizijskem spotu Božidar Tabaj in Marko Brajnik med televizijskim kvartanjem Če se vam je med gledanjem slovenskih TV programov ali brskanjem po slovenskih spletnih straneh zazdelo, da ste opazili znan, domač obraz, vedite, da ste na pravi poti. Vodilni slovenski mobilni operater je namreč za promocijsko kampanjo, s katero obeležuje svojo dvajsetletnico, izbral kar tri člane dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež - Božidarja Ta-baja, Marka Brajnika in Danielo Puja -, ki nastopajo v treh TV spotih. V njih z zvrhano mero simpatije prikazujejo razvoj mobilnih telekomunikacij od osamosvojitve Slovenije do današnjih dni. Bine (Tabaj) in župnik (Brajnik) nastopata v vseh treh epizodah, ki so postavljene v leta 1991, 2001 in 2011, natakarica Zora (Pujeva) pa se pojavlja v zadnjem spotu in na reklamnih plakatih. Zgodba se dogaja na malem vaškem trgu »nekje v Sloveniji«, kjer se skupina vaš-čanov zbira in kvarta v različnih zgodovinskih obdobjih. »Spote smo snemali marca v Krkavčah,« je pojasnil Tabaj. Družba, ki je pripravila promocijsko kampanjo, ga je poklicala pred nekaj meseci. »Iskali so amaterje, k nam pa jih je napotil režiser Janez Starina. Na prvi preizkušnji so bili prisotni vsi člani, drugič mi trije. Snemanje je bila naporna, a lepa izkušnja. Zadovoljni smo, da so nas izbrali, saj je to priznanje tudi za našo dramsko skupino,« je še povedal Tabaj. (Ale) muzikal za proslavo ob 60-letnici društva, ki bo 26. junija. Poleg otrok je predviden tudi nastop partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in Kraških muzikantov, celoten spored praznovanja pa je odvisen od ureditvenih del ob sedežu, ki predvidevajo postavitev dveh kioskov, asfaltiranje parkirišča, gradnjo stopnic in še nekaj gradbeni del. V okviru praznovanja nameravajo prirediti še koncert v soboto, 25. junija, ko naj bi nastopila skupina Ra-diowave in še en krajevni bend, kar je ravno tako odvisno od zaključka ureditvenih del. »V zadnjih dveh mesecih sem si zelo prizadevala, da bi občinska uprava preko kamnoloma poskrbela za uresničitev del. Večkrat tedensko sem se slišala ali osebno srečala z županom, ki je bil skupaj z občinskim tajnikom vedno na razpolago, da bi zadevo speljali do konca,« pravi Kosiceva in pojasnjuje, da je bil doberdobski župan Paolo Vizintin v zadnjih časih v stalnem stiku z upravitelji kamnoloma; ureditvena dela na Palkišču so namreč predvidena v pogodbi, ki jo je doberdobska občina svojčas podpisala z družbo, upraviteljico kamnoloma pri Devetakih. »Prejšnji petek so mi sporočili, da je bila prižgana zelena luč za uresničitev gradbenih del ob društvenem sedežu. Tako smo se v ponedeljek popoldne na Palkišču srečali z upraviteljem kamnoloma, dvema predstavnikoma zadruge Kras, občinskim tehnikom in celo podjetnikom, ki naj bi dela izpeljal. Razložili smo mu svoje potrebe, na žalost pa je prišlo do "tehničnega problema", ki smo ga skušali rešiti v večernih urah. Kot predsednica društva sem nad dogodkom zelo razočarana, saj smo v zadnjih mesecih skupaj z društvenimi odborniki in simpatizerji dokazali, da se v Dolu lahko marsikaj naredi. Veliko domačinov se je v zadnjih tridesetih letih borilo, tudi s prostovoljnim delom, da bil bil sedež na Palkišču čim prej dokončan. Zdaj do dosega tega cilja manjka zelo malo, saj je treba rešiti še nekaj praktičnih birokratskih problemov,« pravi Kosiceva in opozarja, da ji je toliko bolj hudo, ko vidi, da nekdo -gre za domačina - ovira zaključek ureditvenih del. »Delamo za krajevno skupnost, za Doljane, Poljance in bližnjo okolico. "Samo milijon nas še živi" pravi poznana pesem, v Dolu nas ni toliko, najbrž bo vsega skupaj sto ljudi, ki že dolga leta čakajo na dokončanje društvenega sedeža. In danes smo tik pred ciljno črto, zato pa upam, da nam bo le uspelo. Do konca si bom prizadevala za dosego cilja, če je za to potreben tudi moj odstop, ni problema. Edino naj se mi dovoli, da izročim županu vso dokumentacijo, ki je potrebna za začetek zadnjih ureditvenih del,« poudarja predsednica društva Kras Katjuša Kosic. (dr) GORICA-DOBERDOB - Jezikovno tekmovanje Na Kangourouju visoke uvrstitve slovenskih dijakov Udeleženci tekmovanja z mentorji iz Gorice in Doberdoba V petek minulega tedna je v Gorici potekalo regijsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika Kangourou. Udeležili so se ga tudi učenci Večstopenjske šole Doberdob in dijaki licejskega pola iz Gorice, ki so uspešno opravili prvo stopnjo tekmovanja. Tekmovanje Kangourou prirejajo letos pod pokroviteljstvom londonske trgovinske zbornice (London Chamber of Commerce and Industry), ene izmed najpomembnejših ustanov za preverjanje jezikovnih kompetenc, ki ga priznava British Council in ga italijansko šolsko ministrstvo upošteva pri preverjanju odličnosti. Na peti izvedbi tekmovanja je letos na štirih različnih stopnjah tekmovalo več kot 12 tisoč učencev in dijakov iz cele Italije. V skupini Joey (5. razred osnovne šole) so bili med najboljšimi v FJK učenke osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba Lara Colja, Letizia Gerin in Bre-celj Julija (mentor učiteljica Valentina Leg-hissa), učenca Norma Vallati in Nikolas Gerin iz osnovne šole v Romjani ter Ni-ka Tomsič iz osnovne šole Peter Butko- vič-Domen v Sovodnjah (mentor učiteljica Claudia Alt). Dijaka nižje srednje šole Fabio Spanghero in Jan Furlan (mentor učiteljica Irena Milanič) pa sta v kategoriji Wallaby dosegla absolutno 78. in 188. mesto med 6.594 tekmovalci na državni ravni. Vsakoletnega tekmovanja v angleškem jeziku so se udeležili tudi dijaki licejskega pola Trubar-Gregorčič (mentor profesorica Erika Lipičar). V kategoriji Grey Kangourou je na državni ravni sodelovalo 2.184 dijakov, 13 udeležencev je zastopalo drugi letnik klasične in znan-stveno-tehnološke smeri goriškega višješolskega zavoda. V višji kategoriji, Red Kangourou, se je za uvrstitev v polfinale potegovalo 1.277 dijakov iz različnih italijanskih pokrajin. Izmed 18 sodelujočih sta se Nina Pavletič in Erika Tomsič, dijakinji znanstveno-tehnološke smeri, uvrstili na 5. in 57. mesto, Ivana Paljk iz klasičnega liceja pa je dosegla 125. mesto in se tako skupaj z ostalima uvrstila v državni polfinale. Rezultati bodo objavljeni 29. aprila na spletni strani www.kangourou.it. ŠTEVERJAN - Jana Stekar Domov se je vrnila s tremi kolajnami Učenka šole Gradnik blestela na prvenstvu v twirlingu Med protagonistkami odprtega državnega prvenstva Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije, ki je potekalo 16. in 17. aprila v Logatcu, je bila tudi osemletna Števerjanka Jana Stekar. Učenka slovenske osnovne šole Gradnik, ki se je tekmovanja udeležila že tretjič, je letos prvič branila barve novogoriške-ga twirling in mažoretnega društva. Nastopila je v treh kategorijah, v vseh treh pa se je izkazala in si prislužila kolajno. V kategoriji »Dance twirl« je dosegla tretje mesto (bronasto medaljo), v kategoriji »Solo 1 kadet« se je uvrstila na drugo mesto (srebrna medalja), v kategoriji »Group nižji nivo kadet« pa se je z ostalimi članicami skupine povzpela na prvo stopničko in zmagala zlato medaljo. Jana, ki je obenem tudi odlična učenka, je bila med najboljšimi tudi na predtekmovanju, v če-trtfinalu in v polfinalu; v Logatcu je ob mednarodni žiriji, ki so jo sestavljale Isabella Beltramo, Jakcie Steward in Mojca Smodiš, očarala s svojimi nastopi tudi množično publiko. Jana Stekar 1 6 Četrtek, 21. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / JAMLJE - Obračun lovske sezone na Krasu Število merjascev narašča kljub odstrelu 746 primerkov Risa »lovijo« s fotografskim aparatom - Vse številnejših jelenov še ne smejo upleniti Lani so na Krasu ODSTRELILI 746 MERJASCEV, PRED DVEMA LETOMA 393 kroma Na Krasu narašča število merjascev, čeprav so lani lovci uplenili 746 primerkov te parkljaste divjadi. Porast divjih prašičev je negativno vplivala na populacijo srnjadi, kar se je odražalo tudi v veliko nižjem odstrelu srn in srnjakov med lansko lovsko sezono. Obračun lovske dejavnosti je v soboto v večnamenskem središču v Jam-ljah podal predsednik lovskega okraja Kras Renzo Ambrosi, ki je podal podatke o odstrelu in splošno oceno sezone. »V kraških loviščih je naraslo število merjascev. Med lansko sezono smo ji odstrelili 746, kar je veliko več kot pred dvema letoma, ko je bilo uplenjenih 393 divjih prašičev. Njihova vse številnejša prisotnost je negativno vplivala na prisotnost srnjadi; prvič po letu 2000 se je lani znižalo število odstreljenih srn in srnjakov, ko je bilo uplenjenih 644 primerkov. Pred dvema letoma smo uplenili 744 srn in srnjakov, kar potrjuje škodljivost prekomerne rasti populacije divjih prašičev za druge živalske vrste,« pojasnjuje Ambrosi in poudarja, da so okrepljeno prisotnost divjih prašičev še kako zaznali tudi kraški kmetje in vinogradniki, saj so ščetinarji povzročili veliko škodo na kmetijskih površinah in vinogradih. »S selektivnim odstrelom smo skušali omiliti porast populacije divjih prašičev, a morala bo poseči tudi dežela, ki mora tako številčno prisotnost divjih prašičev upoštevati pri pripravi novega deželnega favnističnega plana,« poudarja Ambrosi in opozarja, da se na Krasu množijo tudi jeleni, nanje pa lovci ne smejo streljati. »Na Krasu v Sloveniji je lov na jelena že dalj časa dovoljen, saj gre za divjad, ki povzroča še večjo škodo in ne sodi v kraško okolje. Pri nas jelenov še vedno ni mogoče upleniti, čeprav jih je vedno več. Na območju zelo majhnega lovišča v Petovljah je v zadnjih mesecih vlak podrl že dva jelena, toliko jih je,« pravi Ambrosi. Lovci so jelene fotografirali že neštetokrat, v objektiv pa jim še vedno ni uspelo ujeti risa, ki se podi po Krasu. Namestili so več posebnih fotografskih aparatov, ki se samodejno sprožijo ob prehodu divjadi, risa pa jim ni uspelo fotografirati. Ambrosi še navaja, da je na Krasu stalen gost zlati šakal, volkovi pa se pojavijo občasno. Lani je krdelo sedmih zveri s volkuljo na čelu pobilo več glav drobnice pri Bazovici, nakar je odšlo neznano kam. V svojem poročilu se je Ambrosi obregnil tudi ob prepoved vožnje z vozili po gozdnih poteh na Krasu. »Lovci se lahko peljejo v gozd le, če se odpravljajo po uplenjeno divjad. V resnici bi lovcem morala biti dovoljena vožnja po gozdnih poteh tudi, ko se odpravljajo na čiščenje stez, krmljenje divjadi in na lov. Ker so nekateri izmed nas že v letih, se sprašujem, kako bomo uspeli skrbeti za vzdrževanje populacije merjascev, če nam ne dovolijo, da se zapeljemo do svojih lovskih postojank,« zaključuje Ambrosi. (dr) RUPA - Ni bila kuna in še manj ris Pasja potepanja Lovski pes popraskal avto in večkrat obiskal kurnik - Po mnenju domačinov bi štirinožci morali biti doma Rupenske noči so v prejšnjih tednih in mesecih poživili sprehodi lovskega psa, ki je med svojimi obiski vaških domačij povzročil tudi večjo materialno škodo. Štirinožec je med drugim pošteno popraskal avtomobil, ki je bil parkiran na dvorišču ene izmed hiš v Rupi, poleg tega je vstopil tudi v kurnik druge domačije, kjer je pobil piščance in kokoši. Do poškodovanja avtomobila je prišlo že septembra lanskega leta. Ponoči se je pes priklatil na dvorišče in začel praskati avtomobil, ker se je baje pod njim skrila mačka. S svojimi kremplji in tacami je povzročil za 3.500 evrov škode, njegovo lajanje pa je priklicalo pozornost lastnika avtomobila, ki je psa prepoznal. Lastnik štirinožca je namreč upravitelj gostilne-picerije sredi vasi, ki je lokal prevzel sredi poletja lanskega leta. Kmalu potem so se začeli nočni pohodi psa, ki je po poškodovanju avtomobila - stroške za popravilo je poravnala lastnikova zavarovalnica - začel obiskovati kurnik hiše, ki se nahaja nedaleč od gostilne. »Doživeli smo tri nočne obiske, toda nismo razumeli, kdo nas pravzaprav obiskuje. Začetno smo mislili na kuno, potem smo podvomili, da gre celo za ris, saj se je nočni obiskovalec preril v notranjost kur-nika skozi železno mrežo. Na koncu smo razumeli, da gre za lovskega psa. Potem ko je vstopil v kur-nik in smo ga pri tem zasačili, se je prestrašil in ni našel več izhoda, dokler ga ni prišel ponj gospodar,« pojasnjuje lastnik hiše in kokošnjaka. Domačini vedo povedati, da so podobne obiske doživeli tudi v drugih kokošnjakih v Ru-pi in celo na Peči, nočni obiskovalec pa je vsakič zbežal, ne da bi ga videli. Rupenci so vsekakor prepričani, da bi morali biti lastniki psa po-zornejši na svojega ljubljenčka. V bližini gostilne je namreč tudi otroški vrtec, zato bi se pes ne smel svobodno sprehajati po vasi. Isto velja tudi za druge vaške pse, saj je v Rupi še nekaj drugih štirinožcev, ki se nenadzirano potikajo po vasi. Doslej z njimi ni bilo težav, vsekakor pa predstavljajo nevarnost za voznike, motocikliste, kolesarje in tudi za pešce, saj ni nikoli mogoče z gotovostjo predvideti pasjega obnašanja. (dr) VOLITVE 2O1 1 Mara Černic pri Juventini Mara černic, kandidatka SSk na listi Demokratske stranke v okrožju Gorica 4, ki zaobjema Štandrež in Rojce, je včeraj obiskala vodstvo društva Juventina. S predsednikom Markom Kerpanom in odborniki se je pogovorila o problematikah in potrebah, ki jih ima štan-dreški nogometni klub. Frattini podprl kandidatki Italijanski zunanji minister Franco Frattini je v ponedeljek obiskal Tržič, da bi podprl kandidatki desne sredine Simonetto Vecchi, ki se poteguje za mesto predsednika pokrajine, in Annemario Cisint, ki je županska kandidatka v tržiški občini. Na srečanju je tekla beseda o projektu »super-pristanišča«, petem koridorju in drugih vprašanjih, ki se tičejo goriške pokrajine in tržiškega območja. »Lega, ki jo ima ta del dežele FJK, je priložnost, ki je ne gre zamuditi,« so povedali. Serracchianijeva v Ronkah Evropska poslanka in deželna predsednica Demokratske stranke Debora Serracc-hiani se bo drevi ob 18. uri udeležila predstavitve kandidatov ronškega krožka, ki bodo kandidirali na občinskih in pokrajinskih volitvah v podporo Robertu Fontanotu in Enricu Gherghetti. Ob Serracchianijevi bo prisoten pokrajinski tajnik Omar Greco. V petek ob 12. uri pa bo v vinoteki v Krmi-nu predstavitev kandidatov DS za pokrajinski svet Paola Mezzorane (Krmin 1) in Luce Bigota (Krmin 2). Premalo vlagajo v Tržič Pokrajinsko podjetje za stanovanjske gradnje ATER premalo vlaga v Tržič. O tem, da so Goričani privilegirani in Tržičani prikrajšani na številnih področjih, so prepričani predstavniki liste CambiAmo Mon-falcone, ki podpira županskega kandidata Luigija Blasiga. Le-ti menijo, da lahko Tržič uveljavi svojo politično težo le s pomočjo občanske liste. Predstavljajo se volivcem Lista Insieme per Ronchi, ki podpira županskega kandidata Roberta Fonta-nota na majskih upravnih volitvah, se bo v soboto uradno predstavila volivcem. O programu in kandidatih bodo spregovorili ob 10. uri v dvorani občinskega sveta v Ronkah. GORICA Na avtocesti tri nesreče v dveh dneh V ponedeljek in torek je goriška prometna policija obravnavala tri nesreče, ki so se zgodile na avtocesti A4 oz. v bližini le-te. V vseh treh je nastala materialna škoda, vozniki pa so bili k sreči le lažje ranjeni. Prva se je zgodila v ponedeljek pri cestninski postaji pri Moščenicah, kjer je voznik tovornjaka trčil v avtomobil. Šofer tovornjaka je privozil na stezo za tovorna vozila, ker pa se mu zapornica ni odprla, je zapeljal vzvratno in zadel prednjo stran avtomobila, ki je bil za njim. Na avtomobilu je povzročil škodo, voznik pa ni potreboval zdravniške pomoči. Lažje poškodovana pa sta bila 47-letna bolgarska državljanka E.S. in 22-letni A.V. iz Trsta, ki sta trčila včeraj okrog 8. ure na cesti med Moščenicami in Sabliči. Ženska, ki se je peljala z avtom znamke Mercedes, je izsilila prednost 22-letniku z avtom znamke Peugeot. Oba voznika je rešilna služba 118 prepeljala na oddelek za prvo pomoč tržiške bolnišnice, kjer so eno uro kasneje sprejeli na zdravljenje tudi 32-letnika iz Štarancana in 58-letnika iz Gorice, ki sta bila vpletena v nesrečo na avtocesti A4 pri Devinu. A.S., ki se je peljal z avtomobilom znamke Honda, in L.D., ki je sedel za volanom avta znamke Peugeot, sta se lažje poškodovala. NOVA GORICA - Mešane prometne patrulje odkrijejo veliko kršiteljev Število prometnih nesreč se je zmanjšalo Vinjeni na motorjih zlasti starejši vozniki Dan za goriškimi kolegi so tudi na novogoriški policijski upravi javnosti predstavili stanje prometne varnosti na njihovem območju, poseben poudarek so tudi oni namenili motoristom. Policijski inšpektor sektorja uniformirane policije Drago Ozebek je tako kot prejšnjega dne poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti poudaril, da se je število enoslednih motornih vozil - koles z motorjem in motornih koles - v zadnjih letih na cestah zelo povečalo. Lani je bilo v prometnih nesrečah na območju policijske uprave Nova Gorica udeleženih za tretjino manj voznikov motornih koles in za dobrih 40 odstotkov manj voznikov koles z motorjem kot leta 2009. Nekoliko presenetljiv je podatek, da vinjeni na motor večkrat sedejo starejši kot pa mlajši vozniki ter da so tudi v prometnih nesrečah največkrat udeleženi vozniki iz kategorije 24 do 34 let, sledijo tisti, ki so stari od 34 do 44 let, mlajši motoristi pa so nasploh v prometne nesreče vpleteni malokrat. Ozebek je s področja nadzora prometa še posebej izpostavil sodelovanje z italijanskimi kolegi, ki so ga lani izvedli štirikrat. Prav danes bodo ponovno skupaj nadzorovali hitrost prometa v obmejnem območju - na slovenski strani bo to potekalo v Novi Gorici, Šempetru in Mir-nu. Lani je bilo torej v prometnih nesrečah na omenjenem območju udeleženih 46 voznikov motornih koles ter 19 voznikov koles z motorjem. En motorist je lani zaradi posledic prometne nesreče umrl, predlani trije. »So pa podatki za letošnje prvo trimesečje slabši kot lanski. Lani so se v tem času pripetile tri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi motoristi, letos do začetka aprila že osem, eden od udeležencev je umrl. Še vedno največkrat pride do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti, sledita pa stran in smer vožnje ter prednost, varnostna razdalja. Prehitevanje ni izstopajoče v prometnih nesrečah,« pojasnjuje Ozebek. Da bi v prihajajoči »motoristični« sezoni zagotovili čim večjo varnost motoristov na cestah, bodo policisti okrepili nadzor na kritičnih odsekih - ti so predvsem Nova Gorica - Kanal in Kobarid - Trenta. Za tujce - ti so namreč pogosto vpleteni v prometne nesreče, pred-njačijo pa predvsem Avstrijci in Nemci -bodo pripravili poseben informativni material, ki ga bodo posredovali tudi tujim motorističnim revijam, poleg tega pa vsak mesec pripravljajo eno »moto točko« na najbolj prometnih relacijah. Tudi na splošno je bila prometna varnost na območju policijske uprave Nova Gorica lani boljša od predlanske: število prometnih nesreč se je zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov, pri nadzoru cestnega prometa pa so policisti obravnavali za dober odstotek manj kršitev. »Pri tem smo sodelovali tudi z italijansko prometno policijo, in sicer smo izvedi štiri takšne nadzore: v marcu je potekal nadzor nad tovornimi vozili v cestnem prometu, v juniju nadzor psihofizičnega stanja voznikov, nadzor nad vozniki enoslednih vozil je bil julija in nadzor prekoračitve hitrosti septembra lani,« našteva Ozebek, ki sodelovanje z italijanskimi prometnimi patruljami ocenjuje kot zelo koristno. »Na tak način lahko neposredno izmenjujemo izkušnje kar se tiče operativnega dela. Te patrulje so vedno mešane, nadzor pa poteka hkrati na slovenskem in italijanskem obmejnem območju. V primerih skupnega nadzora se je odkrilo izredno veliko kršiteljev, delo namreč poteka res intenzivno, z vso razpoložljivo tehniko. Zanimivo je, da se na obeh straneh prometni policisti srečujejo z istimi problemi: recimo, pri tovornih vozilih se oboji srečujemo s prekoračitvami hitrosti in trajanjem Novogoriški policist foto pung vožnje. Drugačne postopke pa opažamo, na primer, le pri ugotavljanju vožnje pod vplivom alkohola, gre predvsem za drugačna določila po zakonu, kar na italijanski strani podaljšuje čas postopka,« dodaja policijski inšpektor Ozebek. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. aprila 2011 17 GORICA - V gosteh tudi režiser Na platnu uspešnica »Gremo mi po svoje« Film je slovenski fenomen, saj si ga je že ogledalo preko 205.000 ljudi V Gorico prihaja danes Miha Hočevar, režiser celovečernih filmov »Jebiga« (2000), »Na Planincah« (2003), »Distorzija« (2009) in »Gremo mi po svoje« (2010) v družbi mladih igralcev iz svoje zadnje filmske uspešnice. »Gremo mi po svoje« je resnično slovenski fenomen, saj se lahko pohvali z več kot 205.000 obiskovalci. Prejel je pet zlatih rol in pometel s tujo konkurenco. Avtorska ekipa se bo že v dopoldanskem času predstavila učencem in dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol iz Gorice in Doberdoba. Ob 17. uri bo v prostorih pokrajinske mediateke potekal pogovor z avtorji, ob 18. uri pa bo v Kinema-xu sledila projekcija filma (vstopnina znaša tri evre). Smeha polne prigode se dogajajo na osupljivo lepih lokacijah Triglavskega narodnega parka, kar ustvarjalci vidijo kot himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju, prijateljstvu in optimističnemu pogledu na življenje. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film - pravi režiser -, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij. Vsem razumljiva tekoča zgodba z mnogimi zanimivimi in novimi obrazi, ki nevsiljivo, med avanturo in humorjem pove še kaj več o življenju, tekmovanju, ljubezni in naravi bo pritegnila ne samo mladine ampak tudi malo starejše.« Celodnevni dogodek prireja Ki-noatelje v sodelovanju s Kinemaxom in Kulturnim domom Gorica ter Taborniki Rodu modrega vala. CI3 Lekarne ¿I Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Ano in Miho je v nedeljo, 17. aprila, osrečil ALEN. Srečnima staršema čestitajo Boris, Nikolaj, Noemi, nonoti, tete in strici. n Razstave Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI v torek, 3. maja, ob 20.45 »Serata Ba-lanchine«, nastopa balet narodnega gledališča iz Georgije; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 20. aprila, ob 20.45 »Eduar-do: piu unico che raro« igra Rocco Papaleo; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA 20., 21., 22., 28. in 30. aprila, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti SPDG organizira danes, 20. aprila, nočni izlet z gorskimi kolesi na Cerje in bližnjo okolico z zbirališčem ob 20.30 na parkirišču pod Cerjem na glavni poti med Mirnom in Opatjem Selom. Obvezni sta čelada in svetilka; informacije po tel. 328-8291397 (Robert). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje samo na društvenem sedežu v sredo, 27. aprila, od 10. do 12. ure. Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. HU Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Open to art«; še danes, 20. aprila, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 0038653689177) bo danes ob 18. uri odprtje razstave 10. Cici umetnije s podelitvijo priznanj. Sodelujejo otroški vrtec Ajdovščina, reviji Ciciban in Cicido, Mladinska knjiga založba. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). 9 Šolske vesti UPRAVLJANJE FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETJA (60 UR) IN TEHNIKE PRODAJE (48 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad formandum; informacije na spletni strani www.ad-formandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. OLJKARSTVO (60 UR): tečaj iz kmetijskega sektorja, namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, email: go@adformandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 UR) IN USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad for-mandum; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, email: go@adformandum.eu. RONKE - O aleksandrinkah v knjižnici Udeleženka večera odkrila usodo tete Na povabilo občinske knjižnice Sandro Pertini iz Ronk je ob koncu minulega tedna goriška Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) priredila večer o aleksandrinkah, slovenskih in furlanskih ženah, ki so zaradi bednih razmer na Primorskem poiskale delo v Egiptu. V avditoriju knjižnice se je srečanja udeležilo lepo število ljudi, med katerimi so bili taki, ki so v sorodstvu imeli aleksandrinko, pa tudi taki, ki so za ta nenavadni zdomski val komajda kdaj slišali. V imenu ZSKD je zbrane pozdravila predsednica Vesna Tomsic, zgodovinski okvir pa je predstavil Vili Prinčič, raziskovalec, publicist in urednik trijezične knjige »Blišč in beda aleksandrink«. Ronški večer je bil namreč namenjen tudi predstavitvi knjige, ki je že zdavnaj pošla. Naj spomnimo, da je izšla v sodelovanju med ZSKD in goriško pokrajino, ki je izid tudi financirala. Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja si pri ZSKD prizadevajo, da bi knjigo ponatisnili, kar pa je vse prej kot preprosta zadeva. Na namenske prispevke javnih uprav žal ni mogoče računati, zato zveza poskuša najti sredstva pri zasebnikih. Škoda bi bila, da bi knjiga ne prišla v roke vseh tistih, ki jih zgodba o aleksandrinkah nagovarja. Tako na predstavitvi v Ronkah kot tudi pred nekaj tedni v Doberdobu so bili prisotni ljudje nemalo razočarani nad odsotnostjo knjige, ki je s svojo vsebino in Vili PrinčiC številnimi fotografijami spodbudila zanimanje za aleksandrinke. Med ronškim večerom so predstavniki ZSKD navezali stike z raznimi kulturnimi ustanovami, med katerimi izstopa ustanova iz Vidma, ki bi rada posvetila večer aleksandrinkam, saj so med njimi bile tudi Furlanke, in to v precej večjem številu glede na dosedanja prepričanja. Trijezično knjigo - v slovenščini, italijanščini in furlan-ščini - bi radi predstavili tudi marsikje v Sloveniji, zlasti v krajih ob Vipavi, ki jih je pojav aleksandrink najbolj zaznamoval. Domala vsako predstavitev spremljajo nova odkritja. Med ronško projekcijo posnetkov z lanskega potovanja v Egiptu je udeleženka opazila nagrobni kamen svoje tete Albine Černe, tudi same aleksandrinke, za katero se je bila izgubila vsaka sled. Tudi takšna odkritja dajejo veliko zadoščenje tistim, ki se zavzemajo, da bi pozabi iztrgali manj znana in zapostavljena obdobja krajevne zgodovine. m Zveza si ištev sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres v četrtek, 12. maja 2011 ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici v prvem sklicanju, in v petek, 13. maja 2011 ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št 2 (TS) v drugem sklicanju Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije od četrtka, 21. aprila, do sobote, 23. aprila 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure VELIKONOČNI JEDILNIK: kuharski tečaj bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici; prijave in informacije po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 21.40 »Rio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The next three days«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.45 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »The next three days«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »La fine e il mio inizio«; 22.15 »C'e chi dice no«. Ü3 Obvestila IŠČEJO PRIČE NEZGODE: v sredo, 13. aprila, okrog 10.30 se je kolesarka peljala iz Drevoreda 20. septembra v Ulico Cadorna v Gorici. Tam je avto-mobilist, star približno 40 let, naenkrat odprt vrata avtomobila in povzročil padec ženske. Priskočil je na pomoč, kolesarka pa mu je zagotovila, da je z njo vse v redu. Kmalu zatem so se pojavile bolečine, v bolnišnici so ugotovili zlom stegnenice in jo podvrgli operaciji. Svojci ponesrečene ženske iščejo voznika, ki je povzročil padec; ne nameravajo vložiti prijave, temveč uveljaviti odškodninski zahtevek na zavarovalnici. S pozivom, naj pomagajo najti moškega, se obračajo tudi na morebitne priče. Kdor lahko pomaga, naj pokliče na tel. 348-1256181 (Francesca S.). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja barvanje velikonočnih pirhov v četrtek, 21. aprila, od 15. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; otroci naj s seboj prinesejo samo barvice (po želji). BARVANJE PIRHOV: velikonočna likovna delavnica za otroke bo v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerja-nu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdečem vinu; informacije po tel. 347-0162172. »PRAUCE Z VARŠTA« IN BARVANJE PIRHOV: SKRD Jezero vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na velikonočno srečanje v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Prisluhnili bodo pravljičarki Martini Šolc, potem pa bo sledilo barvanje velikonočnih pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo 4 kuhana jajca. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Člani z Go- riškega se lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Zdravilišču Stru-njan od 5. do 15. maja in v termah Radenci od 5. do 15. junija. Člani z Goriškega se lahko za informacije in vpisovanje zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. SVETO TRIDNEVJE V DEKANIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU: na veliki četrtek, 21. aprila, bo ob 20. uri, praznična maša z umivanjem nog in prenos Najsvetejšega, ki jo bo vodil p. Štefan Kožuh, provincial slovenskih kapucinov; na veliki petek, 22. aprila, bo ob 20. uri bogoslužje s sodelovanjem dramske skupine Štandrež in prenos mrtvega Kristusa v Božji grob, vodil bo g. Andrej Lampret, vicerek-tor na sv. Višarjah; na velikonočno vi-gilijo, 23. aprila, bo ob 21. uri velikonočno bedenje in procesija po vasi, vodil bo dekan Karel Bolčina. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri »Nekoč je bilo...« otroci v igri in petju, po starih tradicijah velikonočnega ponedeljka, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V soboto, 30. aprila, v popoldanskih urah slovesno dviganje otroškega in velikega mlaja. V nedeljo, 1. maja, od 17. ure dalje govor odbornice SSk na goriški pokrajini Mare Černic, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Arena; specialitete na žaru, tipična frtalja in domače vino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ZePZ. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). SS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 20. aprila, ob 18. uri bo Maurizio Mat-tiuzza predstavil svojo knjigo »Il derby della luna«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 20. aprila, ob 20.15 nastop plesne skupine Pro dance iz Nove Gorice. Na zadnji Art sredici letošnje sezone se bodo plesalke predstavile v orientalski plesni predstavi z naslovom »Layali al Sharq«. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. aprila, ob 18.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Claudia Maffeia »Stai come vuoi. Manuale di equilibrio emotivo«. Z avtorjem se bo pogovarjala Cristina Cristofoli. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Francesca Go-rian vd. Plahuta iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 10.00, Mario Si-maz iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Pulferu (UD). DANES V RONKAH: 11.00, Renzo Zot-ti s pokopališča v Foljanu v cerkvi Marije Matere Cerkve in pokopališče v Foljanu. DANES V MARIANU: 14.30, Norberto Scarpin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Berta Zanel (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Sreda, 20. aprila 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 20. aprila ob 20.30 / Davide Ca-labrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioele Dix. Nastopajo: Graziana Borciani, Davide Calabrese, Francesca Folloni, Lorenzo Scuda in Fa-bio Vagnarelli. V sredo, 27. aprila, ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben hur«. Režija: Nicola Pi-stoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Elisabetta De Vito. Ponovitve: v četrtek, 28. aprila ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 20.30, v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quat-trini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 22. aprila, ob 18.00 Štihova dvorana / Boris Pahor: »Nekropola«. Ko-produkcija: Društvo Celinkam KUD Pod topoli in Mestno gledališče ljubljansko, Dramatizacija in režija: Boris Kobal. Nastopajo: Pavle Ravnohrib in člani Šentjakobskega gledališča. Glasba: Katrina Kobal - sopran in Miha Nagode -klavir. SNG Veliki oder Danes, 20. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v četrtek, 21. aprila ob 19.30. Mala drama Jutri, 21. aprila, ob 20.00 / Vinko Mo-derndorfer: »Nežka se moži«. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 20. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. V soboto, 23. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »De-kameron«. Mala drama Danes, 20. aprila, ob 20.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Jaz vas ljubim«. Jutri, 21. aprila, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 21. aprila ob 20.30 / »Francesca da Rimini«. Ponovitve: v petek, 22. aprila ob 16.00, v torek, 26. in v sredo, 27. aprila ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 18.00, v soboto, 30. aprila ob 17.00. V četrtek, 28. aprila ob 20.30 / »I solisti Veneti«, vodi Claudio Acimone, solist Uto Ughi Dvorana Tripcovich Danes, ob 20.30 / Jazz koncert »Living Coltrane Quartet«. V torek, 3. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Andrea Batti-stoni. V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro So-noda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Saverio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V četrtek, 21. aprila, ob 21.00 / »Nek in concerto«. Vstop prost! V petek, 22. aprila, ob 20.30 / »Elisa in concerto - Ivy tour 2011«. GORICA Kulturni dom V torek 29. aprila ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. DOBERDOB Center Gradina V ponedeljek, 25. aprila ob 20.00 bo koncert skupine »Rock Partizani«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 21. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / »Simfonično orkester RTV Slovenija«. Dirigent: Miroslaw Jacek Blasz-cyk. Solisti: Marta Močnik Pirc in Kristina Bitenc - sopran; Matevž Kajdiž - tenor in Marko Fink - bariton. Sodelujeta zbor Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron. PRI REDITVE Channel zero (AKC Metelkova mesto) Danes, 20. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Kataman in Pmg Kolektiv (Mak). Jutri, 21.aprila ob 21.00 / Nastopata: Spunk On Toast (Slo), White Stain (Slo). V petek, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in 'Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto muto«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREZINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Bene-detič in Febe Sillani. Urnik za šole: od po- nedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 - 18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.it info@skerk-center.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.gori-skimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 29. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, po domeni in ob prireditvah. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Šte-verjanu. Razstavljajo člani Remo Cave-dale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macarola pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrouška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multi-medijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v -/ soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna Galerija Nova Gorica (Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava slik Rudija Skočirja; do 21. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Mala galerija: Žiga Koritnik: Pikica Luči, fotografska razstava. Vstop prost. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. LJUBLJANA - Festival Druga godba V osrednjem delu pester nabor svetovnih godb Festival Druga godba bo v osrednjem delu med 7. in 14. majem ponovno ponudil pester nabor svetovnih godb. Za uvod v 27. izdajo bo poskrbela zasedba Staff Benda Bilili, ki jo sestavljajo ulični glasbeniki in invalidi. Festival bo poleg v Kinu Šiška gostoval na manjših prizoriščih, v Klubu Cankarjevega doma pa ga bo sklenil Damir Ima-movic. Po lanski izdaji, ko se je zdelo, da je portugalska glasbenica Mariza po besedah direktorja Zavoda Druga godba in člana programskega odbora festivala Bogdana Benigarja »požrla vse ostale nastopajoče«, so se organizatorji odločili, da festival raztegnejo čez vse leto. Tako sta letošnjo Drugo godbo v marcu uvedla že koncerta etiopskega glasbenika Mulatuja Astatkeja in ne-wyorške senzacije Balkan Beat Box. Ohranili pa so osrednji festivalski del, ki ga bo 7. maja uvedel koncert zasedbe Staff Benda Bilili v Kinu Šiška. Nenavadna zasedba, ki prihaja iz DR Konga, v svojih cvetočih melodijah opeva vsakdanjost življenja v Kinšasi in hkrati izraža močno sporočilnost, da hendikep ni v telesu temveč v umu, je v programski knjižici zapisal Benigar. Pred koncertom bodo v preddverju centra urbane kulture Kina Šiška odprli razstavo plakatov, ki jih je za festival med letoma 2003 in 2010 oblikoval Karlo Medjugorac. Ljubitelje hiphopa bo razveselila novica, da se v Ljubljano vrača angažirana ameriška glasbenica Ursula Rucker. Na Drugi godbi se bo ustavila v sklopu turneje ob izidu petega studijskega izdelka »She Said«. Po besedah Benigarja gre za pevko, ki svoj glasbeni milje polni z bogato vsebino in glasbo, ki se giblje čez rob ambiental-nega in plesnega. Za Ruckerjevo bo letni oder Gale hale na Metelkovi segrela slovenska zasedba Jimmy Barka Experience. Druga godba bo Kino Šiška ponovno zasedla 13. maja, tokrat z dvojnim programom. Prvi bodo na oder Katedrale stopili Vasko Atanasovski in njegovi Mlask. Priznani saksofonist Atanasovski se skupaj z ekstatičnimi instrumentalisti spretno giblje med glasbenimi zvrstmi. Zasedba bo na koncertu predstavila novo gradivo. Druga zvezda večera bo maroška glasbenica berberskega rodu Hindi Zahra, ki jo je prvenec «Handmade» ponesel med zvezde. Za Zahro je značilno, da se v svojih skladbah elegantno sprehaja med bluesom in soul-folkom, občasno pa zaide tudi v temnejše vode. Zaključni festivalski dan bo zaznamovalo celodnevno dogajanje. Že ob 11. uri bo pod vodstvom Roberta Rodrigueza in Susie Ibarre potekala delavnica Mundo Ninos, namenjena otrokom med 4. in 8. letom starosti. Priznana glasbenika otroke vabita, naj se z njima naučijo ritmov z vseh koncev sveta, za regionalni vpliv delavnic pa bosta poskrbela Luka Ropret in Brina Vogelnik. Rodriguez in Ibarra bosta ob 16. uri izvedla tudi koncert za otroke vseh starosti. Za uvod v večerni del bo s koncertom v Atriju ZRC SAZU poskrbela norveška glasbenica Mari Kvien Brunvoll, ki vokal spaja s tradicionalnimi akustičnimi glasbili in elektroniko. Tudi letos bo zaključek festivala potekal v intimnejšem ozračju. Tokrat bosta zanj v Klubu Cankarjevega doma poskrbela v Londonu živeča izraelska glasbenica Mor Karbasi in Damir Imamovic, ki prihaja iz BiH. Karbasijeva je glasbenica z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi, ki prepeva v jeziku španskih Judov - ladinu. Zadnji projekt Imamovica pa je prepričal Benigarja, da je ravno njega izbral za zaključek festivala. V spremljevalnem programu festivala bosta poleg razstave plakatov še predavanje Rodrigueza in Ibar-re v angleščini z naslovom »Song of the Bird King« ter mednarodna delavnica o alternativnih oblikah financiranja v kulturnem sektorju z naslovom Veliki upi v trajnostno financiranje in spodbudo obiska. (STA) GLEDALIŠČE / SVET Sreda, 20. aprila 2011 19 BRUSELJ - Začasno zaprtje dveh poglavij, sedaj zaprtih 30 od skupno 35 poglavij Za Hrvaško korak naprej v pristopnih pogajanjih z EU Konec pogajanj morda že konec junija, po oceni komisarja Fuieja Hrvaška dosegla izjemen napredek BRUSELJ - Hrvaška je včeraj v Bruslju začasno zaprla dve poglavji v pogajanjih z Evropsko unijo - kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalno politiko in usklajevanje strukturnih instrumentov. V EU so ob tem poudarili, da je konec pogajanj »na dosegu«. Madžarsko predsedstvo in Hrvaška računata na konec pogajanj do konca junija, v Evropski komisiji pa so bolj zadržani. Začasno zaprtje omenjenih poglavij je zelo pomembno, saj se nanašata na tri četrtine celotnega proračuna EU in bosta Hrvatom prinesli konkretne koristi, sta poudarila madžarski zunanji minister Janos Martonyi in komisar za širitev Štefan Fule. Martonyi je dejal, da je konec pristopnih pogajanj Hrvaške »na dosegu« in ocenil, da je cilj za končanje pogajanj Hrvaške do konca junija zelo ambiciozen, a dosegljiv. Povedal je tudi, da je zdaj bolj optimističen, kot je bil še pred nekaj tedni. Tudi komisar Fule je poudaril, da je Hrvaška v zadnjem času dosegla izjemen napredek. Glede cilja, da bi bila pogajanja končana do konca junija, pa je bil zadržan, češ da komisija ne želi govoriti o datumih. BEOGRAD - Obisk Balkanska turneja ruskega ministra Lavrova BEOGRAD - Ruski zunanji minister Sergej Lavrovje med včerajšnjim obiskom v Beogradu podprl prizadevanja Srbije, da pridobi mandat Varnostnega sveta Združenih narodov za mednarodno preiskavo domnevne trgovine s človeškimi organi na Kosovu. Napade na Libijo z namenom strmoglavljenja režima Moamerja Ga-dafija pa je označil za kršitev resolucije ZN o Libiji. O obeh vprašanjih se je Lavrov pogovarjal s srbskim kolegom Vu-kom Jeremičem. Ta je ruskemu gostu povedal, da bo Srbija v prihodnjih dneh Varnostnemu svetu ZN predlagala mednarodno preiskavo glede domnevne trgovine z organi na Kosovu, v katero naj bi bil vpleten tudi kosovski premier Hashim Thaci. »Želimo, da bi poročilu o nezakoniti trgovini s človeškimi organi na Kosovu sledila neodvisna preiskava in podpiramo stališče Srbije do tega vprašanja,« je dejal vodja ruske diplomacije. Ob tem je spomnil, da so mednarodne preiskave potekale tudi zaradi manjših zločinov, kot je trgovina z organi ter poudaril, da ne bi smelo biti dvojnih meril. Glede Libije pa je Lavrov poudaril, da VS ZN nikoli ni imel namena zrušiti Gadafijevega režima. Pojasnil je, da resolucija odobrava uporabo sile izključno za zaščito civilistov. »Vsi, ki trenutno izkoriščajo resolucijo VS ZN za zrušenje Gadafija, kršijo mandat ZN,« je bil kritičen. Po njegovem mnenju se libijski uporniki zaradi tega ne želijo pogovarjati o prekinitvi ognja z režimom v Tripoliju. Lavrov je dodal, da očitno tudi jemenska opozicija upa na podobno podporo za strmoglavljenje predsednika Alija Abdulaha Saleha. Lavrov se je v Beogradu sešel tudi s srbskim predsednikom Borisom Tadičem, s katerim sta govorila o dvostranskih odnosih, predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja in o bližnjem obisku Tadiča v Moskvi. Pozornost sta posvetila tudi razmeram na Kosovu in na Zahodnem Balkanu. Iz srbske prestolnice, kjer je začel balkansko turnejo, je Lavrov že odpotoval v Črno goro. Turnejo, v okviru katere bo obiskal še Makedonijo, bo ruski zunanji minister sklenil v četrtek v Sloveniji. (STA) Fule je tudi poudaril, da bo Evropska komisija spremljala izpolnjevanje meril v okviru začasno zaprtih poglavij tudi po koncu pogajanj, torej tudi med ratifikacijskim procesom, kar je glavna novica z včerajšnje novinarske konference po pristopni konferenci s Hrvaško. S tem je komisar upravičil stališče komisije, da za Hrvaško ne bo treba vzpostaviti posebnega mehanizma za preverjanje na področju pravosodja, ki je bil uveden in še obstaja za Romunijo in Bolgarijo, ki sta se uniji pridružili leta 2007. Tako madžarski minister kot komisar sta izpostavila, da mora Hrvaška okrepiti prizadevanja na področju pravosodja, na primer v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri reformi javne uprave in pri sodelovanju s haaškim sodiščem. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič je zatrdil, da je Hrvaška popolnoma predana izpolnitvi teh ciljev in končanju pogajanj do konca junija. »Vemo, da je to zahtevno, a je izvedljivo,« je poudaril. Madžarski minister in evropski komisar sta podčrtala, da ne vidita povezave med obsodbo hrvaških genera- Gordan Jandrokovič ansa lov Anteja Gotovine in Mladena Mar-kača ter potekom hrvaških pogajanj. Jandrokovič pa je zatrdil, da Hrvaška je in bo sodelovala s Haagom. Ob tem je hrvaški minister poudaril, da je to prvostopenjska sodba in da se Hrvaška z vsemi ugotovitvami sodišča ne strinja, a da bo na koncu spoštovala odločitev sodišča, saj je demokratična in pravna država. Jandrokovič je tudi dejal, da nedavne javnomnenjske raziskave, ki kažejo na majhno podporo Hrvatov vstopu države v EU, »ne izražajo dejanskih razmer« in menil, da bodo že naslednje javnomnenjske raziskave pokazale večjo podporo. Komisar Fule je sicer odločno zavrnil vsakršna ugibanja o povezovanju vstopa Hrvaške v EU in podelitve statusa kandidatke Srbiji, na kar je pred dnevi v Bruslju opozoril madžarski premier Viktor Orban. Vsaka država napreduje na podlagi lastnih dosežkov, je poudaril. Evropska komisija bo 12. oktobra predstavila letna poročila o napredku držav na poti v EU, tudi za Srbijo, pri čemer bo podala mnenje o tem, ali naj države članice tej državi dodelijo status kandidatke, je še pojasnil Fule. Hrvaška ima sedaj zaprtih 30 od skupno 35 poglavij. Za zaprtje ji preostanejo še štiri poglavja - pravosodje, konkurenca, ribištvo ter finančne in proračunske določbe pa tudi poglavje razno, o katerem se sicer ne pogaja. (STA) HAVANA - Prvič v vodstvu kubanske partije ni Fidel Castra Predsednik republike Raul Castro sedaj tudi na čelu komunistične partije Brata Fidel in Raul Castro ansa SREDOZEMLJE Tunam in drugim ribam grozi izumrtje ŽENEVA - V prihodnjih letih bi lahko v Sredozemskem morju izumrlo več kot štirideset vrst rib, kaže študija, ki jo je včeraj objavila švicarska okoljevar-stvena mreža Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN). Med razlogi za njihovo izumrtje navaja preobsežen ribolov, onesnaženje in izgubo naravnega okolja. Sodeč po študiji več kot polovici vrst morskih psov in skatov ter vsaj dvanajstim vrstam kostnic v Sredozemskem morju grozi izumrtje. Zaradi komercialnega lova naj bi bili ogroženi predvsem modroplavuti tun, morski brancin, morska ščuka in kirnja. Kot pravi Ken Carpenter, koordinator za morske živali pri IUCN, strokovnjake najbolj skrbi, kako ohraniti modroplavutega tuna, tako v Mediteranu kot v vzhodnem Atlantiku. Reprodu-ktivna zmožnost tuna se je namreč močno zmanjšala, predvsem zaradi preobsežnega lova, ki traja že štiri desetletja. Ribolov na območju urejajo direktive Združenih narodov, Evropske unije in zakonodaje 21 držav, ki mejijo na Sredozemsko morje. Mednarodna komisija za ohranitev atlantskih tun je novembra lani izglasovala štiriod-stotno zmanjšanje ribolovne kvote za modroplavutega tuna. Oko-ljevarstvene organizacije s tem niso bile zadovoljne, saj zahtevajo začasno ali popolno prekinitev ribolova te ogrožene ribe. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo poudarja, da se količina rib v morju stalno zmanjšuje kljub poskusom regulacije ribolova. IUCN je mednarodna mreža, v katero je vključenih tisoč skupin v 160 državah. Študijo so začeli leta 2007, v njej pa je sodelovalo 25 znanstvenikov, ki se ukvarjajo z živimi bitji v morju. V študiji tudi priznavajo, da ni dovolj podatkov, da bi popolnoma pravilno ocenili populacijo tretjine rib v Sredozemskem morju. Tako so lahko v to tretjino vključene tudi ogrožene vrste, zaradi česar pozivajo k več raziskavam na tem področju. (STA) HAVANA - Kubanski predsednik Raul Castro je bil včeraj imenovan za novega prvega sekretarja kubanske komunistične partije in s tem nasledil svojega starejšega brata, revolucionarnega voditelja Fidela Castra, ki je bil na tem položaju vse od ustanovitve partije leta 1965. Fidel Castro se je poleg tega odpovedal tudi vsem drugim položajem v partiji. Prenos oblasti na Raula Castra je bil sicer pričakovan, presenetljiv pa je bil včeraj osebni nastop Fidela Castra na zaključnem dnevu šele šestega kongresa kubanske partije, ko je napovedal odstop in konec vodenja partije in kubanskega ljudstva. Kljub odstopu pa je s svojim nastopom požel gromek aplavz kakih tisoč delegatov, ki so se zbrali v velikanskem kongresnem centru v Havani, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zaključno slovesnost štiridnevnega kongresa je včeraj prenašala tudi državna televizija. Volitve vodilnih članov partije pa so minile bolj ali manj brez večjih presenečenj, čeprav je Raul Castro pred tem napovedoval, da bi morala več dolžnosti prevzeti tudi mlajša generacija. A Castrov namestnik, drugi sekretar, je zdaj postal 80-letni Jose Ramon Machado Ventura. Tretji mož partije pa je postal 78-letni Ramiro Valdes, sicer podpredsednik. V po-litbiro centralnega komiteja je bilo sicer izvoljenih tudi nekaj mlajših politikov, a na manj pomembne položaje. Raul Castro se je ob začetku kongresa v soboto izrekel za omejitev mandata po- litičnih voditeljev na dva zaporedna petletna mandata ter obljubil »sistematično pomladitev« vlade, katere člani imajo v povprečju 70 let. Sam bo sicer 80 let izpolnil junija. Prvič od ustanovitve partije pa v njenem vodstvu ne bo Fidela Castra. To je sicer napovedal že, ko se je zaradi bolezni umaknil z vseh vodstvenih položajev. Tudi včeraj je izrazil upanje, da ga ne bodo imenovali na kak položaj. Kot je dejal, oblečen v svojo modro trenirko, je »prejel že preveč časti«. Raul Castro je na to sicer dejal, da »Fidel ostaja Fidel« in da bo še naprej zvezda vodnica za kubansko ljudstvo. Prvi kongres kubanske partije po 14 letih je bil sicer namenjen predvsem razpravi o modernizaciji kubanskega socialističnega gospodarskega modela, pri čemer so delegati podprli okoli tristo predlogov. A predlogi za zdaj še vedno niso bili javno objavljeni. Po navedbah medijev naj bi reforme predvidevale spremembe v smeri ustanavljanja podjetij v zasebni lasti in med drugim naj bi tudi prvič od revolucije leta 1959 dovolili ljudem nakup in prodajo stanovanj. Poleg tega naj bi se reforme nanašale tudi na področje kmetijstva, energije, prometa in davkov. A spremembe nikakor ne gredo v smeri spremembe režima. Tudi Raul Castro je v svojem govoru zatrdil, da »ne bi nikoli dovolil vrnitve kapitalizma«. Sklepi partijskega kongresa formalno sicer nimajo moči zakona, a so jasno priporočilo članom narodne skupščine. Ta naj bi predlagane reforme uzakonila v prihodnjih dneh in tednih. (STA) DAMASK - Vlada skuša miriti protestnike Bo v Siriji po 48 letih konec izrednih razmer? DAMASK - Sirska vlada je včeraj v novem poskusu umiritve vse bolj napetega ozračja v državi sprejela predlog zakona o odpravi izrednih razmer, ki v državi veljajo skoraj pol stoletja. Odprava izrednih razmer je ena glavnih zahtev demonstrantov, ki že več tednov s protesti pozivajo k večji demokratizaciji države, opozicija pa meni, da režim le »kupuje čas«.Zakon, s katerim bi prenehal veljati 48 let star zakon o izrednih razmerah, mora podpisati še predsednik Bašar al Asad. Ta je preklic zakona o izrednih razmerah obljubil v soboto. Sporni zakon med drugim prepoveduje shode in omejuje svobodo gibanja ter dovoljuje »aretacijo vseh, ki so osumljeni ogrožanja varnosti v državi«. Sirska vlada je tudi odločila, da ukine državno varnostno sodišče, pristojno za sojenje političnim zapornikom. Sprejela je tudi zakon, ki dovoljuje mirne demonstracije. V skladu z njim morajo protestniki shod prijaviti notranjemu ministrstvu, ki potem odloči, ali je shod dovoljen ali ne. Spremembe naj bi na seji 2. maja obravnaval še sirski parlament, ki naj bi jih po pričakovanjih potrdil. Opozicija z ukrepi ni zadovoljna in meni, da bo Asad zgolj dejal, da gre za reforme, dejansko pa bo še naprej vodil državo s trdo roko. »To je manever za pridobivanje časa,« je dejal ugledni sirski pisatelj Jasin Hadž Sa-leh, ki je zaradi članstva v prodemokratični skupini 16 let preživel v zaporu. Le nekaj ur pred sprejetjem predloga zakona so sirske oblasti posvarile demonstrante, naj končajo proteste, notranje ministrstvo pa je politične shode prepovedalo. Protesti se kljub vsem ukrepom režima nadaljujejo. V mestu Homs so med demonstracijami izbruhnili spopadi, v katerih je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj ubitih najmanj deset ljudi. Osrednji trg v Hom-su je v ponedeljek zvečer zasedlo na tisoče demonstrantov, ki so s protestnim sedenjem zahtevali odstop predsednika Asada. Varnostne sile so zaprle trg in demonstrantom ukazale, naj se razidejo, nato je bilo slišati streljanje. Sirijo protesti pretresajo od 15. marca, ubitih je bilo že okoli 200 protestnikov. (STA) 20 Sreda, 20. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prvi polfinale državnega pokala v Rimu Inter na povratno tekmo z dobro popotnico Zmagoviti gol je dosegel Stankovic - Leonardovi varovanci bolj motivirani Romin branilec Nicola Burdisso je tako prestregel žogo Wesleyu Sneijderju (Inter) ansa Roma - Inter 0:1 (0:1) Strelec: Stankovic v 44. min. Roma (4-2-3-1): Doni; Cassetti (34' dp Rosi), N. Burdisso, Juan, Rii-se; Pizarro, De Rossi; Taddei, Perrot-ta (30' dp Simplicio), Vučinic; Borriello (31' dp Menez). Trener: Montella. Inter (4-3-1-2): Julio Cesar; Mai-con, Lucio, Ranocchia, Nagatomo; Zanetti, Cambiasso, Stankovic (49' dp Mariga); Sneijder; Milito (35' dp Paz-zini), Pandev (37' dp Obi). Trener: Leonardo. RIM - Prva »runda« je Interjeva. Leonardovi varovanci so v Rimu, v prvem polfinalnem srečanju državnega pokala, s tesnim 1:0 odpravili Montellovo Romo. Zmaga črno-mo-drih je povsem zaslužena, saj so bili gostje vseskozi bolj zbrani in nevarnejši. Inter tako lahko tudi letos cilja na »triplete«, sicer v nekoliko prirejeni obliki. V letošnji sezoni so osvojili že državni superpokal, svetovni klubski naslov, tretja lovorika pa bi bila državni pokal. Zmagoviti Interjev zadetek je na rimskem Olimpicu zadel Dejan Stankovic, ki je bil sinoči med boljšimi na igrišču. Mrežo Rome je zatresel v 44. minuti z lepim, natančnim in neubranljivim strelom izven kazenskega prostora. N nasprotni strani so tokrat odpovedali tisti igralci, od katerih je trener Montella pričakoval nekaj več. Med temi je črnogorski napadalec Vučinic, ki je bil tarča (žvižgi) domačih navijačev. Črnogorec je v 9. minuti nerodno zgrešil neverjetno priložnost. Borriello je bil v napadu osamljen in je prejel premalo uporabnih žog. Na sredini igrišča sta na slab dan naletela De Rossi in Pizzar-ro. Proti koncu tekme je Inter ustvaril še nekaj lepih priložnosti za gol. Črno-modri pa niso bili natančni. Za Romo ostajajo tako vratar za uvrstitev v finale, ki bo 29. maja, še odprta. Povratna tekma bo 11. maja v Milanu. Koper z novim trenerjem KOPER - Primož Gliha ni več trener nogometnega kluba Luka Koper. Na današnji polfinalni tekmi pokala Hervis z Mariborom na stadionu Bonifika in predvidoma do konca sezone bo ekipo vodil Nedžad Okčic, ki je v minuli sezoni Koper popeljal do naslova državnega prvaka, v jesenskem delu te sezone pa ga je po slabih izid zamenjal prav Gliha. Okčic je medtem vodil mladinsko ekipo Kopra, bil pa je tudi šef mladinske šole pri moštvu z Obale. Palermo bo skušal presenetiti Allegrijev Milan MILAN - Nocoj (20.35 po Rai 1) bo na sporedu drugi polfinale državnega pokala. Pri Milanu bo na San Siru gostoval Palermo, pri katerem igrajo štirje slovenski nogometaši (Iličic, Bačinovic, Andelkovic in Kurtič). Predsednik Palerma Maurizio Zamparini je prepričan, da se bodo roza-črni uvrstili v finale. »Smo motivirani in si želimo ta pokal,« pravi furlanski podjetnik. S tem bi si sicilska ekipa zagotovila tudi nastop v evropskem pokalu. Pri Milanu bo odsoten poškodovani Pato, ki bo okreval šele čez dva ali tri tedne. Od prve minute naj bi igrala Robinho in Ibrahimovic. Na sredini igrišča naj bi Allegri zaupal Pirlu. Trener Palerma Delio Rossi bo imel na razpolago vse nogometaše (poškodovan je le Paolucci). KOŠARKA - NBA Chicago in Miami že vodita 2:0 CHICAGO - Košarkarji Chicago Bulls, najboljši v rednem delu severnoameriške lige NBA, so v drugi tekmi prvega kroga končnice premagali moštvo Indiana Pacers s 96:90 ion povedli z 2:0 v zmagah. Tak izid je tudi med ekipama Miami Heat in Philadelphia 76'ers, saj je Miami na drugi tekmi slavil zmago s 94:73.Tako kot prva tekma je bil tudi drugi dvoboj med Chicagom in Indiano izjemno napet in razburljiv. Biki so po trojki Kyla Korverja dobro minuto pred koncem povedli z 90:85, nato pa je 23,4 sekunde pred koncem s trojko A.J. Price goste ponovno pripeljal na dve točki zaostanka. Luol Deng in Ronnie Brewer sta s po dvema prostima metoma gostiteljem, ki so v zaključku zadeli 16 tovrstnih metov, vendarle zagotovila zmago. V Miamiju pa je imela tekma povsem drugačen potek, saj sta LeBron James (29 točk) in Chris Bosh (21 točk, 11 skokov) s soigralci poskrbela za gladko zmago domačih. Miami je že ob polčasu vodil z 49:31, saj so Bosh, James in Dwyane Wade (14 točk), ki ga muči migrena, v prvem delu zadeli najmanj po deset točk. ATLETIKA - Maraton Rekord da ali ne? BOSTON - Organizatorji maratona v Bostonu, na katerem je Kenijec Geoffrey Mutai postavil nov svetovni rekord, vendar ga Mednarodna atletska zveza (Iaaf) ni priznala, se bodo na Iaaf pritožili in zahtevali, da čas 2:03:02 priznajo kot uradni najboljši čas na 42 kilometrov. Maratoncem je na progi pomagal veter v hrbet, Iaaf pa zaradi vremenskih razmer časa ne bo priznala kot svetovni rekord. Tako bo svetovni rekorder še vedno Etiopijec Haile Gebrselassie, ki je v Berlinu 2008 tekel 2:03:59. Iaaf je v razlago povedal tudi, da proga v Bostonu ni primerna, ker so določeni deli usmerjeni navzdol in tekmovalci tako lahko tečejo hitreje. Maraton v Bostonu velja za najstarejši vsakoletni maraton, ki je starejši celo kot Iaaf. SOČI - Organizacijski odbor zimskih olimpijskih iger 2014 v ruskem Sočiju je prepričan, da bodo vsa dela končana prihodnje leto, je sporočil Dimitri Kozak, podpredsednik ruske vlade. »Popolnoma smo prepričani, da smo sposobni dokončati vse objekte v naslednjem letu,« je dejal Kozak na srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom in še dodal: »Vsi športni objekti na prizorišču bodo končani do konca koledarskega leta. Ocenjujemo, da smo opravili s približno 70 odstotki vseh priprav na dogodek. Načrtujemo tudi številna testiranja objektov, med njimi tudi smučarsko progo, ki bo na sporedu svetovnega pokala 2012.« OPERACIJA - Slovenskega alpskega smučarja Andreja Šporna že od januarske tekme v Wengnu pesti poškodba levega zapestja. Kranjskogorčan, ki je na lanski prestižni smukaški preizkušnji v Kitzbuhlu zasedel sijajno drugo mesto, je v ponedeljek imel operativni poseg, ki ga je na travmato-loški kliniki v Ljubljani opravil zdravnik Tomo Havliček. »Na koncu se je izkazalo, da je šlo za zahteven operativni poseg. V zapestje so mi vstavili dve ploščici in pet vijakov, saj je bil del kosti že odkrušen, tako da je bil operativni poseg pravzaprav nujen,« je dejal Šporn, ki je minulo noč preživel na opazovanju, včeraj pa se je vrnil domov. NOGOMET Novi center NZS pri Brdu in EP U17 LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo prihodnje leto pripravila evropsko prvenstvo do 17 let, v prvi polovici prihodnjega leta pa načrtuje tudi selitev v prostore nove stavbe, ki bo zrasla na mestu sedanje. Slednjo bodo maja začeli podirati in zgradili spodoben objekt, na Brdu pri Kranju pa bo zveza pričela graditi nacionalni nogometni center. Prvenstvo do 17 let, na katerem bo poleg Slovenije nastopilo še sedem držav, bo stalo 1,3 milijona evrov, 90 odstotkov sredstev pa bo prispevala Evropska nogometna zveza (Uefa). Investicijska vrednost nadomestne stavbe zveze na Čerinovi v Ljubljani je ocenjena med 1,5 in dvema milijonoma evrov, NZS pa je za ta namen v celoti pridobila namenska sredstva Mednarodne nogometne zveze (Fifa) in Uefe. Predvidena vrednost gradnje nogometnega centra na Brdu, na območju 35.000 kvadratnih metrov sedanjega hipodroma bodo zrasla tri igrišča, objekt z garderobami in drugimi prostori ter manjše vadbišče z umetno travo, bo predvidoma 2,5 milijona evrov, tudi v tem primeru pa bosta sredstva prispevali Fifa in Uefa. NZS pričakuje tudi sofinanciranje države, ki je sicer že podprla projekt novembra lani, saj je tedaj vlada stavbno pravico za zemljišče centra za 50 let prenesla na NZS. Uefa je organizacijo EP U17 Sloveniji dodelila oktobra lani, na štirih do šestih stadionih bo 15 tekem, od tega devet v neposrednem prenosu na Eurosportu. NZS želi izpeljati uspešno prvenstvo tako v organizacijskem kot tudi v tekmovalnem pogledu. Zato je reprezentanca te starostne kategorije že igrala prijateljsko srečanje z Anglijo in dve tekmi s Francijo, Uefa pa je pregledala predvidene stadione in objekte. Po besedah generalnega sekretarja NZS Aleša Zavrla so bili člani delegacije zadovoljni z videnim. KOŠARKA - Ljubljansko moštvo naskakuje drugi naslov V finalu lige NLB v Stožicah bo Olimpija igrala proti Partizanu Union Olimpija - Krka 67:57 (14:11, 30:28, 52:43) Union Olimpija: Ilievski 8 (3:3), Boisa 1 (1:2), Anagonye 2 (2:2), Gregory 11 (1:2), Jagodnik 11 (6:7), Šer-madini 5 (1:1), Markota 8 (1:1), Ož-bolt 19 (2:2), Udrih 2. Krka: Ikonic 3 (1:2), Murič 6 (1:2), Pavič 10 (4:8), Djordjevic 8 (2:2), Dragic 13 (5:7), Booker 6 (1:2), Krivec 2, Drobnjak 5, Balažič 4. Prosti meti: Union Olimpija 17:20, Krka 14:23. Met za tri točke: Union Olimpija 8:20 (Ožbolt 5, Iliev-ski, Jagodnik, Markota), Krka 3:17 (Murič, Drobnjak, Booker). LJUBLJANA - V finalu zaključnega turnirja desete sezone lige NLB bosta igrala Partizan in Union Olimpija. Oba polfinala sta bila izenačena in napeta vse do zadnjih minut; Beograjčani so z 62:58 premagali Buducnost, Union Olimpija pa je pred 9000 gledalci v Stožicah še četrtič zapored v tej sezoni premagala Krko (67:57). V finalu (jutri ob ob 20.45) se bo Union Olimpija potegovala za svoj drugi naslov prvaka lige NLB, potem ko je edinega osvojila v premierni sezoni 2001/02 prav v Ljubljani, Partizan pa bo naskakoval že svoj peti zaporedni naslov v sedmem finalu v nizu. Varovanci Jureta Zdovca so znova vzeli mero igralcem Aleksandra Džikica, pa čeprav so bili slednji po odličnih predstavah v zadnjem času celo favoriti za zmago. Toda zmaji so tekmo vzeli nadvse resno, bili borbeni in agresivni od prve do zadnje mi- Košarkar Olimpije Sašo Ožbolt je v Stožicah zbral 19 točk nute, hkrati pa so imeli v svojih vrstah razpoloženega Saša Ožbolta, ki je v drugem polčasu dosegel 16 točk, vključno s tremi trojkami na začetku drugega polčasa. Prav ti koši ljubljanskega ostrostrelca so bili ključni za zmago Unio-na Olimpije, saj se Krka po zaostanku 45:32 ni nikoli več vrnila popolnoma v igro. Prišla je na 47:43, na začetku zadnje četrtine na 52:47, bližje pa ne. Zadnji žebelj v njihovo krsto je znova zabil Sašo Ožbolt s peto trojko iz sedmih poskusov dobro minuto in pol pred koncem tekme za 65:54. Poleg Ožbolta sta po enajst točk dosegla Goran Jagodnik (10 skokov) in Kenny Gregory, pri Krki pa sta bila najbolj učinkovita Zoran Dragič s 13 točkami in Smiljan Pavič z desetimi. PARTIZAN - Partizan, ki bo jutri naskakoval že peti naslov v nizu, se je v ospredje prebil šele v zaključku tekme. Deset sekund pred koncem je bil s črte prostih metov natančen Curtis Jerrells (15 točk), zmago črno-belih pa je z zabijanjem ob izteku igralnega časa potrdil James Gist (12). Omenjena igralca sta bila ob Rašku Kati-cu (13 točk) najboljša strelca Partizana. Pri ekipi iz Podgorice je največ točk dosegel Marko Simonovic (14). / ŠPORT Sreda, 20. aprila 2011 21 ODBOJKA NA MIVKI - Na reprezentančnem seznamu štiri igralke iz naše dežele Borovki na pripravah za nastop na mladinskem SP Katerina Pučnik (1994) in Martina CeHa (1995) v predizboru - SP bo od 13. do 19. junija v Umagu Šestnajst deklet iz vse Italije, od letnikov 1993 do 1995, se bo od danes do 23. aprila v Falconari (Ancona) udeležilo državnih priprav kandidatk za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v odbojki na mivki, ki bo od 13. do 19. junija v Umagu na Hrvaškem. Med njimi so kar štiri odbojkarice iz naše dežele, od teh sta dve igralki Odbojkarskega društva Bor, in sicer Katerina Pučnik in Martina Cella, ter Furlanka Lara Caravello in Tržačanka Letizia Strekelj, ki je na svetovnem prvenstvu nastopila že lani. Katerina in Martina pripadata letnikoma 1994 oziroma 1995, na SP pa smejo nastopiti tudi igralke letnika 1993, zato ni zelo verjetno, da bosta na koncu izbrani v reprezentanco, ki ju bosta sestavljali dve dvojici, od katerih bo ena v Uma-gu nastopila neposredno na glavnem turnirju SP, druga pa se bo morala do njega dokopati preko kvalifikacij. »Prednost imajo dekleta letnika 1993, ker lahko igralke letnika 1994 nastopijo letos na Trofeji dežel, ki bo na sporedu le teden dni po svetovnem prvenstvu v Umagu, zato nočemo, da bi prišli navzkriž z deželnimi odbori naše zveze. Zadnjo besedo pa ima seveda selektor, Brazilec Dias Carvalho Lissandro, ki bi lahko navsezadnje tudi poslal na svetovno prvenstvo eno od mlajših igralk, če se bo pokazalo, da si to zasluži,« nam je povedal Glauco Ranocchi, ki je odgovoren za reprezentančni zbor. Povedal je tudi, da ima Katerina Pučnik dobre možnosti, da bi skupaj z Laro Caravello predstavljala FJK na Trofeji dežel. Pri tem velja povedati, da bo zmagovalna dvojica na tej Trofeji nastopila na evropskem prvenstvo do 18 let v Vilniusu. Mladinske državne reprezentantke izbirajo na podlagi ocenjevanja tistih igralk, ki se poleti (tako kot Martina in www.primorski.eu Borovka Katerina Pučnik na D-ligaški tekmi kroma Katerina) odločajo za nastopanje na turnirjih na mivki. »Pogoj je, da je dekletom igranja na mivki všeč, seveda pa so potrebne tudi določene tehnične in fizične sposobnosti,« je pojasnil Ranocc-hi. Odbojka na mivki je olimpijski šport, v Italiji pa se ni še popolnoma uveljavila. »Problem je denar. Najboljše igralke se težje odločijo za profesionalno igranje na mivki, ker je zaslužek zaenkrat še vedno manjši. Gre tudi za vprašanje socialne varnosti. Član ekipe v dvoranski odbojki je plačan tudi, če je poškodovan, dvojica na mivki pa, tako kot teniške igralke, služi le z uspehi. Repre-zentantka Lucia Bosetti bi bila na primer izjemna odbojkarica tudi na mivki, vendar se ji ta pot finančno ne izplača. Letos se sicer dve igralki A1-lige nameravata usmeriti v beach-volley kot tudi re-prezentant Martino med moškimi. Ciljajo na nastop na olimpijskih igrah v Londonu in menijo, da bi se lahko v tem športu prebili v sam svetovni vrh,« je še povedal Ranocchi. JADRANJE Sirenini optimisti so se izkazali V Tržaškem zalivu je v nedeljo na Trofeji Marlin di Bora nastopilo 94 optimistov, med katerimi so regato zaključili trije od osmih prijavljenih članov Sirene, saj zaradi močne burje (do 22 vozlov) najmlajši niso nastopili in so regato spremljali z gumenjaka. Med člani barkovljanskega kluba se je izkazal Max Zuliani, ki je bil med ju-nioresi tretji, in zanesljivo zaključil vse tri plove, brat Vanja pa je pristal na 25. mestu. Med kadeti je Peter Marzo Magno osvojil 5. mesto, v obeh regatah pa je prvo stranico zaključil na prvem mestu. NOGOMET - Danes Trofeja Rocco: v Štandrežu Crvena zvezda V prvem krogu Turnirja narodov je slovenska izbrana vrsta U16 z golom Mencingerja v Biljah premagal Izrael. Italija in Rusija pa sta se v Gradišču razšli z neodločenim izidom 1:1. Danes (16.00) bo v Mirnu Italija igrala proti Izraelu, v Ajdovščini (16.00) pa bo Slovenija gostila Rusijo. Jutri (16.00) bo v Vipolžah na sporedu medsebojni slovensko-italijanski obračun. V »koroški« skupini B je Črna gora premagala (1:0) Mehiko, Hrvaška pa avstrijsko selekcijo z 2:1. Nocoj (ob 20.00) bo Štandrež gostil tekmo Trofeje Rocco med argentinskim Clu-bom America in Crveno zvezdo. Včeraj: Triestina - Teikyo 1:0, Varese -Club America np, Udinese - Crvena zvezda 4:0, Torino - Eintracht 1:1, Kaernten - Atlas 1:3, Napoli - Bahia 1:1, Empoli - Guadalajara 0:0. TURNIR DEŽEL - Na turnirju dežel v Fiuggiju bo za naraščajniško deželno reprezentanco FJK, ki je igrala neodločeno proti Umbriji (2:2), za napredovanje v polfinale odločilna tekma proti Piemontu. Najmlajši FJK so premagali Umbrijo (2:1), vendar so izpadli iz tekmovanja. DISCIPLINSKI UKREPI - Krasov branilec Danilo Mileto bo moral zaradi rdečega kartona prisilno mirovati en krog. Trener Pellegrini ga ne bo imel na razpolago na tekmi proti Montebelluni (1. maja v Repnu). MLADINSKA KOŠARKA - V Gorici Trofeja pokrajin Zmaga »Tržačanov« Visoko premagali vse reprezentance - S. Zidarič (projekt Jadran) najboljši igralec turnirja, pomožni trener D. šušteršič (Jadran) TENIS - Moški Samuel Zidarič kroma KOLESARSTVO - Ljubitelji Gorski kronometer pri Bošketu tretjič zapored Gučku V nedeljo je bil pri svetoivanskem Bošketu v Trstu tradicionalni 11. gorski kronometer Memorial Bruna in Marina Apollonia in Trofeja Silvana Ste-finlonga (prva preizkušnja pokrajinskega prvenstva Udace), ki ga je organiziral tržaški klub Gentlemen. Tretje leto zapored je bil absolutni zmagovalec slovenski kolesar Andrej Guček, član tržaškega kluba Team Eppinger Saab, ki ga vodi Ivo Doglia. Zaradi zmerne burje Guček letos ni ciljal na nov rekord, ki ga je izboljšal lani (7:12,3). Letos je 3,4 kilometra dolgo progo prevozil v času 7:23. Na drugo mesto se je uvrstil tržaški kolesar Maurizio De Ponte (FederClub TS), ki je svetoivanski vzpon prekolesaril v času 7:30,09. Tretji je bil Andrea Calza (7:38,08). V ženski konkurenci je slavila Valentina Tauceri (9:01,9). Na društveni lestvici je največ točk osvojil vipavski klub Izvir, drugi je bil tržaški Gentlemen, tretji pa Dogliov Eppinger, ki je v letošnji sezoni na raznih dirkah v Venetu in v naši deželi osvojil že sedem zmag. Kolesarji tržaškega kluba se marljivo pripravljajo na majski kronometer ljubiteljskega svetovnega prvenstva (Uisp) v Occ-hiobellu pri Rovigu, kjer bosta tekmovala Andrej Guček in Borut Rovšček. Slednji v nedeljo ni nastopil, ker je bil lažje poškodovan. Zmagovalec Andrej Guček (desno) in predsednik tržaškega kluba Team Eppinger Saab Ivo Doglia KOLESARSTVO Solidne uvrstitve devinovcev V soboto so nekateri kolesarji SK Devin nastopili na drugi preizkušnji letošnje nove sezone za Trofejo Junior Bike, ki jo je organiziral klub Polisportiva Trivium in na kateri je nastopilo 174 mladih kolesarjev. Ekipa SK Devin je na tej tekmi nastopila z manjšim številom kolesarjev. Proga je imela nekaj tehničnih ovir, ampak večjih vzpetin ni bilo. Kot skozi vso lansko sezono se je Tristan Taverna spet uvrstil na prvo mesto, saj je tokrat startal v prvi vrsti. Takoj po prvem krogu je prevzel vodstvo in zaključil tekmo na tem položaju. Tokrat je treba omeniti, da so nevčlanjeni tekmovalci startali ločeno. Tarek Nelson je takoj po startu prevzel vodstvo in z dobro prednostjo osvojil 1. mesto. V isti tekmi pa je Samo Tomasetig končal tekmo na dobrem 3. mestu. Vrsti red, G3: 1. Tristan Taver-na (Devin); 6. Peter Chenda (Devin); G3 (nevčlanjeni): 1. Tarek Nelson (Devin); 3. Samo Tomasetig (Devin); G4: 1. Nicolo Buratti (Manzanese); 9. Jan Godnič (Devin); G5: 1. Ales-sandro Berton (Sportyland); 15. Ivan Brajko (Devin); 18. Max Zannier (Devin); G6: 1. Alberto Brancati (Caprivesi); 17. Matteo Dutti (Devin). NARAŠČAJNIKI: 1. Massimo Sartori (Caprivesi); 4. Erik Mozan (Devin); 18. Luca Goldin (Devin); 19. Alberto Di Giorgio (Devin). Tržaška reprezentanca košarkarjev letnika 1998 je zmagovalka letošnje Trofeje pokrajin, ki so jo organizirali pretekli konec tedna v Gorici. V izbrani vrsti sta igrala tudi igralca projekta Jadran Samuel Zidarič in Simon Cettolo, na klopi pa je v vlogi pomožnega trenerja sedel trener Jadranovih petnajstletnikov Danijel Šušteršič. Tržaška ekipa je premagala vse tekmece; najbolj izenačena je bila prva tekma proti Pordenonu, ki so jo zmagali s 66:53, v soboto so Gorico premagali z 80:59, v nedeljo pa Videm s 55:38. Na vseh tekmah sta nastopila oba slovenska košarkarja, med vsemi pa se je izkazal predvsem trinajstletni Samuel Zidarič, ki so ga proglasili tudi za najboljšega igralca turnirja. Na posamičnih tekmah je dosegel 32, 27 in 16 točk. Z goriško izbrano vrsto pa je nastopil domovec Peter Abrami, ki sicer letos nastopa pri Arditi. Na Trofeji dežel s FJK tudi Ridolfi (Jadran) Od danes do 25. aprila bo v Torinu Trofeja dežel za košarkarje letnika 1996, na katerem bo z izbrano vrsto naše dežele nastopi tudi jadranovec Martin Rodolfi. V trenerskem štabu bo na prestižnem tekmovanju tudi Borov trener Robert Jakomin. FJK bo v prvi fazi igrala v skupini B z Abruci, Apulijo in Toskano. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - Codroipese 60:71 (14:20, 33:37, 46:58) Jadran: Daneu 2, Peric 4, Regent, Ko-janec 10, Ridolfi 25, Ušaj 19, Sardoč 2, Tul-liach n.v., Coloni, DelTAnno n.v. Trenerja: Šu-šteršič in Gerjevič. Tri točke: Rodolfi in Ušaj 1. SON: 12. Jadranovci so na zadnji tekmi doživeli poraz, borili pa so se do konca in prikazali pravi pristop. Kljub temu pa so igrali precej nihajoče: če bi bili bolj precizni pri izvajanju prostih metov in pri enostavnih polaganjih pod košem, bi bili gostom prav gotovo enakovredni. Srečanje so začeli dobro in vse do konca druge četrtine s čvrsto obrambo ostali tik za nasprotniki. Visok naskok so si gostje priigrali v tretji četrtini, ko so bili jadranovci preveč statični v napadu. Tudi začetek zadnje četrtine ni bil prepričljiv, vendar so Šušteršiče- vi varovanci na koncu strnili vrste in zmanjšali visok zaostanek na 11 točk. »Upam, da si bodo fantje zapomnili pristop, ki so ga pokazali tokrat, saj mora biti to osnova na treningih in tekmah naslednje sezone,« je po tekmi še pristavil trener Šušteršič. Jadran je prvenstvo zaključil na 10. mestu. Vrstni red: Latte Carso UBC 50, Az-zurra 44, Pordenone 40, Codroipese* 38, Spi-limbergo in Ardita 32, Don Bosco 26, Fal-constar 24, Fogliano 22, Jadran ZKB* 16, San Vito 10, Gemona in Cordovado 6, Servola-na 4 (* s tekmo več). Gaja dosegla že matematičen obstanek v ligi Grignano - Gaja 3:3 Del Degan - Zacchigna D. 6:2, 1:6, Procentese - Gianolla 0:6, 4:6; Zacchigna M. - Morossi 6(4):7, 5:7;Montesano - Marchesi 6:2, 4:6; dvojice: Del Degan/Di Pretoro -Gianolla/Morossi 6:4, 6:3; Govo-ni/Montesano - A. Plesničar/D. Zacchigna 1:6, 3:6. Gaja ostaja po petih krogih še nepremagana. Na gostovanju je igrala neodločeno in si tako že dva kroga pred koncem prvenstva matematično zagotovila obstanek v ligi. Točko sta med posamezniki dosegla Gianolla in Morossi, v dvojicah pa Aleš Plesničar in Davide Zacchigna. Gianolla (3.5) je brez težav odpravil Procenteseja (4.2) in je tako v letošnjem prvenstvu še ne-premagan. Morossi se je moral proti Micheleju Zacchigni še posebej potruditi: v obeh nizih je bil v končnicah boljši od nasprotnika in zasluženo slavil. Zmaga dvojice Plesničar/Zacchigna pa ni bila nikoli vprašljiva: gostiteljem sta igralca Gaje dopustila samo štiri igre v dveh setih. Tri točke pa so gajevci prepustili tržaškemu tekmecu: Davide Zacchigna je proti Del Deganu uspel osvojili le tri igre: še vedno ni dovolj zanesljiv in suveren kot v igri dvojic, kjer igra prepričljivejše in pokaže, česa je zares zmožen. Igralec Grignana Montersano je bil boljši od Marchesija, dvojica Gianolla in Morossi pa je morala priznati premoč Del Degana in Pretora. Gaja bo predzadnji krog C-li-ge igrala v nedeljo, 1. maja, proti goriški Zaccarelli na Padričah. Gostje imajo začasno 6 točk kot Gaja in sodi s prvouvrščenim Cornom med najboljše ekipe prvenstva. □ Obvestila OOZUS - Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja vabi člane/učitelje na 1. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila 2011, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Alberta Sirka v Križu. 22 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE - Športno društvo Polet Na kolescih: z glasbo ali palico Pri Poletu se dekleta odločajo za kotalkarje, fantje pa za hokej Izkaznica Panoge: kotalkanje in hokej na rolerjih Aktivni športniki do 19. leta: kotalkanje 40 , hokej na rolerjih 26 Med njim je osnovnošolcev 80 Fantje in dekleta: kotalkanje in hokej 27 fantov in 39 deklet Vadbene skupine: pri kotalkanju: začetniki, predtekmovalna skupina, tekmovalna A in tekmovalna B; dve pri hokeju: minihokej in under 17 Kraj vadbe: na Pikelcu na Opči-nah Ure vadbe: kotalkanje in hokej na rolerjih približno 30 ur in tekme Trenerji: Mojmir Kokorovec, Franc Ferjanic in Daša Hro-vatin trenerji 3. stopnje; Mara Bertocchi trener 2. stopnje, pomožni trenerji: Davide Battisti, Veronika Sedev-cic in Davide Fabietti Budžet: / Kotalkarska plošča na Pikelcu je epicenter mladih članov in članic športnega društva Polet. Opensko društvo razvija kotalkanje in hokej na rolerjih, svojih samostojnih košarkarskih ekip pa tačas nima več (v sodelovanju s Kontovelom deluje samo športna šola za najmlajše do 12. leta starosti). Če sodi kotalkanje med panoge, ki so jih na Opčinah razvijali skorajda od ustanovitve kluba leta 1967, pa je hokej na rolerjih ponudba, ki so jo pri Poletu dodali šele leta 1996. Obe panogi sta za otroke zelo privlačni. Pri kotalkanju se število otrok stalno veča: pravkar se je enomesečnega tečaja pod pokroviteljstvom rajonskega sveta udeležilo več kot 20 najmlajših, ki so v skupinah spoznavali osnove kotalkanja, še največ pa se jih pridruži na poletnih tečajih. Pri Poletu bodo začetniški tečaj organizirali tudi letos septembra. Vseskozi trenira na Pikelcu več kot trideset kotalkaric in kotalkarjev: začetnike vodita Mara Bertocchi in Veronika Sedevčič, ki se je letos pridružila trenerski ekipi. Tekmovalce A in B pa vodijo Mojmir Kokorovec, Daša Hrovatin in Davide Battisti. »Ker gre za individualni šport, bi prav gotovo potrebovali še kakega trenerja, saj je tekmovalcev res veliko,« pravi Kokorovec in poudarja, da letos nastopajo v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših do mladink, tak trend pa bi seveda radi obdržali. Vadba poteka na pokriti plošči, v telovadnici pa vadijo obvezne like in nabirajo kondicijo ter moč. Začetniki vadijo dvakrat tedensko, tekmovalci A vsak dan, skupina B pa trikrat do največ štirikrat tedensko. Tekmovalna dejavnost kotalkarjev se suče od marca do julija; skupno je od pet do šest nastopov. Če kotalkarska sekcija sloni izključno na mladinski dejavnosti, pa je pri hokeju glavnina igralcev članov. Številni so predvsem najmlajši od tretjega do šestega leta oziroma sedemnajstletniki, manjka pa srednja starostna kategorija. Ravno sestava ene do dveh ekip v najmlajših mladinskih prvenstvih U13 je dolgoročni cilj društva. Najmlajši hokejisti U10 nastopajo redno na turnirjih, prvenstvo U17, v katerem prav tako nastopajo poletovci, pa je deželnega značaja. Kot pri kotalkanju načrtujejo septembra tečaj, ki bo enomesečni, po katerem se bodo potem otroci odločili, ali bodo nadaljevali z vadbo. Opremo za obe športni panogi si lahko tečajniki izposodijo pri klubu. Pri Poletu so obenem zelo pozorni pri izbiri trenerjev - ciljajo na kvaliteto, kar seveda je velik finančni zalogaj, obrestuje pa se na tehniki vseh otrok. Športno društvo Polet Ul. del Ricreatorio 1, 34151 - Trst e-mail: info@polet.it spletna stran: www.polet.it Kontaktna oseba za hokej: Franc Ferjanic po e-naslovu info@polet.it Kontaktna oseba za kotalkanje: Mojmir Kokorovec po e-naslovu info@polet.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Preveč kuharjev 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 20.45 Nogomet: Milan - Palermo, pokal Italije 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Film: Oceano rosso (dram., ZDA, '55, r. W. Wellman, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Le inda-gini di Padre Castell 23.20 Film: About a boy (kom., ZDA, '02, r. C. Weitz, i. H. Grant) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napove 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Non smettere di so-gnare (It., i. K. Saunders, R. Farnesi) 23.45 Aktualno: Matrix 1.00 Aktualno: Nonsolo-moda - 25 e oltre 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.40 0.55 Resničnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Battaglia) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Il grande volo 23.00 Dnevnik 23.15 Nan.: Close to home 23.55 Aktualno: La Storia siamo noi 0.45 Dnevnik - Parlament 1.40 Šport: Reparto corse 2.10 Aktualno: Sereno Variabile La 7 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 16.55 Nogomet: Italija - Rusija, Under 21, prijateljska tekma, prenos 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Dok.: Gate C ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. aprila 2011) Vodoravno: Kostarika, osmometer, Reed, Tani, Tivoli, Sila, arija, Baden, Ro-jan, Slobodan, M. A., Tirol, era, A. H., adut, limonada, retinitis, Val, C. R., Novara, Ema; nasliki: Borut Sila. ^ Tele 4 napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.10 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Iz-obr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 6.55 Risanke 8.45 Resničnostni show: Plastik 12.1518.15 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risnaka: Futurama 14.55 Nan.: E alla fine arriva mamma' 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Ze-ke e Luther 16.50 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Camera Café 17.35 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Pokerlmania 2.15 Nočni dnevnik LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA, '57, r. J. Negulesco, i. A. Ladd) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 0.00 Dnevnik 0.15 Dok.: Storia proibita del '900 italiano 1.15 Aktualno: Prossima fermata 1.30 Nan.: Cold Squad 2.20 Nan.: Alla corte di Alice 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe - Versiliana d'in-verno 11.20 Aktualno: Videomotori 11.35 Dok.: Cavallo... che passione 12.00 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Dok.: Tethys -Le radici di una terra 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.45 Aktualno: Territorio di salute 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Isola del tesoro (pust., ZDA, '73, r. J. Hough, i. A. Bianchi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe 10.35 Zlatko Za-kladko (pon.) 10.55 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 10.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 11.55 Dosje: Dost mamo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska 20.00 Film: Grbavica 21.25 Kratki igrani film: Od električarja z ljubeznijo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Spet doma (pon.) 14.55 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 15.25 Tranzistor (pon.) 16.00 Knjiga mene briga (pon.) 16.20 Osmi dan (pon.) 16.55 Duhovni utrip (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Poljudnozn. serija: Veliki naravni dogodki (pon.) 18.45 Koncert 19.45 Žrebanje lota 19.55 Nogomet: Koper - Maribor, polfinale pokala Hervis 22.00 Film: V svojem svetu (pon.) 23.30 Slovenska jazz scena 0.30 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.55 Kronika 8.05 Žarišče 8.30 Novice 9.00 Redna seja DZ 21.30 Žarišče 22.30 Aktualno Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Back stage live 15.30 Dokumentarec 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Nogomet: polfinale pokala Hervis: Luka Koper -Maribor 21.50 Vsedanes - Tv dnevnik 22.05 Srečanje z... 22.45 Artevisione - magazin 23.20 Effe's Inferno 0.05 Vsedanes -Tv dnevnik 0.20 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Pod drobnogledom 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.1014.00 Oprah Winfrey Show (pon.) 8.05 14.55 Dram. serija: Nabrušeni dragulj 9.00 10.05, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.15 Nad.: Grenko slovo 10.35 Nad.: Ko se zaljubim 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 15.55 Dram. serija: Grenko slovo 17.00 24UR popoldne, Novice 16.50 Nad.: Zorro 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Zdravnik s srcem 22.10 24UR Zvečer 22.30 Na kraju zločina (krim. serija) 23.25 Na robu znanosti (dramska serija) 0.25 Nan.: Skrivnostni otok (hum. serija) 1.20 Nan.: Moj najhujši sovražnik 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.20 Serija: Faktor strahu ZDA 9.15 Družina za umret (hum. serija) 10.00 ŠKL finale 10.40 23.15 Pa me ustreli! (Hum. serija) 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Policijska akademija 21.30 Film: Najdena srečka 23.25 Nan.: pa me ustreli 23.55 Film: Motoristov dnevnik (i. Gael Garcia Bernal) 2.15 Love TV (erotika) 3.15 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 26. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje: Pevski zbor Ivan Rijavec s Črnega vrha nad Idrijo; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 skrivnosti lepote in dobrega počutja: vse o celulitu; 11.30 Na gost: Janez Ja-nežič12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica z zadnjimi takti Primorske poje; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja: režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan; 21.00 Primorska poje z revij v Hrvatinih, Jamljah in na Reki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Gospodarstvo; 11.45, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fe-giz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 20.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babe-le; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.0019.00 In orbita sessions; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 23.00 Nel paese delle donne; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA c 1000 1010 1000 1010 HELSINKI J/11 " STOCKHOLM -1/17 O DUBLIN o ^/ifi "SWfp'-y A MOSKVA AMSTERDAM BERLIN „,„;,„. ONDONo^ 08/19 J?.™"? VARŠAVA O PARIZ 9/23 OBRUSELJ 8/21 1020 BERLIN 7/19 t» O 5/18 ŽENEVA 5/21 O MILAN O 7/20 DUNAJ 2/17 C LJUBLJANA O 0/17 O KIJEV 10/18 1020 BEOGRAD O 8/19 SPLIT ,RIM S6/19 ^ S SKOPJE O 7/15 v T > Ti ^ ' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad osrednjo Evropo se zadržuje anticiklon. Vsaj do sobote se bo nad našo deželo nadaljevalo lepo stabilno vreme. Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem na vzhodno Evropo. Od jugovzhoda doteka k nam suh in toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 19.57 Dolžina dneva 13.46 LUNINE MENE Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 7.19 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.31 najnižje -56 cm, ob 13.09 najvišje 20 cm, ob 18.10 najnižje -7 cm, ob 24.08 najvišje 40 cm. Jutri: ob 7.10 najnižje -46 cm, ob 14.29 najvišje 13 cm, ob 18.53 najnižje 5 cm, ob 24.28 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............5 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 3/21 TRBIŽ O _ 1/18 0/18 0 -1/18 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 7/23 i^i 6/24 O PORDENON 7/23 9/24 3 CELOVEC ' O 2/20 O TRŽIČ ^^ 1/19 O KRANJ o GRADEC 3/20 . o 0/19 S. GRADEC CELJE 1/20 o „ „ MARIBOR 0 3/20 PTUJ O M. SOBOTA O 3/20 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 5/20 N. MESTO 3/19 GORICA O ./22 POSTOJNA O 4/22 O-1/18 - , , , , , KOČEVJE TRST £><■■)> V O 12/21^^ ^T ^^H q PORTOROŽ O ^ -------^ ČRNOMELJ 6/20 , ; , ^ ^ ^^ - -UMAG „„,.,,.,. REKA 10/21 UMAG u OPATIJA . ZAGREB 5/20 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Pi- Pretežno jasno bo, čez dan ponekod nastalo nekaj plitke hali bodo krajevni vetrovi. Ničta izoterma se bo dvignila na kopaste oblačnosti. okoli 2500m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. V,_> O GRADEC 5/22 M. SOBOTA O 4/21 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Pi- Jutri in v petek bo sončno in malo topleje. hali bodo krajevni vetrovi. V popoldanskih urah bo le v hribih nekaj lokalne oblačnosti. POSEBNE ZNAMKE Kot smo v naši rubriki že pisali julija 2009, razne poštne uprave po svetu v zadnjih letih izdajajo znamke s posebnimi značilnostmi. Pod naslovom Fantazija na pohodu smo omenili dišeče znamke, znamke tiskane na svili in raznih drugih materialih, znamke s kamnitim prahom ali steklenimi kristali, znamke iz čokolade in podobno. Glede teh posebnosti se sicer strinjamo z mnenjem filatelista in novinarja Janka Štampfla, ki je 13. aprila v svoji rubriki v ljubljanskem Dnevniku napisal, da so te posebnosti bolj iskanje zaslužka kot pa filatelistična značilnost. Naj za primer navedemo, da je italijanska poštna uprava lansko leto izdala znamko posvečeno jeklarski industriji in je sporočila, da so pri izdelavi znamke v barvo vmešali jekleni prah. V mapo, ki je izšla ob izidu znamke, so dodali tudi majhen magnet v obliki podkve. S tistim magnetom pa tudi z močnejšimi smo šarili okrog te znamke, pa se ni premaknila niti za milimeter. Pred kratkim pa smo na internetu preko StampNews zvedeli, da so novinarji sestavili lestvico desetih najbolj za- nimivih in posebnih znamk izdanih v letu 2010. Na prvem mestu je holandska znamka, ki vsebuje najkrajši film na svetu, traja eno sekundo. S premikom glave je možno opaziti, da se pred tipičnim holandskim mlinom na veter igralka ugrizne v prst. Na drugem mestu je Islandija, ki je znana po svojih vulkanskih izbruhih. Gotovo se še spominjate, da je lanskega aprila izbruh na tem otoku ustvaril veliko težav v evropskem letalskem prometu. Znamke so izdelali v sitotisku (grafična tehnika z odtisom skozi fino sito) in v barvo zamešali vulkanski prah, ki je prišel iz osrčja zemeljske skorje. (Slika 1) Isto tehniko tiska so uporabili v Maroku, ko so dve svoji znamki posuli s puščavskim peskom iz Sahare. Na tretjem mestu je Kitajska, ki je lani izdala keramične znamke. Znano je, da Kitajska slovi po svojih keramičnih izdelkih in zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo izdelali 0,3 mm debelo keramično znamko. Le poštarji so ob teh znamkah naprošeni, da jih ne žigosajo premočno, sicer bi znamke pripotovale vse nalomljene. FILATELISTIČNE NOVOSTI Kot je bilo v programu, Slovenija ta mesec ne bo izdala nobene nove znamke. Italija je napovedala tri nove znamke, izdali jih bodo štiri. Poleg tega pa so presenetili filateliste z novostjo, ki je do zdaj še nismo zasle- Sovjetski zvezi in je v 108 minutah s svojo vsemirsko ladjo Vostok 1 obkrožil zemljo. Na znamki je prikazan Gagarin v svojem vesoljskem skafandru in ob njem je raketa Vostok. (Slika 2) Ob izidu te znamke so v tržaškem poštnem muzeju priredili dve zanimivi razstavi. Prva je na znamkah prikazovala vesoljske polete, druga pa je prikazovala razne modele vesoljskih plovil, o čemer je Primorski dnevnik že ■VI I*- 'i'P'" líí I ITALIA €0,75 dili. Konec marca je nenapovedano izšla znamka v seriji letošnjih izdaj ob 150. obletnici združitve Italije. Gre za ponatis stare znamke iz leta 1883 z glavo kralja Viktorja Ema-nuela II in z novim napisom »Tisti čudoviti bienij (1859-1861)«. Takoj se je med filatelisti razširil glas, da so istočasno izdali tudi zvežček z desetimi znamkami. A tega zvežčka ni bilo na prodaj v nobenem poštnem uradu. Sredi aprila pa je poštna uprava v Rimu sporočila, da je bil zvežček res tiskan 29. marca v 250.000 izvodih, a so ga dali v prodajo šele 13. aprila. Do zdaj je veljalo, da je dan izdaje sovpadal z dnevom prodaje. Zato bo treba v bodoče pri poštnih izdajah upoštevati en podatek več. Med napovedanimi izdajami je treba opozoriti na novo znamko posvečeno astronavtu Juriju Gagarinu ob 50-letnici prvega človekovega vsemirskega poleta. Gagarin (19341968) je kot znano 12. aprila 1961 poletel s kozmodroma Bajkonur v poročal. Konec meseca bodo v Italiji izdali znamko ob 100-letnici smrti pisatelja znanih in priljubljenih mladinskih potopisnih romanov Emilia Sal-garija (18621911). Salgari je začel svojo kariero v Veroni kot novinar pri dnevniku LArena. Kmalu pa se je lotil pisanja mladinskih potopisnih romanov. Od svojega dvajsetega leta do smrti je napisal 85 romanov in kakih sto zgodb. Večinoma je opisoval potovanja po daljnem Vzhodu, čeprav je on sam potoval z ladjo samo enkrat od Benetk do Brindisija. Nenapovedano bo 29. aprila izšla spominska znamka v čast papeža Janeza Pavla II na dan njegove beatifikacije. OB SLOVENSKI OBALI Filatelistično društvo v Piranu je spet pripravilo zanimivo filatelistično izdajo. Prav 1. aprila, (ko se v Italiji šalijo z ribami), so izdali svojo tretjo osebno znamko in sedmi priložnostni žig posvečen eni izmed manj znanih rib iz našega morja. Riba se imenuje frater in zrase do 40 cm v dolžino ter doseže lahko tudi težo enega kilograma. Ribe se rade zadr- žujejo ob obali, kjer je veliko rastlinja, a zaplavajo lahko tudi do 100 m globine. Iz internetnega portala hippo-kampos.org, ki ga pripravljajo v Piranu, beremo, da je telo te ribe bočno stisnjeno, skoraj tako visoko kot dolgo, sivkasto srebrne barve in s temno liso ob repni plavuti. Pega spominja na patrovo kapuco in odtod tudi ime ribe frater. (Slika 3) RAZSTAVE IN SREČANJA V četrtek, 28. aprila bodo v tržaškem poštnem muzeju (v pritličju glavne pošte desno) odprli večjo razstavo o zgodovini poštnih uradov v naših krajih (od 1862 do 2011). Razstava bo odprta mesec dni. Z glavne pošte v Trstu tudi sporočajo, da bodo v filatelističnem prostoru zaradi velikega zanimanja podaljšali razstavo ob 50-letnici Gagarinovega poleta v vesolje. Ta razstava, o kateri smo že poročali, bo torej odprta do sobote, 30. aprila. Od 29. aprila do 1. maja bo v Benetkah druga vsedržavna filateli-stična razstava namenjena tradicionalni filateliji in poštni zgodovini. Razstava, izmenjave filatelistov ter nakupovanje bo v prostorih Salone del collezionismo v beneškem pristanišču, Terminal 103. V Ljubljani pa bo v soboto, 14. maja Filatelistično društvo Ljubljana priredilo mednarodno srečanje od 8. do 15. ure v Dijaškem domu Tabor. I.T. Štandreški gledališki trio v slovenskem spotu Kava, kulinarika inzgodovina M 5S! "WfiCj Bruno Rupel ob izteku 10-letnega predsednikovanja: Rajonskim svetom bi morali bolj prisluhniti /7 Primorski Bo enotnost dovolj za zmago? Danjel Radetič Bo enotnost leve sredine dovolj za zmago že v prvem krogu pokrajinskih volitev na Goriškem? Po petih letih se je levosredinska koalicija okrepila in razširila, saj se je na zadnjih volitvah predstavila z dvema kandidatoma. Takrat je uveljavitev Enrica Gherghette v prvem krogu preprečil tedanji pokrajinski svetnik Luciano Migliorini, ki je na čelu liste Il-lyjevih Občanov s šestimi odstotki prejetih glasov prekrižal račune levosredinski koaliciji. Po petih letih se leva sredina predstavlja z enim kandidatom, resnici na ljubo pa je bila njegova potrditev na kandidatnem mestu vse prej kot lahka. Med zimo mu je del Demokratske stranke odrekel podporo in primarne volitve so bile tako rekoč pred vrati. Naposled se ni javil niti en kandidat, ki bi bil pripravljen izzvati Gherghetto, saj so slednjega poleg njegovih zvestih strankinih somišljenikov podprli tudi vsi koalicijski partnerji. Tako si je Gherghetta zagotovil še eno kandidaturo in se je veliko prej kot desna sredina lotil volilne kampanje. Desnosredinska koalicija je namreč dolgo oklevala z določitvijo svojega kandidata, čeprav ga je evidentirala že konec lanskega poletja. Avgusta smo v našem časopisu zapisali, da bo desno sredino na pokrajinskih volitvah predstavljala županja iz Vileša Simonetta Vecc-hi. S svojo napovedjo se nismo ušteli, pred osmimi meseci pa ni nihče mogel predvideti scenarija, do katerega je nato prišlo na državni ravni in ki je seveda pogojeval tudi krajevne politične izbire. Predsednik poslanske zbornice Gianfran-co Fini je ustanovil svojo stranko FLI, ki je poživila tudi goriško politično sceno. Krajevni odbor Finijeve stranke je zaživel tudi na Goriškem, kjer so se njegovi člani takoj ogreli za samostojen nastop na pokrajinskih volitvah. Za svojega kandidata so določili Stefana Cosmo, ki je uspel zbrati tudi podporo sredinske stranke UDC. Tako se za goriško pokrajino obeta tekma v troje. Prvo mesto je nedvomno oddano levosredinskemu kandidatu, predstavnika prepirljive desne sredine pa upata, da jima bo uspel preboj v drugi krog, za osvojitev katerega že razmišljata o združitvi moči. Jima bo že dosežena enotnost leve sredine to preprečila? dnevnik SREDA, 20. APRILA 2011_ Št. 93 (20.108) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Z utemeljitvijo, da je potrebno pridobiti dodatne informacije o varnosti Berlusconijeva vlada umaknila jedrski program Opozicija: Zbali so se poraza na junijskem referendumu SLOVENIJA - Vladna večina v velikih težavah DeSUS se poslavlja iz koalicije pozivi k predčasnim volitvam LJUBLJANA - Izvršni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) je včeraj sklenil svetu stranke predlagati, naj DeSUS izstopi iz vladne koalicije. O sklepu bo 6. maja odločal še svet stranke. Na ta način je razpadel koalicijski četverček (v njem so še Zares, LDS in Socialni demokrati), ki je od volitev leta 2008 sestavljal vladno koalicijo. Poleg tega je predsednik Zares Gregor Golobič Borutu Pahorju in Katarini Kresal predlagal razmislek o odstopu vseh treh s funkcij v vladi, v SDS in nekaterih drugih strankah pa pozivajo k predčasnim volitvam. Za zdaj Pahor še ne razmišlja o umiku. Na 2. strani RIM - Berlusconijeva vlada je z nenadno potezo zaustavila predvideni razvoj jedrskega programa in v ustrezni dekret, ki je v razpravi v senatu, vnesla določilo, po katerem so odpravljene vse norme, predvidene za gradnjo jedrskih central. Amandma, ki ga je predstavila vlada, govori o prekinitvi programa, z namenom, da se preko agencije za jedrsko energijo pridobijo dodatne informacije glede varnosti, vlada pa se pri tem sklicuje na sklepe Evropske unije. Vladna poteza bo nedvomno izničila referendum, ki je bil o tej temi skupaj za drugimi razpisan za 12. in 13. junij. Na 6. strani Kakovosten koncert v Kanalski dolini Na 3. strani FJK daleč zadnja v izvozu Triveneta Na 4. strani France Arhar o slovenski monetarni osamosvojitvi Na 9. strani v V . V I • • V I I Trziski ribič padel v kanal in umrl Na 14. strani GoriSki referendumi burijo duhove Na 14. strani Pasja potepanja vznemirjala Rupence Na 16. strani SLOVENIJA Ljubljana bo krčila prispevke SKGZ in SSO LJUBLJANA - Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta se včeraj z ministrom Boštjanom Zekšem pogovarjala o finančnih in organizacijskih vprašanjih Slovencev v Italiji. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer ne odstopa od namere po krčenju finančnih prispevkov krovnima manjšinskima organizacijama. Italijanski prispevki za Slovence pa še niso »pripotovali« iz Rima v našo deželo. Na 2. strani TRST - Zbiranje podpisov na pobudo skupine staršev Zahteva po odprtju novega oddelka v slovenskem vrtcu v Dijaškem domu TRST - Občina Trst naj poskrbi za odprtje novega oddelka v slovenskem občinskem vrtcu v Dijaškem domu: to je zahteva skupine staršev otrok, ki so ob letošnjem vpisovanju izpadli iz lestvic za dodelitev mesta v občinskih vrtcih. Gre za kar 25 otrok, ki niso našli mesta v slovenskih občinskih vrtcih, pobudniki pa so začeli z zbiranjem podpisov pod zahtevo na včerajšnjem srečanju v Dijaškem domu, kjer tudi poteka podpisovanje in katerega vodstvo je pripravljeno zagotoviti prostor za nov oddelek. K podpisu vabijo vse starše, tako tiste, katerih otroci še nimajo mesta, kot tudi tiste, ki so medtem časom za svoje otroke našli mesto v drugih vrtcih. Na 8. strani 2 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI SLOVENIJA - Razmere v vladni večini vse bolj zapletene DeSUS odhaja iz koalicije, pozivi k predčasnim volitvam Golobič Kresalovi in Pahorju predlagal odstop - Za usodo koalicije odločilna pokojninska reforma LJUBLJANA - Izvršni odbor DeSUS je včeraj sklenil svetu stranke predlagati, naj DeSUS izstopi iz vladne koalicije. O sklepu bo 6. maja odločal še svet stranke. Kot vzroke je predsednik DeSUS Karl Erjavec vnovič navedel nestrinjanje s pokojninsko reformo in odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duše Trobec Bučan. Poudaril je, da se bo DeSUS kljub temu trudil konstruktivno sodelovati v državnem zboru, sicer pa se je zavzel za predčasne volitve. Pred sejo izvršnega odbora se je Erjavec sestal s premierjem Borutom Pahorjem (na posnetku), ki pa po besedah Erjavca dvomi, da bi se bili poslanci pripravljeni sami razpustiti. S premierom sta preučevala možnosti za rešitev nastalega zapleta, vendar pa pogovor "ni prinesel nobenega napredka". Pahorju je dejal, da je bil DeSUS ves čas mandata v podrejenem položaju in da njihovi predlogi, tudi če so bili dobri, niso bili sprejeti. Tudi glede pokojninske reforme sta po besedah Erjavca ugotovila, da ni možnosti za zbližanje stališč. Pahor se je na včerajšnje dogajanje odzval le pisno. V sporočilu za javnost je poudaril, da se popolnoma zaveda izjemne odgovornosti za vodenje vlade in države in ostaja zvest reformni politiki, prizadeval pa si bo prepričati ljudi o pomenu pokojninske reforme za gospodarsko in socialno stabilnost države. V tem smislu bo po mnenju Pahorja velika preizkušnja uspeh pokojninske reforme na referendumu. Predsednik Zares in minister za znanost in tehnologijo Gregor Golobič pa je na kolegiju predsedniku vlade in SD Borutu Pahorju ter predsednici LDS Katarini Kresal predlagal, da razmislijo o možnosti, da bi vsi trije odstopili s funkcij v vladi. Večina vlade bi lahko po njegovih besedah ostala enaka, zgodila bi se torej "le" menjava določenih ministrov, vključno z ministri DeSUS, ki, kot je poudaril Go-lobič, pravzaprav odhajajo iz vlade. Predsednica LDS Katarina Kresal pa je mnenja, da "neka resna in odgovorna vlada ne vrže puške v koruzo, zato ker se je en igralec odločil, da se ne igra več". Obenem je opozorila, da že od prejšnjega tedna govori, da si bo treba v neki točki priznati, da tako ne gre več naprej in se morajo umakniti. Predlog Golobiča se ji zato ne zdi "nič posebno novega" ali nekaj, kar zanjo ne bi bilo sprejemljivo. Odločitev izvršnega odbora DeSUS za izstop iz koalicije po mnenju vodje poslanske skupine SD Dušana Ku-mra pomeni, da je treba čim prej vzpostaviti čisto sliko razmerij med koalicijo in opozicijo v državnem zboru. Pred- časne volitve po njegovi oceni niso potrebne, pač pa je treba čim prej predlagati nove ministre in nadaljevati z delom. Vodja poslancev Zares Franco Juri meni, da je pred predčasnimi volitvami še veliko drugih možnosti znotraj sedanje koalicije. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sa-jovic pa je izrazil veselje, "da je Erjavec presekal in prekinil dvoličnost". V opozicijski SDS so v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku DZ Pavlu Gantarju ponudili pomoč glasov njihovih poslancev, ki bi skupaj s poslanskimi glasovi SD omogočili izpolnitev ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev. Predsednik SLS Radovan Žerjav pričakuje, da bo koalicija spoznala, da so predčasne volitve edina prava in racionalna rešitev za državo. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič opozarja, da mora končno odločitev glede izstopa stranke DeSUS iz koalicije sprejeti še svet stranke. Če bo DeSUS res izstopil iz koalicije, bo imela ta v državnem zboru le še 42 poslancev. Poslanska skupina SD jih ima 28, Zares 9 in LDS 5. V primeru obstoja vlade, bi bila ta torej manjšinska. Možno bi bilo tudi, da se vzpostavi tehnična vlada, v kateri bi sedeli strokovnjaki in ne politiki. Analitiki menijo, da so ob morebitnemu odstopu DeSUS iz vlade predčasne volitve ena od boljših možnosti, čeprav so še vedno malo verjetne. (STA) LJUBLJANA - Pavšič in Štoka pri ministru Žekšu Slovenija vztraja pri krčenju prispevkov SKGZ in SSO Rimski denar še ni »pripotoval« v našo deželo LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Gosta sta ministru predstavila trenutni gmotni položaj manjšine in poglede na prihodnje usmeritve organizacij in manjšine. Krovni organizaciji sta za učinkovitejše in racionalnejše delovanje v prihodnje ustanovili skupno delovno skupino, ki se bo spopadla z izzivi priprave smernic za njihovo nadaljnje delovanje in reorganiziranje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Minister Žekš je pozdravil skupno akcijo obeh organizacij in dodal, da je mogoče že z manjšimi organizacijskimi spremembami doseči cilje. Minister verjame, da bodo slovenska društva, ki delujejo v sosednji Italiji, razumela potrebo po racionalizaciji in reorganizaciji struktur ter da bodo konstruktivno sodelovala pri delu delovne skupine. V Ljubljani predvidevajo, da bo mogoče prve rezultate delovne skupine vključiti že v naslednji razpis za dodeljevanje finančne pomoči slovenski manjšini za prihodnje leto. Pavšič ustanovitev omenjene šestčlanske delovne skupine (v njej so po trije predstavniki krovnih zvez) ocenjuje kot stimulativni moment. Upa pa, da ne bomo še naprej zagovarjali potrebo po spremembah, v manjšini pa se itak ne bo nič spremenilo. Da bo delovna skupina izdelala koristne predloge je prepričan tudi Štoka, ki pa opozarja, da morajo ti predlogi nastajati v manjšini in ne v Lju- bljani, »saj je naš položaj zelo različen od tistega na Koroškem.« Včerajšnji sestanek pri Žekšu vsekakor ni razčistil problemov, ki so nastali pri delitvi slovenskih prispevkov manjšini za tekoče leto. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je v teh dneh začel razdeljevati prispevke, je namreč potrdil napovedano znižanje finančne pomoči SSO in SKGZ. Krovni zvezi naj bi iz Ljubljane dobili vsaka po 43 tisoč evrov manj kot lani. To bo zanju zelo hud udarec, tudi zato, ker morata po novem prispevati vsaka po 30 ti- Drago Štoka soč evrov za članstvo v Slovenskem stalnem gledališču. Letošnji prispevek iz Slovenije za manjšino znaša 3,6 milijona evrov, kar je 230 tisoč evrov manj kot lani in kar 350 tisoč evrov manj kot v letu 2009. Tej nespodbudni sliki je treba dodati še zamudo, ki je nastala s prispevki italijanske države. 5,2 milijona evrov, ki jih je rimski parlament vključil v državni proračun, namreč še ni »pripotovalo« v Furlanijo-Julijsko krajino in torej tudi ne v blagajne slovenskih kulturnih organizacij. BORIS JESIH Madžarska ustava naj ne bi krnila pravic manjšin LJUBLJANA - Nova madžarska ustava, ki jo je v ponedeljek sprejel madžarski parlament, v tem trenutku ni okrnila pravic Slovencev na Madžarskem. Je pa odvisno od tega, ali bo po spremembi ustave prišlo tudi do sprememb drugih zakonov, ki urejajo pravice manjšin, kot sta šolski zakon in zakon o manjšinah, je včeraj dejal državni sekretar Boris Jesih. Kot je še dejal, je nova madžarska ustava v delu, ki govori o manjšinah, v skladu s pričakovanji manjšin na Madžarskem, saj so ob njenem sprejetju upoštevali amandmaje, ki so jih pred tem vložile manjšine. Manjšine v ustavi niso mišljene kot del nekega enotnega madžarskega naroda, ampak kot del madžarske nacije, kar je v skladu s sodobno ustavnopravno teorijo, je pojasnil Jesih. Napovedal je tudi, da bo maja v Monoštru vendarle prišlo do sestanka slovensko-madžarske mešane komisije, ki sta jo državi ustanovili na podlagi bilateralnega sporazuma o zagotavljanju pravic manjšin v obeh državah. Letos se na Madžarskem sicer obetajo spremembe šolskega zakona in spremembe na področju manjšinskega šolstva, vendar pa Slovenija pričakuje, da bo zakon, če bo prišlo do spremembe, pomenil nadgradnjo na tem področju, je še dejal Jesih. (STA) Tone Hočevar napisal knjigo o Rimu LJUBLJANA - Knjiga o Rimu, o čarobnem imperiju z veliko dušo, o pripovedih mestnih četrti in o dveh državah v enem mestu, ki je svet zase. Svet, ki še sam sebe noče do konca razumeti: to bi mu namreč lahko usodno škodilo. Ali je italijanska in cerkvena prestolnica kljub vsemu svetovljanstvu in trditvam, da vse poti vodijo v Rim, vendarle podeželsko mesto? O tem v svoji knjigi Večen in svet, minljiv in posveten piše Tone Hočevar, Delov dopisnik, ki že poldrugo desetletje poroča iz Ri-ma.Knjigo bodo predstavili danes ob 12. uri v restavraciji Angel v Mercator centru v Šiški v Ljubljani. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Slavko Bobovnik. BRDO - Predsednika Slovenije in Avstrije o koroških Slovencih in Heinz Fischer za paketno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani Govor tudi o dvostranskih odnosih med državama - Različni stališči glede notifikacije ADP BRDO PRI KRANJU - Predsednik Slovenije Danilo Türk in avstrijski predsednik Heinz Fischer sta včeraj po pogovorih na Brdu pri Kranju soglašala, da je potrebno na pogajanjih, ki potekajo med avstrijsko vlado, Koroško in koroškimi Slovenci, doseči paketno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani. Oba sta se zavzela, da bi se pozornost preusmerila od potrebnega odstotka za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, kar je bilo jabolko spora v nedavno predstavljenem predlogu, na seznam krajev, kjer bi veljalo postaviti dvojezične napise, in bi bil sprejemljiv za vse pogajalske strani. Kot je še dejal slovenski predsednik, bi bilo v tej fazi pogajanj "lahko koristno, če se osrednja pozornost nekoliko premakne od odstotkov in številk k identifikaciji krajev". "V bistvu bi bila dobra rešitev tista, ki bi dala spisek krajev z dvojezičnimi topografskimi napisi", ki bi bil "zadovoljiv" za pogajalske strani, je še dejal Türk. Ponovil je tudi, da bo za Slovenijo sprejemljivo tisto, kar bodo na pogajanjih sprejele vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Izrazil je upanje, da se bo našel skupni jezik in "dober odgovor" tako za dvojezične krajevne napise kot ostala vprašanja. Fischer, ki je včeraj začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je ocenil, da so pogajanja blizu cilja, potrebnih je le še nekaj korakov za dosego razumnega paketa. Sporazum, ki bi bil dosežen na pogajanjih, pa lahko služi tudi kot platforma za sožitje, za sodelovanje in rešitve v pri- hodnosti, je še dejal Türk. Slovenski predsednik je tudi podprl zamisel, da bi v nastajajoči posvetovalni mehanizem pri slovenski vladi vključili predstavnike nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Kot je pojasnil, naj bi posvetovalni organ omogočil komunikacijo z vlado in pripadniki raznih skupin, v prvi vrsti za skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, po njegovi oceni pa ni nobenega razloga, da v proces ne bi vključili tudi nemško govorečih prebivalcev s Kočevskega. Slovenija in Avstrija imata različno stališče glede notifi-kacije Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Fischer je ponovil pravno stališče Avstrije, da je ADP zaprta pogodba, ki je bila sklenjena med Avstrijo in tistimi državami, ki so bile do 8. maja 1945 v vojni z Nemčijo, zato je pristop novih držav, ki v tem času niso obstajale, po oceni Avstrije nemogoč. Pokazal pa je določeno razumevanje za drugačna pravna stališča kake države in dejal, da če bi prišlo do notifikacije ADP pri de-pozitarju pogodbe, Rusiji, bi Avstrija vzela to na znanje, in to ne bi bistveno vplivalo na dvostranske odnose. Türk je glede ADP prav tako ponovil, da je Slovenija po njegovem prepričanju legitmna naslednica ADP in da ne bi bila nobena posebna težava, če bi ta položaj z notifikacijo tudi formalizirali. Predsednika Slovenije in Avstrije sta sicer govorila o celoti dvostranskih odnosov, ki so po njuni skupni oceni zelo dobri na več področjih, pa tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Fischer se je v nadaljevanju obiska v Ljubljani sestal s predsednikom DZ Pavlom Gantarjem. (STA) KOPER - Trajal bo do sobote Pričel se je študentski knjižni festival Spirala KOPER - Včeraj se je v Kopru pričel Študentski knjižni festival Spirala, ki ga prireja Resor za kulturo Študentske organizacije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Univerzitetno knjigarno in Kavarno Kantina. Festival bo potekal do sobote, 23. aprila, ki je razglašen za svetovni dan knjige, in bo obsegal različne aktivnosti vezane na knjigo in bralno kulturo. Petdnevno dogajanje bo imelo svoje jedro na Titovem trgu v Kopru, kjer bo med 9. in 17. uro postavljenih deset stojnic z vsebino, ki je tako ali drugače povezana s knjigo. Predstavile se bodo različne založbe, knjigarne in knjižnice ter ostali gostje festivala. Eden ključnih elementov festivala bo akcija »Vzemi knjigo«. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je namreč donirala knjige, ki bodo brezplačno dostopne na Titovem trgu. Z akcijo želijo organizatorji študente in mimoidoče spodbuditi k branju knjig tudi tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. V okviru projekta bo možen nakup knjig po znižanih cenah, na Titovem trgu pa bo postavljena bralnica na prostem (na trgu bodo postavljeni stoli in mizice), kjer bodo lahko obiskovalci pregledali, prebrali ali zgolj prelistali knjige. Do sobote bodo pripravili zanimive delavnice tudi za najmlajše, na katerih bodo lahko otroci izdelovali majhne knjige in knjižna kazala. Njim je danes namenjena tudi lutkovna predstava na prostem. Na festivalu se bo jutri ob 20. uri začel Večer pod zvezdami z glasbeno skupino Swarga. Prireditev bo na terasi Kavarne Kantina, v primeru slabega vremena pa v osrednjem prostoru ŠOUP (Pristaniška 3, Koper). V petek bodo vsem študentom omogočili brezplačen ogled filmov Črni labod (Black Swan) in Besa v Art kinu Odeon v Izoli, ki bosta na sporedu ob 18.30 in 20.30. Festival se bo v soboto, na svetovni dan knjige, zaključil z otroško delavnico izdelave velikonočnih zajčkov, lončkov za pisala in branjem pravljic. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. aprila 2011 3 NABORJET - Samostojni koncert gojencev GM, glabene šole Tomaža Holmarja Kakovostna predstavitev glasbene zgodovine od baroka do danes Med Slovenci v Kanalski dolini ima glasbeno izobraževanje pomembno mesto NABORJET - Po uspešnem sodelovanju na 37. srečanju glasbenih šol Gorenjske in zamejstva pred dobrim tednom na Jesenicah je Glasbena matica glasbena šola v Kanalski dolini Tomaž Holmar v soboto v Beneški palači v Naborjetu priredila še samostojen nastop in koncert svojih gojencev. K uresničitev te pobude so pripomogli Glasbena matica, Slovensko kulturno središče Planika, Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, pokroviteljstvo pa je dodala še Občina Na-borjet Ovčja vas. Nastopanje pred publiko je pomemben del glasbenega razvoja vsakega gojenca, saj šele takrat lahko preveri svoje znanje in sposobnosti, katerih drugače ne bi mogel preveriti. Na ta način lahko ugotovi svoje pomanjkljivosti in jih prav zato lahko odpravi. Tema večera je bila glasbena zgodovina, bolj natančno razvoj pisanja skladb in muziciranja za klavir v zadnjih 250 letih. Skladbe nekaterih najpomembnejših skladateljev so bile kronološko postavljene od baroka do sodobne glasbe. Poslušalec je lahko poslušal različne stile. Tako je imel v baroku glavno vlogo čembalo, pri klasiki je sledil prehod s čembala na klavir, ki je v romantiki postal kralj vseh inštrumentov. Pri prikazu sodobne glasbe pa je prišla na dan raziskava novih harmonij in ritmov. Večer so odprli štirje najmlajši gojenci, ki so komaj pred nekaj meseci začeli z učenjem harmonike, nadaljevali so bolj izkušeni gojenci, ki obiskujejo tečaje glasbe že nekaj let. Šolo trenutno obiskuje 15 mladih gojencev in dva odrasla (seniorja), katerima je učenje glasbe in klavirja v veselje. Koncert je bil na visokem nivoju, kar je dokaz, da šola po kvaliteti stalno raste. Pri tem ima pomembno vlogo učitelj Manuel Figheli, ki se tedensko vozi v Kanalsko dolino. Šola je na ta način pripravljena na dodaten razvoj in povečanje vloge v prostoru Kanalske doline, saj s prihodnjim letom načrtujejo širitev delovanja s poučevanjem novih inštrumentov. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil Rudi Bartaloth, ki se je zahvalil javnim ustanovam za podporo ter staršem, ker jim zaupajo svoje otroke, župan občine Naborjet Ovčja vas Aleksander Oman je tudi v imenu komisarja gorske skupnosti Gojenci GM, glasbene šole Tomaža Holmarja so v Beneški palači pripravili kakovosten koncert VIDEM - Od 29. aprila Rekordni 13. Far east film festival VIDEM - Devet festivalskih dni, 50 filmov v tekmovalnem programu, 37 v sklopu dveh retrospektiv: trinajsta izvedba festivala Far East Film, filmskega festivala, ki je posvečen azijskim kinematografijam, bo letos izredno bogata. Od 29. aprila do 7. maja se bodo v Vidmu ponovno zbrali ljubitelji azijskega filma, v prvi vrsti japonskega, kitajskega in južnokorejskega, saj bodo ravno te države najbolj zastopane v letošnjem sporedu. Organizatorji, vi-demski center Centro Espressioni Ci-nematografiche, je poskrbel za zelo bogat spored, v sklopu katerega si bo mogoče ogledati tudi številne premiere: najpomembnejša je nedvomno svetovna premiera filma The Lost Bladesman, avtorjev Alana Maka in Felixa Chonga, ki ga bodo 29. aprila predvajali med otvoritveno slovesnostjo v gledališču Giovanni da Udine. Letošnji retrospektivi bosta posvečeni azijski komediji (LAsia ride!) in japonskim erotičnim avtorskim filmom (Pink Eiga). ŠOLSTVO - Volitve v deželno komisijo Predložili enajst list in dvaindvajset kandidatov pozdravil v slovenščini in poudaril pomen in vlogo, ki jo imajo slovenske organizacije v Kanalski dolini, prizadevanja javnih uprav in šolskega ravnateljstva za Kanalsko dolino ter SKS Planike za ohranitev slovenščine v okviru šolskega sistema v Kanalski dolini. Kar zadeva glasbeno vzgojo pa je poudaril pomen peda- goškega dela pri mladih ter občutljivost, ki jo pri tem dokazujejo prav slovenske ustanove. Na koncertu je bila prisotna tudi pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro, ki je zastopala tudi deželnega predsednika Rudija Pavšiča, medtem ko se je predsednik SSO Drago Štoka opravičil zaradi zadržanosti. TRST - Za izvolitev v novo Deželno komisijo za slovenske šole v Furlaniji-Julijski krajini se bo potegovalo enajst list s skupno 22 kandidati. Kot je znano, bodo volitve 4., 5. in 9. maja, v ponedeljek, 11. aprila, pa je zapadel rok za predstavitev kandidatnih list. Slednje je sprejela pristojna volilna komisija, ki je bila ustanovljena pri Deželnem šolskem uradu za FJK in bo vodila volilni postopek. Kot je sporočila predsednica volilne komisije Marija Besednjak, so ravnatelji vložili listo z imenom V šoli za šolo, na kateri kandidirata Ksenija Dobrila in Mihaela Pirih. Učitelji osnovnih šol in vrtcev s Tržaškega in Goriškega so predložili listo Sindikata slovenske šole, na njej pa kandidirata Evgenija Kozina in Martin Srebrnič, medtem ko se lista učiteljev dvojezične osnovne šole in vrtca v Špetru imenuje Nova šola, na njej pa kandidirata Luana Drigo in Da- mijan Vižintin. Tudi predstavniki učnega in neučnega osebja nižjih in višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice so predložili liste Sindikata slovenske šole: za profesorje nižjih srednjih šol kandidirata Arturo Bresciani in Katja Kalc, za profesorje višjih srednjih šol Peter Černic in Lidija Rupel, za neučno osebje pa Sonia Marzi in Slavko Tomsič. Starši iz Trsta so predložili listo Edina, na kateri kandidirata Igor Kocijančič in Igor Pavel Merku, starši iz Gorice listo Starši Gorica, na kateri kandidira Majda Bratina, starši iz Špetra pa listo Benečija, kjer kandidirajo Michele Coren, Michele Obit in Giulia Strazzolini. Svoji listi so predložili tudi dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice: na listi Tržaški dijaki kandidirajo Barbara Ferluga, Sandi Paulina in Nicola Pinzani, na listi Dijaki Gorica pa Erik Sivec. ŠOLSKI FESTIVAL - Danes v Sežani Predstavitve šol pod geslom »Več znanja za več turizma« Že osmič na festivalu tudi dijaki DPZTTD Ivana Cankarja iz Gorice GORICA - Dijaki in dijakinje Državnega poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivana Cankarja iz Gorice bodo danes že osmič sodelovali na festivalu »Več znanja za več turizma«, ki ga organizirata Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Namen tega festivala je nadgrajevanje znanja na turističnem področju, pridobivanje izkušenj ter kompetenc učinkovite komunikacije s turisti. Festival vsako leto poteka v drugem kraju. Letošnji gostitelj bo mesto Sežana. Na prireditvi tekmujejo srednje šole iz vse Slovenije ter šole iz drugih držav. Predstavijo se s svojim turističnim proizvodom na stojnici in poskušajo privabiti čim več mimoidočih in navdušiti komisijo, ki strogo ocenjuje nalogo in stojnico. Lani so dijaki DPZTTD Ivana Cankarja prejeli zlato priznanje z nalogo in predstavitvijo na stojnici. Tema festivala je bila »Moj kraj - moj ponos«. Predstavili so Goriška Brda in ponudili nov turistični proizvod - ekološka kolesa z motorjem, ki bi bila na razpolago turistom v Brdih na obeh straneh meje. Letošnja tema je »Imejmo se fajn - doživite naš kraj«. Tako kot lani so se tudi letos osredotočili na turizem v Brdih in v bližnji okolici. Tokrat so nov turistični proizvod - zgibanko - posvetili mladim, ki se udeležujejo tradicionalnih prireditev.Ker je projekt zelo zahteven in je vanj potrebno vložiti veliko truda, so poleg pomoči profesorjev potrebovali tudi sponzorje. Zato bi se dijaki DPZTTD Ivana Cankarja radi zahvalili Agenciji Jota in Kmečki banki iz Gorice. Festival bo danes potekal od 11. do 15. ure. Goriški dijaki v tem času vabijo vse na Kosovelov trg v Sežani in zagotavljajo, da bodo obiskovalcem popestrili dan in jih obogatili z znanjem o naši prelepi Sloveniji. Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@ primorski.eu. Iščemo »prave« ženske! V marsikateri panogi so ženske spretnejše od moških... igor 4 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI GIBANJA - Po poročilu študijskega centra bančne skupine Intesa SanPaolo Furlanija-Julijska krajina na izvoznem repu Triveneta Lanski izvoz deželnega gospodarstva so zavrle krize v pohištvenem in metalurškem sektorju TRST - Furlanija-Julijska krajina je bila v lanskem letu na območju Triveneta na zadnjem mestu po izvoznih gibanjih. Izvoz industrijskih okolišev Triveneta se je namreč lani glede na leto 2009 povečal za 10,4 odstotka, izhaja iz podatkov študijskega centra bančne skupine Intesa San-Paolo, ob čemer izstopa trend v zadnjem četrtletju lanskega leta s skoraj 18-odstotno medletno rastjo izvoza. Industrijski okoliši Triveneta so lani ustvarili za 19,6 milijarde evrov izvoza, kar je približno tretjina njihovega celotnega iztržka. Posebno živahna je bila rast izvoza na hitro razvijajoče se trge (+22%), tako evropske kot azijske in južnoameriške, medtem ko je na tradicionalne trge, v prvi vrsti na nemškega, odpadlo 16 odstotkov izvoza. Največ sta k rasti prispevali deželi Veneto in Tridentinska-Južna Tirolska, obe z 11 odstotki, medtem ko je Fur-lanija-Julijska krajina svoj izvoz povečala za skromnega 0,8 odstotka. Težave deželnega izvoza izvirajo v prvi vrsti iz negotovosti v lesni in pohištveni industriji in krize jeklarske industrije v pordenonski pokrajini. Panoga, ki skoraj ne pozna krize, je živilsko predelovalna, saj je že dosegla in celo presegla ravni, ki jih je imela pred gospodarsko krizo. Med vodilnimi proizvodi so vina, testenine in slaščičarski proizvodi, mesni izdelki in prosecco. Vzpenjajoči izvozni trend beleži tudi industrija športne obutve, očal in plastičnih snovi. Če se vrnemo k Furlaniji-Julijski krajini, ugotovimo, da je bil izvoz lani vreden 535 milijonov evrov, kar predstavlja 2,3-odstotni delež v izvozu italijanskih industrijskih okolišev. »Furlanija-Julijska krajina zaostaja, je še zelo daleč od vrednosti, ki jih je dosegala v letu 2007, torej pred krizo,« je zapisano v poročilu Intesa San-Paolo, ki pa kot pozitivne izjeme navaja vino (+5,6% glede na leto 2009), nože in škarje iz Maniaga (+11,1%) in pršut San Daniele (+88,6%). Med tehnološkimi poli pa pred-njači ravno naša Furlanija-Julijska krajina. Tržaški je po rahlem upadu leta 2009 lani dosegel 37-odstotno rast izvoza, kar gre pripisati predvsem povpraševanju v Nemčiji. Po vrednosti pa je izvoz tržaških tehnoloških podjetij še vedno skromen, saj je dosegel komaj 130,5 milijona evrov. Izvoz je temeljnega pomena v premagovanju krize arhiv PRISTANIŠČA - V Tržišču marca +14,2% Pristaniški pretovor v severnem Jadranu raste TRŽIČ - Pretovor v tržiškem pristanišču se je marca glede na enak lanski mesec povečal za 14,2 odstotka, kar utrjuje pozitiven trend, ki se je po dveh letih močne krize začel v zadnjih mesecih lanskega leta. Po podatkih javnega zavoda, ki upravlja pristanišče v Tržiču, so v preteklem mesecu pretovorili 312 tisoč ton blaga, v enakem lanskem mesecu pa ga je bilo za 273 tisoč ton. V letošnjem prvem četrtletju je šlo skozi tržiško pristanišče za 912 tisoč ton tovorov, kar pomeni 33,4-od-stotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Pri rasti pretovora je izstopala celuloza (za štivansko papirnico) z 268 tsoč pretovorjenimi tonami, kar pomeni 32-odstotno rast glede na lansko prvo četrtletje, in metalurške surovine in izdelki s kar 54,7-odstotno rastjo in 342 tisoč pretovorjenimi tonami. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu pristaniške uprave, je trend ra- sti pretovora po šestih mesecih že utrjen, tako da »je mogoče trditi, da so učinki krize za nami«. Pospešitev pretovora bi morala beležiti tudi ostala severnojadranska pristanišča, čeprav podatkov za tržaško in za koprsko še ni. Medtem ko je Luka Koper po odličnem lanskem poslovanju zadnje podatke objavila za januar, so podatki o pretovoru v tržaškem pristanišču stari skoraj 11 mesecev. Zadnje je namreč tržaška Pristaniška oblast objavila konec lanskega maja, nato pa je statistika odpovedala. Kot je znano, je medtem decembra lani prišlo do zamenjave za krmilom Pristaniške oblasti, vendar podatkov še naprej ne objavljajo. Znani so le za pretovor kontejnerjev na sedmem pomolu, ki že nekaj mesecev vztrajno raste. Marca so pretovorili 29.106 kontejnerskih enot (TEU), kar je rahlo manj kot februarja, medtem ko se je januarja pretovor ustavil pri nekaj več kot 23.000 TEU. OLJKARSTVO - Še en uspeh za oljkarje z Brega Glauco Petaros z zlato diplomo za svoje olje iz avtohtone belice Glauco Pateros s svojo zlato diplomo kroma BORŠT - Uspehom naših oljkarjev je treba prišteti še enega. Borštan Glauco Petaros si je na oljčnem sejmu v dalmatinskem Zadru prislužil zlato diplomo za svoje olje iz oljk avtohtone sorte belica. Vzorec olja je poslal kot član Društva oljkarjev slovenske Istre iz Kopra, v katerem je že nekaj let, sodelovanje pa mu je obrodilo visoko priznanje. Včeraj smo ga zmotili na koncu delovnega dne, ko je čistil nasad pod Borštom - ledinsko ime Šenjalovec. »Treba je pokositi travo in odstraniti vejevje od rezanja oljk,« nam je povedal. Oljčni nasad obsega približno sedem tisoč kvadratnih metrov površine, v njem pa so tudi stara drevesa, ki so preživela hudo po-zebo leta 1929 ali pa so iz starih korenin pognala nova drevesa. »To je naša stara belica, za vzorec pa je v nasadu še kakih 20 dreves drugih, italijanskih sort. Belico stiskamo posebej, iz drugih sort pa naredimo mešanico,« pravi gospod Glauco, ki upa, da bo letina dobra, ker oljke že brstijo in se pripravljajo na cvetenje. Pri Petarosovih pridelajo povprečno 500 do 600 litrov olja na leto. Oljke stiskajo v Parovelovi torklji, olje pa ustekleničijo kar doma. Pri tem jim pod prste gleda sanitarna kontrola, ki jo je Pe-tarosova domačija odlično prestala. Olje prodajajo kar na domu, Glauco pa ne izključuje, da ga bo v prihodnje mogoče kupiti tudi v kakšni trgovini. Trenutno je njegovo olje na »razstavi« v kavarni Torinese na Korzu Italia, kjer je gospa Neva Bizjak postavila steklenice skupaj z diplomo iz Zadra v izložbo. Olju pa delajo družbo še oljčni namaz in oljke v slanici, ki jih prav tako proizvajajo pri Petarosovih. (vb) Pozitiven obračun terminala na Fernetičih TRST - Družbeniki družbe Terminal Intermodale di Trieste-Fernetti Spa, ki upravlja tovorni terminal na Fer-netičih, so na včerajšnji skupščini odobrili lanski poslovni obračun, iz katerega izhaja 2,9 milijona evrov dohodka (+12%) in 247.235 evrov dobička pred davki. Skozi terminal je lani potovalo 132.211 tovornjakov ali za 5,3 odstotka več kot predlani, ko so jih našteli 125.552. Zelo pomemben je tudi podatek, da so se carinske operacije povečale za 8,6 odstotka, saj je to dokaz o vsaj delni oživitvi evropskih trgov. Izstopajoč dogodek v lanski poslovni dobi je bila vzpostavitev železniške povezave terminala z nacionalno oziroma mednarodno železniško mrežo. Družbeniki so imenovali nov upravni svet družbe za naslednja tri leta, ki ga bo še naprej vodil Giorgio Ma-ranzana, člani pa so Claudio Grim, Diego Umer, Livio Maraspin, Mau-rizio Salce, Alessio Križman, Ampe-lio Zanzottera, Carmelo Gatto in Franco Bosio. V nadzorni odbor pa so bili imenovani Gianfranco Bettio (predsednik), Alessandro Merlo in Walter Stanissa. V središču Trsta odpira vrata lokavska mesnica TRST - Danes ob 10. uri bo na Trgu Stare mitnice odprla vrata nova mesnica družine Prunk iz Lokve. V prostorih je že bila mesnica Le Car-ni, zdaj pa jo je Prunkovo podjetje Postojnske mesnine temeljito prenovilo. Pri administrativnih postopkih in dovoljenjih je Prunku pomagalo SDGZ, v katerega se je tudi včlanil. Slovenska Unicredit se bo dokapitalizirala LJUBLJANA - Delničarji slovenske Unicredit banke, ki jo vodi France Arhar in je lani povečala dobiček za 50 odstotkov, so na včerajšnji skupščini sklenili povečati osnovni kapital. Dokapitalizirala jo bo matična banka, in sicer z izdajo 989.315 delnic za skoraj 50 milijonov evrov. K dokapitalizaciji so sicer vabljeni tudi manjšinski delničarji. Zaradi izteka mandata so delničarji članom nadzornega sveta Martinu Klauzerju, Francu Andrettiju, Giuseppu Verra-sciniju, Heinzu Karlu Tschiltschu in Alessiu Posmanu podaljšali mandat do 30. aprila 2014. EVRO 1,4302 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 19.4. 18.4. ameriški dolar 1,4302 1,4275 japonski jen 118,23 118,25 93199 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,3399 40,4869 63,6220 40,3950 63,4520 ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancKi ti ini" 7,4583 0,87750 7,4581 0,88380 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 8,9352 7,7880 U.DOJOU 9,9660 7,8080 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,125 1 2821 24,188 1,2897 jviv.aiji\i Malih. estonska krona TAnnt 15,6466 267,34 15,6466 26718 1 1 la /ID -2,56 +13 74 KRKA 1 1 IKA KOPER 57,87 12 80 -2,44 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 169,50 -1,16 -0,29 TELEKOM SLOVENIJE 229,30 74,80 -0,59 +1,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 15,19 DELO PRODAJA 20,99 rrm 7û no -1,04 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 13,00 1 O") -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,41 Ml IMnTCCT A cr» +0,12 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 10,97 -7,03 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 7,95 22,95 306 10 SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 59,00 174 00 +2,00 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 99,00 16,80 -2,94 +1,20 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. aprila 2011 +°,3° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ AT1ANTIA 1,151 98,45 15 81 +0,52 +0,15 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,97 -0,38 +0,97 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,88 2,52 +0,58 -0,08 -0 13 EDISON ENEL ENI 0,75 4,52 1684 +0,31 FIAT FINMECCANICA 6,28 -0,06 +1,78 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,78 15,05 +0,57 +0,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,09 1403 +1,06 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,04 -0,28 +2,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,28 7,43 -1,47 -3,38 -1 49 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,25 6,355 15 28 -1,93 -2 11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,78 -0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,04 8,035 -1,13 -2,43 TENARIS TERNA 0,97 16,68 -2,26 -2,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,077 +0,85 -1,40 -3 12 UNICREDIT 5,745 1,634 -0,12 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 107,63 $ -0,48 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 775,55 -1,21 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.181,41 -0,05 +019 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.198,33 2.362,17 73 7 42 -0,76 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 303,49 -0,84 +0,12 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.777,79 -0,52 MBI 10, Skopje 2.514,29 +0,02 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.256,54 +0,45 Nasdaq 100 2.298,54 +0,27 S&P 500, New York 1.310,59 +0,42 MSCI World, New York 1.316,90 -1,58 DAX 30, Frankfurt 7.039,31 +0,18 FTSE 100, London 5.870,08 -2,10 CAC 40, Pariz 3.881,24 -2,35 ATX, Dunaj 2.730,00 -1,43 PX, Praga 1.232,5 +0,75 EUROSTOXX 50 2.857,61 -2,81 Nikkei, Tokio 9.441,03 -1,21 STI, Singapur 3.144,38 -0,28 Hang Seng, Hongkong 23.520,62 -1,30 Composite, Šanghaj 3.056,98 +0,21 Sensex, Mubaj 19.121,83 +0,16 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 20. aprila 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Ta Trst med vero in slano kožo Ace Mermolja Ogovorni urednik je po pravilih odredil za Primorski dnevnik embargo političnih stališč in misli. Držal se ga bom dosledneje kot Giuliano Ferrara v svoji rubriki Radio Londra na prvem kanalu RAI. Napisati nekaj misli o Trstu pa verjetno še ne pomeni politizirati, čeprav so tu občinske in pokrajinske volitve. Številnim kandidatom voščim nepristransko srečo (nekaterim tudi manj sreče), čeprav bo upravljanje tega Trsta trd oreh za vsakogar. Dnevno se vozim v mesto z avtobusom, kjer smo upokojenci in študenti. S Padrič gre avtobus do Bazovice, nato pa zavije po poti ob sinhrotronu, kjer je postaja. Tu nihče ne vstopi in nihče ne izstopi: sinhrotron je tam tesno v svoji znanstveni lupini. Ko avtobus zavije na spodnjem ovinku, se razpre čudovit pogled na Tržaški zaliv. Trst je lep kot krasotica, ki sama ne ve, kaj bi s seboj. Tudi lepi ljudje izgubijo smer. Že vprašanje, kam dati vse te upokojence in študente, ki se vozijo v avtobusu, zastavlja nemajhen problem, vendar bi se na planoti umaknil korak v zgodovino. Pri Bazovici, kamor vozi avtobus, sta dva spomenika, ki sta pomembna za slovensko in italijansko skupnost, skozi desetletja sta označevala spominski, nacionalni in celo človeški prepad med dvema skupnostma: spomenik bazoviškim junakom in fojbe. Spominjam se, kako so si v Bazovici stali nasproti Grilzova horda fašističnih pretepačev in Slovenci na isti cesti. Vmes je bila policija. Grilz je medtem zvito smuknil s skupinico v Lo-njer in udaril po Kjudrovih. Ta Trst umira, to hudo nasprotje se blaži in nekateri se sprašujejo: Kaj nam sedaj ostaja? Za občinske volitve se je pričela lomiti in pršiti celo dovolj granitna tržaška desnica s svojimi interesi. Danes niti dnevi spomina ne pretresajo Italije. Zakaj je bil Trst zadnje tedne v ospredju vsedržavne javnosti? Zaradi spomina? Ne, bil je v ospredju zaradi zavarovalnice Generali, spora na vrhu njene oblastne piramide in zaradi odstopa starega Geronzija, ki je za manj kot leto kreganja prejel odškodnino v znesku 16,6 milijonov evrov. Ubogi Geronzi! Bil je iz Rima, prijatelj vatikanskih skritih lož, An-dreottija, KD, potem Lette in ljudi, ki mešajo štrene v visokih italijanskih financah. Tokrat ga je mlajša generacija brcnila, čeprav z zlatimi čevlji. Prelom bi lahko bil zgled za Trst. V mestu so se res omilile nekatere napetosti, desnica ima več kandidatov in se krega. Kljub temu pa obstaja v Trstu obroč interesov, ki se pletejo med zavarovalnicami, Fundacijo CRT, pristaniščem, bankami in kapitalom, ki v Trstu še vedno je. Obenem pa je očitno, da vsi ti interesi ne gredo preko partikularnega in ne zmorejo skupne vizije. Videli smo, kako so se od Krasa do morja pletle nasprotujoče si iniciative. Di-piazzi ni uspelo "roditi" dobrega regulacijskega načrta, ki bi, med ostalim, "popravil" tudi nespameten Illyjev gradbeni liberizem in posledično »cementifikaci-jo« Krasa. Ob morju pa bi bilo smešno, ko ne bi bilo tragično. Zakaj omenjam zaliv in morje? V Nabrežini gradijo turistično naselje, v Milje naj bi umestili uplinjevalnik, vmes naj bi delovalo pristanišče. Prišli bomo do Barkolane, ki bo morski slalom med petrolejskimi in kontejnerskimi ladjami. Pozabil pa sem na Staro pristanišče, ki je tam enako kljub stotim idejam. Gre za čudovit kraj z omejenim dostopom. Glede pristanišča se lomijo kopja med vizijami, ki gredo od turizma do skladišč. Vsekakor je pristanišče najboljši kraj za športni ribolov. Kdo ve, kaj bo iz njega razen rib, ki se tam skrivajo? Želim povedati, da se v Trstu pod zemljo in morjem bijejo, združujejo in ponovno bijejo različni interesi, ki ne pustijo mestu zadihati. Primer je tudi ške-denjska železarna. Iz nje se kadijo nezdravi plini, meni pa je kot struktura zelo všeč, saj deluje kot spomenik stari mehanski in železni industriji. Dal bi jo v zakup umetnikom, galerijam, kulturi... Vse omenjeno in drugo bo postalo bolj odkrito, bolj vidno in opazno, ko se bo nadaljevala odjuga starih nacionalnih in ideoloških sporov, ki so dajali mestu identiteto: negativno, a vendar identiteto. Magris je napisal, da je identiteta Trsta v odštevanju. Danes je v pomanjkanju idej ali pa v težavi, da se kaka dobra ideja uresniči. Res je, da je levica pogostokrat žalostna in ne ponuja razveseljivih idej. V Italiji pa je še bolj žalostna desnica. Berlusconi bije svojo volilno kampanjo z napihovanjem sovražnika, ki je v spojitvi sodnikov s komunisti in njihovimi zaro-tniškimi idejami. O čem naj govori? O svojih vilah in jahtah in o tem, da njega ne zanima podražitev kruha ali bencina? V Trstu smo bili ta sovražna mešanica "slavo-comunisti". Ko ni bilo drugih argumentov, je bil ta odličen za volilni boj. Če parola neha ločevati in obenem združevati, potem bo težko biti volilne boje z izpuhtelo retoriko. Trstu bo treba predstaviti mesnate ideje. V desetletjih jih ni bilo mnogo in dobre so kmalu ovenele s kako tipično regresijo slabih. Zato se nepristransko sprašujem: Bodo morda te volitve nova priložnost za Trst in rešitev zmešnjav, v katerih se mesto nahaja? Upam, saj je pesnik Košuta označil Trst "kot vero, ki ne dogori". Žal je ostalo malo ognja, malo pepela in malo isker pod njim. Vedno več je na koži lepe gospe soli, kar ni dobro za kožo in niti ne za dušo. ODPRTA TRIBUNA Slovenska skupnost kritična do novega zakonskega osnutka o slovenskem šolstvu v Italiji Stranka Slovenska skupnost obžaluje dejstvo, da je sen. Tamara Blažina, ki je bila izvoljena tudi s podporo slovenske stranke in njenih volivcev, pred dnevi formalizirala vložitev novega zakona o slovenskem šolstvu v Italiji, ki v veliki meri prezira predloge in pripombe Slovenske skupnosti. Zakon se pripravlja že nekaj let, politične komponente skupnega predstavništva pa so bile z njegovo vsebino dejansko seznanjene šele pred kratkim, ko so bile igre v glavnem že zaključene. Po pripombah skupnega zastopstva se je senatorka ponovno sestala z marsikatero komponento, razen s političnimi strankami, ki niso več nič mogle pristaviti h ključnemu dokumentu. V novem zakonskem osnutku beležimo popolnoma novo vlogo deželne posvetovalne komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki naj bi bila okrepljena s predstavniki krajevnih uprav, izbranih po nejasnem sistemu in bi nato prevzela celo vrsto ključnih pristojnosti, ki ji pa zaščitni zakon ne pripisuje. To pomeni, da se s tem zakonom spreminja tudi zaščitni zakon. Omenjena komisija bi praktično nadomestila skupno politično manjšinsko zastopstvo, kar se tiče slovenskih šol v Italiji, in bi opravljala tudi težke politične izbire zakonskega značaja. V tej komisiji nimajo nobene vloge in ne besede predstavniki krovnih organizacij Slovencev ali druge oblike političnega predstavništva. Njena sestava se zelo hitro spreminja in torej ne zagotavlja dolgoročnega planiranja izbir in razvojnih smernic. Ob tem gre pripomniti, da se zaradi izbir te komisije lahko tudi niža raven zaščite, saj je komisija mero-dajna za šolske izbire, kot to pojasnjuje 23. člen osnutka. Zato je ta njena vloga za SSk nesprejemljiva. V zakonskem osnutku je nerazumljivo zapostavljeno znanje slovenskega jezika. Jezikovne kom-petence zlasti neučnega, a tudi učnega kadra, v slovenskih šolah niso točno definirane po potrebah poučevanja v slovenščini. Za izobraževanje bodočega učnega kadra ni zahteve po tečajih in usposabljanju dosledno v slovenščini, marveč se pisec zakona zadovoljuje z okvirnimi in polovičnimi predvidevanji. Zakon odpira pot k uvajanju večrazrednic, ki se lahko za našo šolo spremenijo v dvorezen nož in smo jih zato do danes zavračali, kjer se je le dalo. Financiranje tega zakona pa naj bi bilo odvisno od klestenja števila uradnih vozil pri raznih upravah, kar ne daje nobenega jamstva. Slovenska skupnost bo temeljito proučila še ostale vprašljive člene novega zakonskega osnutka, ki pa žal že na prvi pogled ne nudi nobenega zagotovila glede bodočnosti slovenske šole v Italiji in jo pravzaprav prepušča pogubnemu toku italijanskega vsedržavne-ga izobraževalnega sistema. Svoje popravke bo Slovenska skupnost že v prihodnjih tednih posredovala pristojnim političnim in parlamentarnim sogovornikom v Rimu. Slovenska šola v Italiji je ključnega pomena za obstanek in razvoj naše narodne skupnosti. Ni slučaj, da je bila kot taka tudi navedena že v mirovni pogodbi in v mednarodnih dogovorih med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Tam zapisana jamstva moramo danes nadgraditi na novih temeljih, pa vendarle ne za ceno, da se odpo-vemo v času pridobljenim pravicam. Peter Močnik SEŽANA - Ob 20-letnici Kosovelovega doma SEŽANA Fotografije trenutkov ujete kulture Posnetki so delo Bogdana Macarola, ogled razstave pa je možen do 8. maja - Odprtje razstave popestrili s kulturnim programom SEŽANA - Osrednjo slovesnost ob 20-letnici Kosovelovega doma so v veliki galeriji pospremili z odprtjem fotografske razstave Bogdana Macarola iz Dutovelj, ki se do 8. maja predstavlja z razstavo z naslovom »Trenutki ujete kulture«. O fotografu in njegovem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn. Zbrane so nagovorili še vsi trije direktorji Kosovelovega doma od prvega Marijana Suše, do v.d. direktorja in dolgoletnega programskega vodje Aleksander Peršolja kot tudi sedanji programski vodja David Terčon in Goj-mir Lešnjak Gojc, ki je na čelu kulturnega hrama Krasa zadnjih deset let. Odprtje razstave je s plesom popestrila Mojca Stojkovič s soplesalko Ani Rožman. Istočasno so v Črnem kotu - galeriji digitalne umetnosti na ogled postavili tudi širši izbor Maca-rolovih fotografij. »Bogdan Macarol je odličen fotograf, fotoreporter in novinar. Je tista oseba, ki je v tovrstnih vlogah največkrat stopila čez prag Kulturnega centra Krasa. Avtor namreč, kot nekakšen hišni fotograf, spremlja dogajanje v Kosovelovem domu in v objektiv fotoaparata lovi gledališke, glasbene, plesne, literarne in razstavne prireditve, skratka utrinke iz pestre palete kulturnih dogodkov in njihov živahni utrip. Ker Bogdan Ma-carol svojo fotografsko vlogo najpogosteje združuje s sočasnim novinarskim delom, je tudi njegova fotografija reportažnega značaja. Fotografije so bogato izpovedne. Strniti dvajset let aktivnega obstajanja v niz 30 barvnih fotografij je bila zahtevna naloga. Razstavljene fotografije segajo od prvih začetkov doma do danes, poseben poudarek daje obdobju od leta 2000, ko je prešel iz klasične na digitalno fotografijo, in posebno mesto zavzemajo sveži posnetki. Iz vseh njegovih fotografskih zapisov je razvidno, da ga zanimajo akcija, živost, utrip. Dve razstavljeni fotografiji (z motivom celotnega prostora velike dvorane in ob 25-letnici Vilenice) sta posneti z objektivom, imenovanim ribje oko,« je med drugim poudarila Anamarija Stibilj Šajn. V fotografijah Bogdana Maca-rola prihaja še posebej do izraza bistvena lastnost fotografije kot svetlobnega zapisa. Avtor namreč pri fotografiranju ne rabi bliskavice, ampak izkorišča svetlobo okolja. Čeprav je fotografija nekakšen film ustavljenega življenja, je življenje ujeto v Ma-carolove fotografske zapise živo in dinamično, polno izraznosti... Nenehno išče pravi motiv v pravem trenutku. Sicer pa Macarol fotografira od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pokriva širok spekter zvrsti fotografije, od terenske do studijske in izrazne, največ pa se ukvarja z reportažno fotografijo. Javnosti se je predstavil na osmih samostojnih in desetih skupinskih razstavah. Je tudi član sežanskega Foto kluba Žarek in sodeluje s Foto klubom Trst 80. »Kulturni dom opravlja posebno funkcijo na področju kulture in Slovencev, ki so na meji dveh kultur. Ko fotografiraš, pojdi vedno do konca -to je bil vedno moj moto,« je med drugim poudaril Macarol. Razstava njegovih fotografij bo na ogled do 8. maja. Olga Knez vojvodine Kranjske Danes ob 18. uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili prvi celoviti prevodi Slave vojvodine Kranjske v slovenski jezik. Delo bosta predstavila urednik in vodja projekta Tomaž Čeč ter Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. Z delom Slava Vojvodine Kranjske je Janez Vajkard Valvasor v 17. stol. postavil na evropski zemljevid majhno deželo Kranjsko oz. Vojvodino Kranjsko, ki je bila od 16. stoletja dalje osrednja slovenska zgodovinska pokrajina. V zanimiv večer nas bo popeljal trio Glasbene šole Sežana, učenca Domen Gulič in Andrej Jurančič s profesorjem Brankom Trifkovicem. Od leve Mojca Stojkovič, Bogdan Macarol in Anamarija Stibilj Šajn o. knez pisma uredništvu Postavitev dvojezičnih cestnih smerokazov Dne 13. 5. 1995 je to Združenje predstavilo pokrajinski upravi v Trstu dopis z dne 11.04.1995 z zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel. Dopisu so bile priložene fotografije, kjer bi morali biti postavljeni smerokazi tudi s slovenskimi napisi. Do danes pokrajinska uprava omenjene zahteve ni upoštevala. Slovenci, ki tukaj živimo, od vedno uporabljamo izvirna slovenska imena za posamezne vasi in kraje v tržaški pokrajini kot tudi za samo mesto Trst. Podpisani meni, da bi morala pokrajinska uprava zaradi svojega narodnostno heterogenega območja skrbeti za ohranjanje in negovanje te specifike ter za razvijanje kulture sožitja in razumevanja med tukaj živečima narodoma. m Zaradi tega in glede na to, da je potrebno cestne smerokaze prilagoditi veljavnemu zakoniku o cestah ter upoštevajoč določila o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki so prisotna v mednarodnih sporazumih in zaščitnem zakonu št. 38/2001, ponovno dostavljamo fotografije mest ob pokrajinskih cestah, kjer bi morale biti postavljeni smerokazi tudi s slovenskimi napisi, in sicer: pri Ključu v Ricmanjih, v Bazovici, na Padričah, v Gropadi, v Trebčah, pri Banih, na Opčinah, na Proseku, na Božjem polju in v Križu. Številke na priloženih slikah se ujemajo s tistimi na priloženih mapah. PredsednikK.Z.K.V. Carlo Grgič 6 Sreda, 20. aprila 2011 ITALIJA / RIM - Po nesreči na Japonskem in (v sondažah) kritičnem razpoloženju večine ljudi Vlada prekinila program gradnje jedrskih central Opozicija ocenjuje, da se je vladna večina ustrašila junijskega referenduma RIM - Berlusconijeva vlada je z nenadno potezo zaustavila predvideni razvoj jedrskega programa in v ustrezni dekret, ki je v razpravi v senatu, vnesla določilo, po katerem so odpravljene vse norme, predvidene za gradnjo jedrskih central. Amandma, ki ga je predstavila vlada, govori o prekinitvi programa, z namenom, da se preko agencije za jedrsko energijo pridobijo dodatne informacije glede varnosti, vlada pa se pri tem sklicuje na sklepe Evropske unije. Vladna poteza bo nedvomno izničila referendum, ki je bil o tej temi skupaj za drugimi razpisan za 12. in 13. junij. Kot je znano, je Berlusconijeva vlada že leta 2008 s tedanjim ministrom Scajolo napovedala nov jedrski program in ob tem gradnjo centrale že pred koncem sedanje mandatne dobe parlamenta. Potem so se stvari očitno zasukale po nedavni katastrofi v Fukušimi, ko je ministrica Prastigiacomo javno izjavila, da Ljudstvo svobode tvega poraz na volitvah, če bo vztrajalo pri jedrski energiji. Kajti dejstvo je, da je ta po Fu-kušimi doživela nov val nasprotovanja, o katerem statistike danes govorijo, da dosega kakih 72 odstotkov. Včerajšnja odločitev vlade je izzvala zadovoljstvo zlasti v vrstah opozicije. Sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je dejal, da beži vlada od lastnih odločitev, a to je zmaga za Demokratsko stranko in vse tiste politične sile, ki so svojo skepso do vladnega jedrskega programa izražale veliko prej, preden je prišlo do nesreče na Japonskem. Obenem bi se po Bersaniju vlada morala izjasniti, kakšne naj bodo dolgoročne energetske izbire države. Kajti ni dovolj trenutni izhod iz nuklearnega programa, temveč bi to moral biti odločen zasuk v politiko obnovljivih virov energije. Včerajšnjo odločitev vlade je v prejšnjih dneh nekako napovedoval minister Tremonti, ki je večkrat javno izrazil skepso o velikih investicijah v jedrski program. Vendar je jasno, da se je vlada še zlasti hotela izogniti junijskemu referendumu, za katerega so te dni bile napovedi, da se ga bo gotovo udeležilo preko petdeset odstotkov volivcev. O tem je včeraj govoril predvsem sekretar Italije vrednot Antonio Di Pie- Gradbišče jedrske centrale v Montalto Di Castro ansa tro, ki je vladno potezo opredelil kot goljufijo. Vlada se namreč po njegovi oceni ni trajno odpovedala jedrskemu programu, njen cilj je le, da se izogne referendumu, na katerem bi bila gotovo poražena. Podobno oceno je dal tudi se-kratar Komunistične prenove Paolo Ferrero, ki predvideva, da bo vlada spet potegnila iz klobika jedrski program, ko se bo strah zaradi Fukušime polegel. Poleg tega sta junija na programu še dva referenduma in sicer o privatizaciji vode in o tako imenovani »legitimni od-stonosti«, s katero se premier izogiba svojim procesom. Enako je dogajanje ocenil voditel SEL Nichi Vendola. RIM - Frattini se je sestal z vodjo libijske opozicije Italija bo maja gostila mednarodno srečanje o prodaji libijske nafte RIM - Zunanji minister Franco Frattini je po pogovorih z vodjo libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mustafo Abdelom Džalilom v Rimu včeraj dejal, da bo Italija prihodnji mesec gostila mednarodno srečanje, na katerem bodo govorili o prodaji libijske nafte. Džalil je dejal, da si želijo sodelovanja z državami, ki so priznale opozicijo. Kot je po srečanju z Džalilom dejal Frattini, bo v Rimu v začetku maja potekalo srečanje kontaktne skupine za Libijo, na kateri bodo govorili o »mednarodnih pravnih instrumentih, ki bi omogočili prodajo nafte« iz vhodnega dela Libije, ki je pod nadzorom upornikov. Na srečanju kontaktne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki 20 držav in mednarodnih organizacij, bodo skušali najti način, da bi premoženje libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki so ga številne države po svetu zamrznile, uporabili in ga namenili za pomoč libijskim upornikom, je še dejal Frattini. Džalil pa je dejal, da si želijo mednarodnih stikov predvsem z Italijo, Francijo in Katarjem, državami, ki so doslej edine priznale libijski prehodni nacionalni svet. »Prijateljstvo in sodelovanje bomo razvijali predvsem z Italijo, Francijo in Katarjem,« je izjavil Džalil. »Naša gospodarska prihodnost bo vključevala tiste, ki so nas podpirali,« je še dodal. Italija tudi razmišlja o možnosti, da bi v Libijo poslala opremo za nočno opazovanje, radarje in tehnologijo za blokiranje komunikacij. »Nimamo veliko alternativ. Ena od alternativ je uporaba kopenskih sil. Italija ni naklonjena napotitvi kopenskih sil (v Libijo),« je pojasnil Frattini. Minister Franco Frattini ansa »Obsodili smo nasilje režima na ulicah, obsodili smo uporabo ostrostrelcev v Tripoliju in v obleganih mestih... Ne moremo reči, da to ni naš problem,« je izjavil italijanski zunanji minister. V libijskem konfliktu je bilo doslej ubitih 10.000 ljudi, ranjenih pa 55.000, je še povedal Frattini, ki se je pri tem skliceval na podatke, ki mu jih je na pogovorih predstavil Džalil. »Predsednik sveta nam je poročal o 10.000 mrtvih in 50.000 do 55.000 ranjenih,« je dejal. Italija bo tudi sprejela do sto libijskih državljanov, ki so bili ranjeni v spopadih, v Libijo pa tudi namerava poslati dodatno zdravniško osebje, ki bi pomagalo upornikom. Džalil se je v Rimu srečal še s predsednikom Giorgiom Napolita-nom in premierom Silviom Berlusco-nijem. Nekdanji libijski notranji minister, ki je prestopil na stran libijskih upornikov, je v Rim pripotoval iz Katarja v okviru svoje prve turneje v tujini v novi vlogi. (STA) Za Tremontija evropski sporazumi nezadostni RIM - Gospodarski minister Giulio Tremonti poziva k posodobitvi evropskih sporazumov. »Sporazumi so bili napisani pred globalizacijo. Popravili so jih, a so proizvod preteklosti, medtem ko je današnji svet povsem drugačen,« je svoje gledanje pojasnil minister, ki se je včeraj udeležil zasedanja komisije za ustavna vprašanja Evropskega parlamenta. Razložil je, da je izbruh geopolitične krize na južnem koncu Sredozemlja pokazal na »dramatično nezadostno izvajanje evropskih sporazumov«. Tremonti pogreša pobude in odzive Evropske unije v zvezi s severnoafriško in bliž-njevzhodno krizo, medtem ko je bil odziv na gospodarsko krizo po njegovih ocenah razmeroma pozitiven. Fiat: Fiom pogojuje V • M nase investicije TURIN - Bitkam in polemikam okrog družbe Fiat ni videti konca. Potem ko je kovinarski sindikat Fiom (edini, ki je nasprotoval novim pogodbam v Fiatovih tovarnah Pomigliano d'Arco in Mirafiori) sprožil sodne postopke proti ločenim dogovorom, se je včeraj oglasilo vodstvo turinske-ga avtomobilskega velikana. V tiskovnem sporočilu je napisalo, da Fiomova pobuda lahko pogojuje investicije in program Fabbrica Italia. Včeraj se je pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne sestal z državnimi tajniki sindikalnih konfederacij Susanno Ca-musso (Cgil), Raffaelejem Bo-nannijem (Cisl) in Luigijem An-gelettijem (Uil). Minister za delo Maurizio Sacconi je medtem izrazil zaskrbljenost nad prihodnostjo avtomobilske industrije v Italiji. Raznoliki protesti študentov in mladih RIM - V raznih italijanskih mestih je včeraj uspešno potekal Student Action Day (Dan študentske akcije), svojevrstna oblika protesta »proti vladajočim, ki nam odrekajo prihodnost«. Mladi so včeraj plezali na strehe univerz, zahtevali popuste na avtobusnih vozovnicah in polnili trge. V Bariju so se zbrali pred sedežem apulijske deželne uprave z vrečkami za smeti v rokah, v Padovi pa so študenti na vse svoje bankovce napisali geslo »Brez nas bo Padova umrla«. LAMPEDUSA - Včeraj v jutranjih urah 700 priseljencev iz Libije priplulo na italijanski otok LAMPEDUSA - Po štiridnevnem premoru zaradi razburkanega morja je včeraj dopoldne stara ribiška ladja pripeljala okrog 700 beguncev na Lampe-duso. Prvi, ki so se izkrcali, so povedali, da so iz Libije odpotovali približno pred dvema dnevoma. Največ je otrok in žensk, med katerimi jih je večje število nosečih. 25-metrsko železno plovilo je že v zgodnjih jutranjih urah opazil helikopter vojne mornarice približno 40 milj jugovzhodno od otoka. Sledil je ruti, ki bi ga pripeljala do Sicilije. Štiri patruljni čolni obalne straže so mu priskočili na pomoč in ljudem pokazali najkrajšo in najbolj zanesljivo ruto, ki jih je, v spremstvu obalne straže, pripeljala do Lampeduse. Petdeset priseljencev se je na otok izkrcalo že v noči med ponedeljkom in torkom, med katerimi tudi dve ženski in dva mladoletnika najbrž in Tunizije. Osem pribežnikov, najverjetneje Tunizijcev, je v zgodnjem popoldnevu rešila obalna straža približno 14 milj od Pantellerie. Pripluli so z gumenjakom, ki Reševanje priseljencev pri Lampedusi pa se je pokvaril. Patruljni čoln obalne straže je tako begunce pripeljal do otoka. Ob tem je še naraslo število žrtev brodoloma, ki se je pripetil 13. aprila na čereh v kraju Arenella na Panteleriji. V bli- ansa žini kraja nesreče je potapljač našel tretjo žrtev, ki so jo takoj odpeljali v mrtvašnico. V jutranjih urah so včeraj pokopali ženski iz Konga, prvi dve žrtvi tragične nesreče. (STA) VOLITVE - Afera o plakatih proti sodnikom Morattijeva se je ogradila od spornega strankarskega somišljenika RIM/MILAN - Predsednik senata Renato Schifani je obsodil plakate o sodnikih-rdečih brigadistih,, ki zadnje dni visijo po milanskih ulicah, rekoč, da so žaljivi in necivilni. Predsedniku državne zveze sodnikov je v telefonskem pogovoru izjavil, da so plakati nesprejemljivi in da bi jih bilo treba obsoditi brez izgovorov. Pri tem poziva Schifani Ljudstvo svobode, naj se od tega dejanja distancira, predvsem sedaj, ko so odkrili krivce, da bi na ta način pripomogli k umiritvi razgretega političnega ozračja. V torek je predsednik republike ostro obsodil pobudo Roberta Lassi-nija, kandidata Ljudstva svobode na občinskih volitvah v Milanu, češ da so plakati podla provokacija klima v političnem dogajanju pa je dosegla meje spodobnosti. Včeraj je lombardski predsednik stranke Lassiniju očital, da ne odraža ideje Ljudstva svoboda in naj zato odstopi iz kandidatne liste. Letizia Moratti pa svojo kandidaturo Sporni plakat v Milanu ansa za milanskega župana ocenjuje za ne-kompatibilno s prisotnostjo Lassinija v listi. Morattijeva se včeraj v očitni zadregi ni pojavljala v volilni kampanji, v pričakovanju, da se afera razčisti. Nazadnje je prišla vest, da sporni kandidat Lassini razmišlja o odstopu z liste, česar dotlej ni bil pripravljen narediti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Bruno Rupel te dni pripravlja obračun svojega desetletnega predsedovanja zahodnokraškemu rajonskemu svetu. Na sedežu na Proseku zbira gradivo o tem, kar je bilo v dveh predsedniških mandatih storjeno, in kar bi bila morala občinska uprava storiti prav na zahtevo rajonskega sveta, a ni. Sredi maja se bo drugi mandat iztekel, tretjega ne bo, ker ga zakon ne predvideva. Pa tudi nadaljevanja Ruplove politične dejavnosti ne bo, ker pač ... Kako ocenjujete vaše desetletno predsednikovanje? »Obračun je, kljub vsem objektivnim težavam, pozitiven.« Objektivnim težavam? »Seveda. Leva sredina je imela v rajonskem svetu večino, občino pa je vodila desna sredina. Kljub večini v rajonskem svetu smo bili dejansko v odnosu do uprave v opoziciji, kar se je poznalo pri "pozornosti" upraviteljev do nas. Kljub temu nam je uspelo marsikaj iztržiti, zato ocenjujem naše delovanje kot pozitivno.« Nekateri dosežki? »Asfaltiranje cest in pozornost na varnost občanov, ureditev parkirišča na Proseku, igrišči za otroke na Proseku in v Naselju S. Nazario, obnovitveni posegi na številnih cerkvah, dopolnitev plinskega omrežja na Proseku in v Križu, posegi za odstranitev radona iz šolskih poslopij v Križu in na Proseku, obnovitev italijanske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca v Križu, popravilo otroškega vrtca na Proseku, rajonski svet je dobil nov sedež.« Kaj pa ni bilo storjeno? »Žal mi je, da nam ni uspelo razširiti proseškega pokopališča. Prizadevanja se vlečejo že več kot 15 let, občina je vključila poseg v seznam javnih del, a vsako leto je bilo delo preloženo na poznejši datum. Še dobro, da so bile tako na prose-škem kot na kontovelskem in kriškem pokopališču zgrajene pokopališke niše.« Kaj pa potrebni posegi v drugih vaseh Zahodnega Krasa? »Na Kontovelu bi morali bonificira-ti Mlako in urediti prostor ob njej; v Križu še vedno čakajo na parkirišče in na popravilo cerkvice sv. Roka, ki jo že leta obdaja podporno železje, da ne bi kamnite skrle zdrsele s strehe; v Naselju S. Naza-rio bi morali urediti parkirišče in pločnik.« Kakšen je bil odnos do občinske uprave? Bruno Rupel kroma »Kljub drugačni politični barvi smo skušali imeti dobre odnose, predvsem z občinskimi funkcionarji. A vemo, da funkcionarji delujejo na podlagi direktiv politikov.« Kaj pa odnos s krajani? »Ljudje ne razumejo, da terja rešitev vsakega najmanjšega problema veli- ko časa. Občinsko upravno kolesje se premika zelo počasi. Ljudje protestirajo, godrnjajo. Imajo prav, a ne vedo, koliko dela je potrebno za premostitev vsake najmanjše težave.« Ali ste bili v tej zvezi nekakšen strelovod? »Bolj kot strelovod, smo bili posta- POLITIKA - Otvoritev volilne »točke« v Ul. delle Torri V Demokratski stranki prevladuje še kar optimistično razpoloženje Demokratska stranka ima od včeraj v Ul. delle Torri svoj volilni »ga-zebo«, kjer bo delila volilno gradivo in prirejala predvolilne pobude in srečanja. Odprtja so se udeležili pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo ter kandidata Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat (foto Kroma). V stranki vlada precejšnji optimizem pred majskimi volitvami, ki se bodo skoraj gotovo odločale v drugem volilnem krogu. Za Občino spopad med Robertoma (Cosolinijem in Antonionejem), za Pokrajino pa med Basso Poropat in Giorgiom Retom. HOMMAGE BORISU PAHORJU - Diplomsko delo Tanie Zanuttini Visco, diplomska naloga o taborišču Diplomiranka (110 s pohvalo) o višku fašistične nestrpnosti v koncentracijskem taborišču v Furlaniji Višek fašistične nestrpnosti - koncentracijsko taborišče v Viscu v Furla-niji (februar - september 1943). Tako je Tania Zanuttini, študentka iz kraja Morsano al Tagliamento v Furlaniji, naslovila svojo diplomsko nalogo, ki jo je pred nekaj tedni uspešno zagovarjala na videmski univerzi pri prof. Valeriu Perni. Zanjo je prejela najvišjo oceno s pohvalo. V delu je med drugim objavila tudi pismo, ki ga je avgusta lani prof. Boris Pahor pisal predsedniku odbora za ohranitev bivšega fašističnega taborišča v Viscu, prof. Ferrucciu Tas-sinu, v katerem se je zavzel za ohranitev in primerno ureditev tega v Italiji še skoraj povsem nepoznanega kraja trpljenja slovenskih internirancev. Po opravljeni diplomi je Zanutti-nijeva izrazila željo, da bi rada izročila izvod diplomskega dela prof. Pahorju. Obrnila se je na prof. Tassina, ta se je zmenil s prof. Pahorjem za srečanje z diplomiranko, in tako se je Za-nuttinijevi včeraj želja izpolnila. Na Proseku se je srečala s slovenskim pi- Z leve Boris Pahor, Tania Zanuttini in Ferruccio Tassin / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 21. aprila 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 ZAHODNI KRAS - Obračun desetletnega predsednikovanja Bruna Rupla Rupel: Rajonskim svetom bi morali bolj prisluhniti »Strelovod« med krajani in občinsko upravo - DS za pomladitev, tako ne bo več kandidiral vljeni ob zid. Ljudje zahtevajo, občina ne odgovori, rajonski svet pa je vmes, med ljudmi in upravo, in skuša dobiti ustrezen, zadovoljiv odgovor.« Vi boste maja zaključili predsed-nikovanje in ne boste več kandidirali. »Ne.« Zakaj? »Po zakonu ne morem opraviti še tretjega mandata.« Ali ne bi lahko kandidirali za občino ali pokrajino? »Demokratska stranka se je usmerila v pomladitev svojih vrst. Če se je pač tako odločila ... « Kakšen je bil odnos stranke do vašega dela? »Po mojem mnenju bi se morala stranka nekoliko bolj zavzeti za problematike rajonski svetov, kajti prošnje in zahteve, ki jih iznašajo rajonski sveti, bi morale odmevati tudi v občinski palači. Žal pa se to ni vedno zgodilo.« Ali je to nezaupnica stranki? »Bolj kot nezaupnica je to nasvet, naj se stranka bolj zavzame za rajonske svete. V volilnem obdobju se to večkrat poudarja, potem pa se na to pozabi.« Marjan Kemperle sateljem, ki je rade volje sprejel darilo. Diplomska naloga Tanie Zanutti-ni je v bistvu prva znanstvena raziskava o fašističnem taborišču v Viscu, je pojasnil Ferruccio Tassin. Delo je po- membno, ker na podlagi bogate dokumentacije dokazuje, da je »Visco obstajal« in - tudi na podlagi ustnih pričevanj preživelih z obeh strani, slovenskih internirancev in italijanskih je- čarjev - razkriva, kaj se je v taborišču dogajalo. Mnogi namreč še sedaj skušajo zanikati obstoj fašističnega taborišča. Prof. Tassin je pojasnil, da je taborišče v Viscu še edina dobro ohranjena tovrstna struktura v Italiji. Prvotno se je raztezalo na 140 tisoč kvadratnih metrih površine. Občinska uprava bi se ga hotela znebiti in kvečjemu namestiti tam spominsko ploščo. Spomeniško varstvo je zavarovalo kakih 70 tisoč kvadratnih metrov površine, kar pomeni, da naj bi »odpisalo« skoraj polovico območja. Odbor, ki mu predseduje prof. Tassin, si že leta prizadeva za ohranitev in ureditev taborišča,v spomin in opomin bodočim rodovom. Prof. Pahor je že večkrat posegel za ohranitev zgodovinskih pomnikov. Diplomiranki in prof. Tassinu je zagotovil, da bo - po svojih močeh - nadaljeval s temi prizadevanji. V tej zvezi je že pred časom napisal prispevek in ga poslal milanskemu Corriere della sera, ki pa članka še ni objavil. M.K. VOLITVE 2O1 1 Kandidati za Reta Ljudstvo svobode bo danes ob 15.30 predstavilo strankine kandidate v podporu kandidatu za predsednika Pokrajine Giorgiu Retu. Srečanje bo v volilnem »gazebu« stranke na Borznem trgu. Kandidatna lista UDC Županski kandidat stranke UDC Edoardo Sasco bo danes ob 11. uri v Caffe degli Specchi na Velikem trgu predstavil strankine kandidate za tržaški občinski svet. Ženska voli za žensko V dvorani pokrajinskega sveta bodo danes ob 16. uri predstavili pobudo Ženska voli žensko. Srečanje prireja tržaška ženska konzulta. Kriška šola: Švab posegel pri županu Glede poškodovanega zidu na dvorišču osnovne sole Alberta Sirka v Križu in otroškega vrtca je tržaški občinski svetnik Igor Švab (kandidat SSk na listi Demokratske stranke) predložil županu Robertu Dipiazzi nujno svetniško vprašanje. Sprašuje ga kdaj in kako namerava občinska uprava poskrbeti za popravilo, saj je od neurja minil že dober mesec in Občina do sedaj ni poskrbela za nič drugega kot da je iz varnostnih razlogov dvorišče ogradila s plastičnim trakom. Dipiazzo tudi sprašuje, če je ta popravila uvrstila v seznam nujnih del za katere bi lahko črpala sredstva iz posebnega sklada ki ga je Dežela namenila Občini Trst. SIK: Frattini izhaja iz kroga Manifesta Giuliana Zagabria, pokrajinska tajnica SIK in kandidatka Zveze levice za tržaški občinski svet, izraža začudenje, ker ministra Frattinija skrbi prisotnost komunistov v zavezništvu, ki podpira Cosolinijevo župansko kandidaturo. Posebno še, ker zunanji minister izhaja iz krogov lista Il Manifesto. Komunisti so sodelovali v pokrajinski in deželni upravi z Illyjem in zvonik Svetega Justa se ni porušil. Tudi za morebitni Co-solinijev odbor imajo komunisti resne kandidate, kot je naprimer zdravnik Marino Andolina. Mi bi bili bolj zaskrbljeni - zaključuje Zagabria - zaradi tega, ker so v An-tonionejevem zavezništvu tudi gibanja, ki ne skrivajo svoje simpatije do nekega avstrijskega slikarja z brkci, ki je Trstu podaril Rižarno. Toda o tem Frattini raje molči. Gabrovec podpira vaščane Cerovelj Deželni svetnik Igor Gabrovec, ki na listi SSk kandidira za pokrajinski svet, soglaša s stališči domačinov iz Cerovelj in okoliških vasi, ki so se združili v akcijski odbor proti načrtovani hitri železnici. Ta naj bi po zadnjem preliminarnem načrtu popolnoma opustošila vasico pod Grmado, uničujočih posledic pa ne bodo izvzete niti druge vasi, ki naj bi jih podzemna trasa oplazila ali kar presekala. To je primer Nabrežine postaja, kjer naj bi visoko hitrostni vlaki ponovno zagledali luč in blazno vožnjo nadaljevali v smeri Trsta na popolnoma novem viaduktu. Na srečanju v Cerovljah je tekla beseda tudi o problemu novega elektro-voda družbe Terna, ki se kar tesno povezuje in prepleta z načrtom hitre železnice. Druži ju tudi popoln prezir in omalovaževanje do mnenja in vloge domačinov, ki z načrtoma niso bili zadostno informirani, meni Gabrovec. 8 Sreda, 20. aprila 2011 TRST / ŠOLSTVO - Pobuda skupine staršev otrok, ki niso našli mesta v slovenskih občinskih vrtcih V Dijaškem domu naj se odpre nov oddelek slovenskega vrtca Zbiranje podpisov pod zahtevo Občini Trst - Ob letošnjem vpisovanju 25 otrok izpadlo iz lestvic Občina Trst naj poskrbi za odprtje novega oddelka v slovenskem občinskem otroškem vrtcu v Dijaškem domu: to je zahteva skupine staršev otrok, ki niso dobili mesta v občinskih vrtcih Oblak Niko pri Sv. Ivanu in v Dijaškem domu. Podpisovanje zahteve, ki jo bodo posredovali občinski upravi (konkretno službi za integrirane vzgojne službe v okviru odbor-ništva za šolstvo) je steklo včeraj popoldne na srečanju v Dijaškem domu, ki so se ga poleg staršev na čelu s pobudnikom akcije Štefanom Borisom Vascottom udeležili še ravnatelj doma Gorazd Pučnik ter deželni svetnik Igor Kocijančič in občinski svetnik Iztok Furlanič. Kot smo že nekajkrat poročali, ob letošnjem vpisovanju v občinske vrtce kar 25 otrok ni našlo mesta v slovenskih mestnih vrtcih. Ko so se nekateri starši s pri-zivom obrnili na občinsko upravo, se je odgovor glasil, naj vpišejo otroke v vrtce, kjer so še mesta na razpolago, konkretno v državna vrtca na Proseku in pri Sv. Jakobu. Tako bi prišlo do absurda, da bi morala družina, ki živi le kakih petnajst metrov od vrtca, v katerem bi moral po vsej logiki njen otrok najti mesto, ki pa ga ni, peljati svojega otroka v drugi, dobrih deset kilometrov oddaljen vrtec. Spričo tega se je skupina staršev kot že rečeno odločila, da Občino zaprosi za odprtje dodatnega oddelka v vrtcu v Dijaškem domu, pri čemer se sklicujejo tako na tretji člen italijanske ustave kot tudi na šolski zakon iz leta 1961 in 20. člen pravilnika za vrtce Občine Trst, kjer je govor o slovenskih vrtcih oz. oddelkih. V Dijaškem domu so tudi pripravljeni zagotoviti prostor, je na včerajšnjem srečanju poudaril Pučnik, medtem ko je Kocijančič predlagal, naj se o vprašanju pomanjkanja zadostnega števila mest v vrtcih opozori županske kandidate, ki se bodo pomerili na bližnjih upravnih volitvah v Trstu. Prav tako naj se stopi do deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara, saj Dežela zagotavlja sredstva za vrtce, ki niso državni, se pravi ne samo za zasebne, ampak tudi za občinske vrtce, kot je ravno primer Občine Trst. Po Kocijančičevem mnenju je še čas, da se zagotovijo sredstva, saj bo deželni svet junija razpravljal o rebalansu proračuna. Časa za konkretiziranje akcije pa vsekakor ni veliko, saj bodo predvidoma 29. aprila objavili dokončne lestvice za občinske vrtce. Pod zahtevo se je mogoče podpisati v uradu Dijaškega doma, k podpisu pa pobudniki vabijo tako starše, katerih otroci so izpadli iz lestvic, kot tudi tiste, ki so iz skrbi za zagotovitev mesta otrokom slednje vpisali v kak drug vrtec. (iž) Pobudniki vabijo k podpisu vse prizadete starše, tudi tiste, ki so medtem časom za svoje otroke našli mesto v kakem drugem vrtcu kroma Pri Sv. Alojziju preurejen promet Pri Sv. Alojziju je Občina Trst včeraj začela uvajati spremembe, predvidene v prometnem načrtu, ki so ga izdelali za to četrt. Občinska uprava uvaja nove enosmerne ulice predvsem na območju ulic Marchesetti, San Pas-quale in Felluga, s preureditvijo bodo nadaljevali danes in jutri. Na novosti opozarjajo tudi električne prometne table. Šofer ne počiva Spomladi se v Trstu vsako leto pojavljajo dijaki z raznih koncev Italije, to mesto je namreč precej priljubljeno med organizatorji šolskih izletov. V tem obdobju se tržaški občinski policisti pozorno posvečajo pregledovanju izletniških avtobusov, da bi šolarjem in profesorjem zagotovili varno pot. Za tovrstne kontrole je pristojna skupina redarjev, ki razpolaga s primerno tehnološko opremo. Pred dnevi so pri miramarskem gradu ugotovili, da 45-letni šofer avtobusa iz Rima vozi preveč, saj pogosto ne spoštuje obveznega dnevnega in tedenskega počitka. Nabral je 3000 evrov kazni in izgubil vse vozniške točke. Podjetje, ki je lastnik avtobusa, pa bo moralo odšteti 300 evrov. FERNETIČI Slovenci izročili »zbiratelja« kaznivih dejanj Slovenske oblasti so v ponedeljek zjutraj pri Fernetičih predale italijanski mejni policiji 26-letnega albanskega državljana z začetnicama L. L., ki so ga v raznih evropskih državah že več mesecev iskali zaradi izsiljevanja, ropa, povzročanja poškodb, požiga in trgovine z mamili. Policisti so ga odvedli v tržaški zapor, kjer se bo postopek nadaljeval. Albancu očitajo, da je od marca 2009 do aprila 2010 v sodelovanju z več osebami storil razna kazniva dejanja, in sicer na območju Lombar-dije. Vpleten je bil v trgovino s kokainom, ko je pa terjal dolgove, povezane s temi posli, je nekatere svoje pajdaše pretepel s pestmi, brcami in bejzbolsko palico ter jih hudo poškodoval. Ob tem naj bi L. L. močno pretepel še enega tujega državljana in povzročil požar v skrajno desničarskem krožku v Lodiju. Na osnovi preiskave kriminalistov iz mesta Lodi je tamkajšnji sodnik za predhodne preiskave junija lani odredil več pripor-nih nalogov in eden od teh je dole-tel L. L.-ja, ki je pobegnil. PROMETNICE - Ostre kritike naravovarstvenega združenja WWF: Načrt za hitro železnico povsem skregan z zdravo pametjo Načrt za hitro železnico od Benetk do Trsta si zasluži rdeči semafor, ker je za okolje zelo škodljiv in ekonomsko popolnoma nerentabilen. To je radikalna kritične ocena Svetovnega sklada za naravo WWF, ki je zoper načrt družbe italijanskih železnic RFI predložilo kar 57 ugovorov oziroma dopolnil. Naravovarstveniki so prepričani, da tako zasnovani projekt ne bi vzdržal niti presoje Evropske unije. Na včerajšnji novinarski konferenci je Dario Predonzan (pri WWF odgovarja za energijo in prometnice) izpostavil, da je družba RFI »pozabila« na predstavitev gospodarskih učinkov hitre železnice. Italijanske železnice danes močno zanemarjajo lokalni potniški promet in se zanimajo le za t.i. rentabilne proge, poudarja Predonzan. Boji se, da bo načrtovano hitro železnico doletela usoda Tabeljske železnice (FJK-Av-strija), ki je zelo slabo izkoriščena. Dovolj bi bilo, da bi posodobili sedanjo železnico. Problem v problemu je Kras, ki bi ga po mnenju WWF nova želez- nica zelo hudo prizadela, kraško okolje in prebivalce pa bi prizadela tudi gradbena dela (na sliki vrtalni stroj pri Križu). Družba RFI ne pojasnjuje kam bodo polagali ogromno količino izkopnega materiala in kako bodo kraške prometnice sploh vzdržale na tisoče tovornjakov, ki bo- do odvažali izkopni material iz predorov. Da ne govorimo o dejstvu, da je dobršen del Krasa okoljsko zaščiten z državnimi in evropskimi zakoni. Po mnenju WWF bi bilo skratka najboljše, da bi se družba RFI dokončno odpovedala načrtu za hitro železnico. EXPO MITTELSCHOOL - Predstavitev Qubikumque arabica potio Marinirani sardoni s kavo? Zakaj pa ne ... Qubik caffe in Ad formandum priredila večer v znamenju kulinarike in tržaške zgodovine - Poučen ogled Trgovskega muzeja in večerja s kavnim jedilnikom Ponedeljkov večer je bil v gurmanskem centru Expo Mittelschool v celoti posvečen kavi, njeni zgodovini in blagovni znamki Qubik caffe, ki jo proizvaja in trži pražarna Vi-diz&Kessler. Le-ta ima svoj sedež v bližini pro-seške postaje in sodi v družbo Cogeco, ki trži surovo kavo na italijanskem in mednarodnem trgu. Cogeco pa je del skupine KB1909, tako kot soorganizator večera z naslovom Qubi-kumque arabica potio, učni center Ad for-mandum, ki je poskrbel za okusno večerjo. Na »zmenku s kavo« so se tako ob tržaških zbrali številni goriški obrazi. Kava je eksotična, kolonialna surovina, ki je v Evropo prodrla tudi skozi tržaško pristanišče. Trgovski muzej, ki ga je Trgovinska zbornica leta 2006 odprla v Ul. San Nicolo, namenja kavi in z njo povezanim eksponatom (starim dokumentom in strojem) precejšnjo pozornost. Gianni Pistrini je obiskovalce pospremil v 18. in 19. stoletje, v čase naglega tržaškega razvoja in odpiranja kavarn. Prve so odprli približno sto let po odprtju najstarejše kavarne na svetu, Caffe Florian v Benetkah (1720). Kavo so v Trstu sprva točili na ulici, zatem so odprli 1 -" w L uS C- IHBIlBflBJiUpi V 1 } m prve lokale in trgovine, v tem sektorju se je bila ostra konkurenca med grškimi in švicarskimi trgovci. Švicarje so zaradi njihovega vse večjega vpliva izgnali iz Benetk (1766), zatekli pa so se v Trst - najbližje cvetoče pristanišče. Kot zanimivost naj omenimo, da je kava v kozarčku bržkone tržaški izum, ki je imel dve prednosti: za natakarje je bilo kozarčke lažje natrpati na pladnje, stranke pa so si segrevale roke. Ob povratku v Expo Mittelschool je direktor družbe Cogeco Robert Vidoni predstavil podjetje Vidiz&Kessler. Izpostavil je, da so s kavo Qubik stavili na kakovost. »Izziv je velik, pomisliti moramo, da je kava po deležu v mednarodni trgovini druga Utrinka z večera, ki sta ga organizirala Qubik caffe in Ad formandum kroma surovina po nafti,« je pristavil Vidoni. Ma-tejka Grgič je predstavila gostinski učni center Ad formandum, chefa Mateja Tomaži-ča in dijake - bodoče kuharje in natakarje, ki so se uspešno preiskusili z jedilnikom, sestavljenim v znamenju kave. Med okusno večerjo je o zgodovinskih vezeh med kavo in našimi kraji govoril Stefano Cosma, povedal je npr. to, da je imela judovska družina Morpurgo v Gradišču monopol nad prometom kave iz Trsta proti Venetu. Večerja se je začela z neobičajno pred-jedjo - mariniranimi sardoni z želatino kave Santo Domingo in kandirano pomarančo. Sledili so: fini rezanci v kremni omaki z bučo, surovimi škampi in kavnim prahom Santos Rio Verde; svinjski file v skorji kave Etiopia Sida-mo in brinovih jagod ob korenčkovem kipniku z baziliko; bavarska krema s kavo Guatemala Antigua Pastores in karameliziranim žganjem. Svoji vini (prulke in teran) sta predstavila Benjamin Zidarich in Venko Černic. (af) / TRST Sreda, 20. aprila 2011 9 DSI IN NUMIZMATIČNO DRUŠTVO - Srečanje z dr. Francetom Arharjem Banke so trgovine s kristalom: če se razbije en kozarec, je tu nezaupanje Bivši guverner Banke Slovenije o slovenskem denarnem osamosvajanju - Priložnostna razstava Tokratni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani je bil v znamenju dvajsete obletnice osamosvojitve Slovenije. Slovensko numizmatično društvo Janeza Vajkarda Valvasorja je v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev povabilo bivšega guvernerja Banke Slovenije in sedanjega direktorja UniCredit banke v Sloveniji Franceta Arharja. Eden najvidnejših slovenskih bančnikov je bil namreč ključna oseba za uvedbo nove valute, saj je bil guverner osrednje slovenske banke od leta 1991 do 2001. »9. oktobra letos bo minilo točno dvajset let od slovenske monetarne osamosvojitve,« je poudaril Arhar. Denar je najbolj likvidno blago, poznamo ga po vsem svetu, je uvodoma podčrtal gost DSI in nadaljeval: »Nikogar ne zanima barva denarja, temveč njegova stabilnost. Ko se je po prvi in drugi svetovni vojni zaradi hiperinflacije spreminjala vrednost denarja v nekaj urah, se je izgubljal občutek za mero.« Arhar je uvodni del večera posvetil tudi filozofskim vprašanjem, saj denar sam po sebi nima etične vrednosti, a pomembno je, kako ga dobiš. Govornik je spregovoril o obrestih, zaračunavanju časa, o absolutnih in relativnih kategorijah ter o enci-kliki papeža Janeza Pavla II., v kateri je Cerkev spregovorila tudi o stabilnosti denarja. Pred dvajsetimi leti smo se spopadali z velikimi težavami, je bil jasen Arhar. Veliko je bilo debat, ali usmerjati pozornost v inflacijo ali v rast, saj je denarna stabilnost najpomembnejša. Slovenski človek je bil takrat že zafrustriran s politiko cenovne nestabilnosti prejšnje valute. Ker so bili torej ljudje že preizkušeni, so točno vedeli, kakšna mora biti nova valuta. Takrat je inflacija na mesečnem nivoju bila 22,5 odstotna, obrestna mera pa 960 odstotna. Ker slovenski trg ni bil samozadosten, je bil cilj valute, da ima Slovenija stabilen denar. Dalje je France Arhar navzoče v Peterlinovi dvorani spomnil na moto angleške borze: »Beseda je moja zadolžnica«. Razložil je, da sta beseda in volja glavna elementa vsake pogodbe, saj se pogodba začne pri dani besedi. Tako je pri uvedbi nove valute bilo pomembno predvsem zaupanje: verjamem vanjo in jo spoštujem? Poleg predavanja dr. Franceta Arharja (na sliki levo v ospredju ob predsedniku numizmatičnega društva Andreju Štekarju) je bila na ogled tudi priložnostna razstava slovenskega denarja kroma Ko pa so se končno odločili za tolar, je bila največja težava, kako določiti tečaj novi valuti in kakšno obrestno mero določiti. »9. oktobra 1991 ob štirih zjutraj smo določili tečaj dvaintrideset tolarjev za nemško marko«. Odločitev je bila prava, je dejal Arhar, ljudje so namreč v uvedbo tolarja imeli vse večje zaupanje, vsako leto se je obrestna mera višala in rastlo je število zasebnikov in pod- jetij, ki so svoje prihranke imeli v tolarjih. Ob tej priložnosti so člani numizmatičnega društva postavili razstavo s prvimi začasnimi tolarskimi boni, prvimi bankovci in kovanci samostojne Slovenije. Po izčrpnem predavanju je gostu nekaj vprašanj postavil Andrej Štekar, ki je srečanje tudi vodil. Predavatelj je zaključil z mislijo: »Banke so trgovine s kristalom: samo en kozarec se razbije, pa se pojavi nezaupanje«. (met) BOLJUNEC - Na srečanju so oblikovali oljčne vejice Velikonočno voščilo otrok iz župnij v Bregu Otroci iz župnij iz Brega so se v soboto, 16. aprila, na svojem mesečnem srečanju pripravljali na veliko noč. Ena izmed priprav je bila tudi oblikovanje oljčnih vejic. V goste so povabili gospo Marijo Sonce, ki je otrokom pokazala, kako so nekoč pletli vejice v obliki križa, prav na spomin na Jezusovo usmrtitev na križu. Velika noč je največji praznik, saj se veselimo, da je Jezus premagal smrt in zmagoslavno vstal iz groba tretji dan, je bilo še enkrat povedano. Ob tej priložnosti so vsi: Mladinski dom Boljunec, otroci iz Brega s svojimi katehistinjami in kateheti ter dušnimi pastirji voščili vsem bralcem Primorskega dnevnika in vsem ostalim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. BOLJUNEC - Na pobudo Skupine 35-55 SKD France Prešeren Z Leo Pisani o kulturi oblačenja Iztočnica za razpravo je bila uspešna knjiga Obleka - kje, kdaj, kako, ki je doživela že drugi ponatis - Pretežno žensko občinstvo Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca je v ponedeljek, 11. aprila, segla na področje mode in lepemu številu prisotnih ponudila večer o kulturi oblačenja z Leo Pisani, ki ji je ta tematika vsakdanje delo. Prav o tem namreč predava na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani ter izobražuje zaposlene v raznih podjetjih; poleg tega pa je tudi avtorica uspešne knjige Obleka - kje, kdaj, kako, ki je izšla novembra lani in doživela že drugi ponatis. Ta lepo oblikovana knjiga, polna informacij in slikovnega gradiva o vsem, kar je povezano s kulturo oblačenja, je bila iztočnica, okrog katere je stekel pogovor, ki ga je vodila upraviteljica Tržaške knjigarne Ilde Košuta. Lea Pisani je kot svetovalka za celovito podobo osebnosti, ki pomaga ljudem pri zavestnem oblikovanju videza, poudarila, da je knjiga namenjena tako ženskam kot moškim in poudarila pomembnost pra- Kultura oblačenja veliko bolj privablja žensko občinstvo ve izbire obleke za različne življenjske priložnosti. Prikazala je, kako odkrijemo prave barve, ki nam pristajajo in njihovo simboliko ter kako, glede na obliko postave, ustvarimo primeren slog oblačenja. Pogovor se je vil tudi okrog obvezne garderobe, ki bi jo vsaka ženska morala imeti, okrog čevljev, nakita in seveda tudi primernega ličenja in pričeske. Orisana sta bila tudi pomen in vloga narodne noše. Publika je z zanimanjem sledila vsem informacijam in nasvetom, ki jih je strokovno ter zelo prepričljivo nizala gostja večera. Obiskovalke, med katerimi je sameval le predstavnik moškega spola, so Lei Pisani zastavile več vprašanj in marsikatero je zamikalo dejstvo, da bi se ji prepustila pri izbiri nove garderobe ali celo novega stila. Res zanimiv in poučen večer se je kot običajno zaključil ob sladici in prijetnem druženju. (so) Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili na potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Provanso, naprošamo, da danes poravnajo zadnji obrok potovanja. Za potovanje v Provanso pričakujemo vpisane danes med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu (Ul. Montecchi 6). Glede ZDA pa bo poravnava salda prav tako danes, vendar ob 18.30 v prostorih agencije Aurora (Ul. Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku junija. Miroslav Košuta in prevodi v italijanščino Letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta bo danes gost tržaške univerze. Ob 17. uri bo v dvorani Ar-duino Agnelli (Androna Campo Marzio 10) srečanje, ki ga ob univerzi prirejajo še generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Skupi-na-Gruppo 85 in tržaški Pen klub. Poseben poudarek bo na prevodih Košutovih verzov v italijanski jezik. Še danes Oblivion Show V veliki dvorani gledališča Rossetti bo še danes ob 20.30 na ogled Oblivion Show, posrečena komično-glasbena predstava, ki jo režira Gioele Dix. Pet članov skupine Oblivion je zaslovelo, potem ko je svetovnemu spletnemu omrežju ponudilo svojo posrečeno parodijo enega najpomembnejših del italijanske književnosti (Promessi sposi v 10 minutah). Nastopili so v raznih televizijskih oddajah (Parla con me, Report, Zelig), danes pa se ponovno uspešno preizkušajo na gledaliških odrih. Veliki džez: nocoj Living Coltrane Quartet Pravijo, da je džez, bolj kot glasbeni žanr, stil življenja ...in člani kvarteta Living Coltrane poosebljajo to filozofijo. Odločili so se namreč, da bodo »živeli« glasbo najbrž največjega saksofonista vseh časov, Johna Col-tranea, in jo s svojimi nastopi približali poslušalcem vseh generacij. Stefano Cantini (saksofon), Francesco Maccianti (klavir), Ares Ta-volazzi (kontrabas) in Piero Borri (tolkala) bodo danes ob 20.30 nastopili v dvorani Tripcovich. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča Verdi, od 19.30 pa tudi pri blagajni dvorane Tripcovich. Učimo se slovenščino Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture, ki ima sedež v Ulici Valdirivo 30, prireja tudi letos začetniške tečaje slovenščine. Tečaji so brezplačni, potekali pa bodo v popoldanskih ali večernih urah. Informacije nudijo vsak dan med 17. in 19. uro na sedežu ustanove (040 761470 in 040 366557) ali na telefonski številki 338 2118453. O »sestri smrti« ... V dvoranici hotela James Joyce (Ul. Cavazzeni 7) bo danes ob 18.30 javno srečanje, ki ga društvo Il pane e le rose posveča »sestri smrti«. O tem, kako naj sobivamo s smrtjo, bodo spregovorili filozof Emiliano Bazza-nella, psihiater Marco Bertali, zdravstveni operater Franco Naglein in teolog Stefano Sodaro. Film o Himalaji V sklopu niza Film Outlet bodo v gledališču Miela danes zavrteli dokumentarec »Himalaya - Le Chemin du ciel« (Himalaja - Pot neba) mlade francoske režiserke Marianne Chaud, ki je slavila na lanskem Trento Film Festivalu. Na sporedu bo ob 19. in 21. uri, med obema projekcijama pa bo ob 20. uri srečanje z redovnico Malvino Savio iz tržaškega budističnega centra. 1 0 Sreda, 20. aprila 2011 TRST MIRAMAR - V konjušnicah Miramarskega gradu odprli novo razstavo 150 let umetnosti Ob 150-letnicizdružitve Italije so na ogled dela številnih italijanskih mojstrov, od Fattorija do Fontane Italija slavi letos sto petdesetletnico svoje združitve. Obletnico so želeli počastiti tudi v konjušnicah Miramarskega gradu, kjer so v nedeljo odprli razstavo »150 anni d'arte. Da Fattori a Fontana«. Bogata razstava bo na ogled do konca poletja. Razstava ponuja bogat »ex-cursus« v italijansko likovno umetnost 19. in 20. stoletja. Na ogled je sto dvajset slik številnih italijanskih mojstrov, kot so Boldini, De Nittis, Fattori, Morbelli, Balla, Baj, Cam-pigli, De Pisis, Morandi, Rosai, Si- Pogled na dve razstavljeni deli kroma roni, Manzoni, Morlotti, Fontana in drugi. Razstava, ki bo na ogled do 28. avgusta, popelje obiskovalca skozi razne struje in gibanja, ki so zaznamovala italijansko umetnost. Kajti tudi umetnost je po letu 1861, to je po rojstvu italijanske države, zapustila okvire regionalnih slikarskih šol in zadobila bolj evropske in mednarodne razsežnosti. Kustos Roberto Alberton je izpostavil predvsem večplastnost izrazne govorice, ki je zaznamovala ustvarjalnost 20. stoletja. Romantične in meščanske motive 19. stoletja sta zamenjali abstrakcija in »dekon-strukcija« podob. Na ogled so na primer dela, ki spadajo v obdobje metafizike in futurizma, dveh umetniških gibanj, ki sta navdihnila tudi številne sodobne izrazne govorice. Razstava ob 150-letnici italijanske združitve, neke vrste umetniški slavospev italijanski državi, je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure (blagajna pa zapre ob 18. uri). NABREŽINA - Kulturni dom Igo Gruden Danes premiera Mlada gledališka skupina se bo predstavila z zabavno kriminalko Gledališka skupina mladih pri društvu Igo Gruden v Nabre-žini ima že kar dolgoletno tradicijo. Ansambel sestavljajo domači višješolci, ki vsako leto postavijo na oder gledališko predstavo. Iz leta v leto se kdo pridruži ali pa kdo zapusti skupino; letos jo sestavljajo tri dekleta in trije fantje. Pod mentorstvom Gregorja Geča so naštudirali zabavno kriminalko Odkritosrčna lažniv-ka Marcela Acharda, ki nastavlja zrcalo današnji družbi: kdo laže in kdo govori resnico? Kdo je žrtev? Kaj se skriva za bogastvom? Kdo je preveč naiven in kdo je povzpetnik? In seveda, kdo je pravi krivec? Na vsa ta vprašanja bo na duhovit način odgovorila predstava, na katero vabijo mladi igralci, ki so vso letošnjo zimo pridno vadili in del svojega prostega časa z veseljem žrtvovali za poživitev vaškega življenja in za združitev vaščanov ob prijetnem gledališkem večeru. Pričetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, SREDA, 20. aprila 2011 NEŽA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.57 - Dolžina dneva 13.46 - Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 7.19 Jutri, ČETRTEK, 21 aprila 2011 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 16.5 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.6 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 23. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav -stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke Včeraj je ANJA PERTOT dok-torca postala in uspešno študij iz biotehnologij dokončala... Čestitamo in ti želimo še veliko življenjskih uspehov. Katrin, Barbara in Saško. Draga ANJA, ob tako lepem uspehu ti iz srca čestitamo: Gorjana in Karlo, Inka in Alan. 15. aprila je FEDERIKA iz Kro-gelj praznovala 18. rojstni dan. Voščimo ji mnogo zdravja, srče, veselja in veliko uspehov. Bruno in Marta. - Anja Pertot je na univerzi v Trstu uspešno zaključila magisterij s področja biotehnologij. Čestitajo ji noni Cvetka in Mara ter vsi domači Dragi Paulo Kilometrov si na tisoče pretekel, copat izrabil si nešteto, minilo je še eno leto, štirideseto danes si dotekel! Vse najboljše ti želimo vsi domači, koš poljubčkov pa ti pošiljata Anja in Niko Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) KRUT obvešča udeležence potovanja na Baltik, da je zbirno mesto v četrtek, 21. aprila, ob 9.45 pred Deželno palačo na Trgu Oberdan v Trstu. Odhod avtobusa ob 10.00. Prosimo za točnost! SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. S Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 3386097735. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neupo-rabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 333-4750347. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. / ! ï 1 SKD Igo Gruden Gledališka skupina mladih vabi na premiero Marcel Achard Odkritosrčna lažnivka Režija: Gregor Geč Igrajo: Sandi Paulina, Katerina Kariž, Damjan Gomizel.Sara Bukavec, Daniel Doz in Valentina Krebel Tehnik luči: Jan Sossi danes, 20. aprila, ob 20.30 Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini PRODAJAMO lepo, malo rabljeno kolo za 6-7-letnega otroka. Tel. št. 040327053 ali 346-9520796. PRODAM hišo v Ricmanjih, 80 kv.m., z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.3013.30 ali po 18.30). PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040299804 po 20. uri. a Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 14. do 19. ure. Bi Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni. DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Ferfolja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Loterija 19. aprila 2011 Bari 41 47 52 11 33 Cagliari 77 31 54 71 12 Firence 51 20 63 84 75 Genova 21 32 20 5 85 Milan 14 38 59 19 78 Neapelj 40 36 70 53 90 Palermo 54 39 55 70 33 Rim 24 84 37 58 38 Turin 22 82 78 48 12 Benetke 89 56 80 82 35 Nazionale 8 64 30 69 3 Super Enalotto Št. 47 9 12 21 34 64 67 jolly 1 Nagradni sklad 2.942.230,89 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 44.290.237,65 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 588.446,18 € 13 dobitnikov s 5 točkami 33.948,82 € 1.662 dobitnikov s 4 točkami 265,54 € 58.837 dobitnikov s 3 točkami 15,00 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 26.554,00 € 307 dobitnikov s 3 točkami 1.500,00 € 3.962 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.949 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.672 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 21. aprila 2011 1 1 SKD TABOR danes, 20. aprila 2011, ob 20.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kjuder ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu s vzorčno kulinarično ponudbo U Kino AMBASCIATORI - Od petka, 22. aprila: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »World invasion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Rio 3D«; 16.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Habemus Pa-pam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Li-mitless«; 16.30, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 16.10, 18.50, 21.30 »The next three days«. FELLINI - 17.15, 19.35, 22.00 »Poetry«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Se sei cosi ti dico si«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Kraljev govor«; 21.30 »Neznanec«; 16.00, 18.00 »Hop«; 20.00 »Teden brez pravil«; 16.50 »Jaz sem četrti«; 16.20, 18.30, 20.40 »Rio (sinhro.)«. KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 21.10 »Odklenjen«; 16.15, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 15.50, 16.40, 18.00, 20.10 »Rio 3D« (sinhro.); 16.10, 18.40, 21.10 »Teden brez pravil«; 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 16.20, 21.05 »Jaz sem četrti«; 21.40 »Zajčja luknja«; 18.40 »Kako veš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The next three days«; Dvorana 2: 16.00, 17.40, 19.20, 21.00 »Rio 3D«; 22.30 »Boris il film«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scream 4«; Dvorana 4: 16.45, 20.15, 22.00 »Rio«; 18.20 »Faster«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.45 »Rio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »The next three days«; Dvorana 5: 22.15 »C'e chi dice no«; 17.30, 20.00 »La fine e il mio inizio« 9 Šolske vesti ZAKLJUČNI NASTOP 11. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal danes, 20. aprila, ob 16.30 v gledališču Basa-glia v parku pri Sv. Ivanu (ul. Weiss, 15). Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med velikonočnimi prazniki zaprti v soboto, 23. aprila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabreži-na Kamnolomi 25 - najkasneje do sre- de, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Ke-kec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. Ü3 Obvestila AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, danes, 20. aprila ter 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, obvešča v sklopu letošnje Majence, da lahko za občinsko razstavo ekstradeviškega oljčnega olja vzorce olja izročite še danes, 20. aprila. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: danes, 20. in 27. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 22. in 29. aprila : »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. TABORNIKI RMV vabijo vse člane, starše in simpatizerje na ogled filma Gremo mi po svoje, ki bo danes, 20. aprila, ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici. Ob 17. uri bo v Mediateki tudi pogovor z režiserjem Miho Hočevarjem in drugimi protagonisti filma. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 22. aprila, vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 21. aprila, z istim urnikom (18.00-20.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v četrtek, 21. aprila, ob 13.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Velenju. SDGZ prireja v petek, 6. maja, seminar na temo novih pravil INCOTERMS 2010, ki veljajo v blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 22. aprila 2011. Dodatne informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice so na razpolago na tajništvu SDGZ 0406724823 in na spletni strani www.sdgz.it. TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da telovadba v petek, 22. aprila odpade. Obenem vabi vse, ki bi želele telovaditi v dobri družbi, da se nam pridružijo. Telovadba se vrši ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu in bo trajala do konca julija. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Zbirališče ob 9. uri v Ul. M. DAzzeglio. V ponedeljek, 25. aprila, bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. TRŽAŠKI SKAVTI vabijo na tradicionalni križev pot na Tabor v petek, 22. aprila. Zbiranje ob 20. uri za restavracijo Furlan na Colu. V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti v soboto, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-AN-PI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od 23. aprila dalje na tel. št.: 339-1536990 Luka) ali na civa@in-wind.it. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgoni-co.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred-tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije »Odkritosrčna lažnivka«, ki jo bo uprizorila Gledališka skupina mladih v režiji Gregorja Geča danes, 20. aprila, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR vabi danes, 20. aprila, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na večer »Kurdi - Po deželi prepovedanega naroda«. Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kjuder ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu z vzorčno kulinarično ponudbo. SREČANJE Z MIROSLAVOM KOŠUTO Tržaška univerza - Leposlovna in filozofska fakulteta - Katedra za slovenski jezik in književnost, Skupina '85, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in tržaški Pen Klub vabi, ob Svetovnih dnevih slovenske literature, na srečanje z Miroslavom Košuto in njegovo poezijo v italijanskem prevodu danes, 20. aprila, ob 17.00 uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, Dvorana Arduino Agnelli, II. nadstropje. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 20. aprila, ob 10. uri. Kavo bomo pili s Sašem Rudolfom in avtorji knjige »Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče v Kopru: 1875-1909«. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob 66. obletnici Osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornica Poljanka Dolhar, sodeluje Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« iz Lonjerja pod vodstvom Manuela Purgherja. V soboto, 23. aprila, ob 15.30, bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (ul. della Pace). VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG, SKD V. VODNIK IN TABORNIKI RMV vabijo na svečanost ob 66. obletnici osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Ta-borju. Priložnostna govora: senatorka Tamara Blažina in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Sodelujeta: Pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA (Ul. Masaccio, 24) vabi na praznik v ponedeljek, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov, sledi poklon padlim in družabnost. V četrtek, 28. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige »Spagna'36 - Voci dal POUM« Isabelle Lorusso. Na ogled razstava plakatov »Zgodovina KPI«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zu-liana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. Prispevki V spomin na Paulo Širca darujeta Danica in Radovan Šemec 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Mavhinjah. V spomin na Zoro Kocman darujeta Marta in Joško 30,00 evrov za cvetje v šempolajski cerkvi. V spomin na Slavko Milič daruje Elda s Praprota 20,00 evrov za cvetje v šem-polajski cerkvi. V spomin na brata Ladija daruje Laura Gombač 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na strica Ladija Gombača daruje Anica Daneu 50,00 evrov SKD Tabor in 50,00 evrov z VZPI-ANPI. V spomin na Marina Baccarija darujeta Slavko in Marija Sosič 30,00 evrov za SKD Tabor. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Angela Hrovatin roj. Vremec Od nje se bomo poslovili jutri, 21. aprila 2011, od 11.30 do 12.30 v ulici Costalunga in ob 13.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Hčerki Mira in Sonja, vnukinja Annette, brata Milan in Vadimir z družinama ter ostalo sorodstvo. Opčine, 20. aprila 2011 t V 101. letu starosti nas je zapustila naša mama, nona in pranona Carla Carli vd. Ota (Draga) Žalostno vest sporočajo hči Nevija, snaha Livia, vnuki Stefano z družino, Marko in Roberto Pokojna bo ležala v cerkvi v Boljuncu v petek, 22. aprila, ob 10.15 do 11.00, sledil bo verski obred in pokop na vaškem pokopališču. Boljunec, Trst, 20. aprila 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage none Drage izreka AŠD Breg iskreno sožalje Markotu in svojcem. 12 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO - Uspešen niz s presenetljivim zaključkom Carbonare in skupina Tetraktis oblikovala neobičajen koncertni večer Klarinetist in tolkalci navdušili sicer tradicionalno in konservativno tržaško občinstvo Obračun sezone 2010-11 tržaškega Koncertnega društva je izredno pozitiven: poslušali smo vsaj šest vrhunskih koncertov, ki so jih oblikovali odlični godalni kvarteti, pianist Martin Helmchen in drugi umetniki, med katerimi gre izpostaviti nastop našega harmonikarja in skladatelja Corrada Rojaca. Zadnji ponedeljkov večer, ki so ga oblikovali klarinetist Alessandro Carbonare in tolkalna skupina Tetrak-tis, pa je presegel vsa pričakovanja. Umetniški tajnik društva Nello Gonzi-ni se je pred koncertom zahvalil vsem, ki so omogočili bogato in kvalitetno sezono - od Dežele FJK, ki je uvrstila društvo v seznam najpomembnejših kulturnih institucij, do Fundacije CRTrie-ste, ki je s prispevkom 15.000 evrov podarila kar 300 abonmajev mladim članom, pa sklada Casali, Stalnega gledališča Rossetti in vseh sodelavcev, od uglaševalca odličnega klavirja Steinway do muzikologa, ki sestavlja koncertne liste. Gonzini je ponovno obžaloval neprimerno obnašanje nekaterih poslušalcev, ki z brezobzirnim kašljanjem motijo izvedbe, še najbolj moteči pa so telefončki, ki se kljub opozorilom še vedno občasno oglašajo. Jubilejna osemdeseta sezona se bo pričela 7. novembra, 20.aprila pa bo na liceju Dante ob 17. uri občni zbor članov. Oder tržaškega Rossettija je bil tokrat natrpan z najrazličnejšimi instrumenti družine tolkal: od vibrafonov in marimb preko vsakovrstnih bobenčkov, činel, pa tudi neobičajnih zvočnih virov, kot so kozice, školjke, različni leseni predmeti, pa tudi gumijaste igračke. Kaj so nam iz tega pričarali Alessandro Carbonare in štirje tolkalci, je kar težko povedati. Program je odprla Glasba za štiri lesene predmete (Music for pieces of wood) Steva Reicha, enega najpomembnejših predstavnikov ameriše minimalistične struje. Matteo Flori, Gianni Maestrucci, Leonardo Rama-dori in Gianluca Severi so se postopoma vključili v igro, ki je iz preprostih predmetov ustvarila domiselne ritmične kombinacije ob dinamično zelo lepo oblikovanem poteku. Sledili so Tri- Dogajanje na odru je bilo neobičajno f. org. je komadi za klarinet solo, ki jih je Igor Stravinski spisal l. 1919. Če smo ob vsakem nastopu zapisali, da spada Carbonare v sam svetovni vrh klarinetistov, lahko tokrat trdimo, da je čisto na vrhu, kajti mojster je tako prežet z muzikal-nim darom, da je vsaka njegova fraza enkratna mojstrovina, ne glede na žanr, kajti povsod najde umetnik najprimernejšo barvo in najbolj očarljiv ton. Če lahko Stravinskega uvrščamo med klasike, kljub spogledovanju z jaz-zom, je Thelonius Monk na področju jazza nedvomno eden največjih mojstrov prejšnjega stoletja. Pianist, ki je zelo okusno oblikoval svoje improvizacije, je skupini nudil navdih za Sui-to, ki so jo sestavljale štiri različne teme: kako sladko in muzikalno se je klarinet prepletal z vibrafonom, kako tankočutno so se barve pretakale v elegantnem in občutenem fraziranju, nam bo še dolgo ostalo v spominu. Izredno pester program se je nadaljeval s skladbo Johna Cagea, očeta minimalizma, ki je že l. 1941 z veliko mero svobode, fantazije in ustvarjalnosti sestavil svojo Third Construction (tretjo konstrukcijo) iz odpadnega ma- teriala: če ni šlo ravno za odpadke, je pa vsekakor šlo za originalne kombinacije kozic in vsakovrstnih predmetov, ki so ustvarili ironično, zabavno, predvsem pa inteligentno zvočno mešanico. Nekoliko manj zanimiva je bila skladba Čebele Antonina Pascullija, oboista, ki je živel v 19. stoletju in je spisal nekaj podobnega kot Čmrljev let, se pravi izredno virtuozno skladbo, kjer se je Carbonare ob spremljavi marimbe izkazal kot neverjeten virtuoz: ne samo krožno dihanje, ki mu je omogočilo neprekinjeno zaporedje tisočerih not, temveč tudi muzikovalno oblikovan potek, ki je izzval val navdušenja. Med italijanskim skladatelji nove generacije ima Giovanni Sollima nedvomno zelo pomembno mesto: sicilski mojster je kvartetu Tetraktis posvetil skladbo Millenium Bug, ki so jo um-brijski mojstri izvedli brezhibno in nadvse prepričljivo. Poklon Fanku Zappi je bilo krasno presenečenje za vse nas, ki smo v mladih letih spremljali izredno domiselno ustvarjalnost mojstra, ki je nihal med naprednim rockom in bolj akademsko glasbo: s skupino Mothers of invention je Zap- pa začrtal poti, ki žal niso našle pravih naslednikov, tokrat pa smo lahko v čudoviti interpretaciji uživali v priredbi skladbe FZ for Alex izpod peresa Fa-brizia Noccija. Inteligentni humor, ki ga je Zappa vtkal v svoje domislice, je dodobra prevzel tako izvajalce kot tudi občinstvo. Kar osupljiva je bila navdušena reakcija poslušalcev, ki so sicer po okusu bolj konservativno usmerjeni, tokrat pa so se predali čaru neusahljive domišljije in bujne ustvarjalnosti. V zadnji točki je Carbonare razkril tudi svojo ljubezen ko kletzmer glasbe s toplo, plamtečo interpretacijo skladbe Shalem-alekhem, rov Feid-man. Poklon velikemu klarinetistu Giori Feidmanu izpod peresa Bele Ko-vacsa je kronal izreden umetniški večer, ki so ga Carbonare in tolkalci podaljšali z dvema dodatkoma: spet prisrčen humor skladbe, ki je izpadla kot sketch z igranjem na plastične cevke, ki se je spremenilo tudi v poredno medsebojno udrihanje, a vedno v ritmični geometriji, nazadnje še točka s ploskanjem in topotanjem v stilu flamenca. Res enkratno in nepozabno. Katja Kralj TRST - Predstavili knjigo Diega Zandela Spregovorile so »neme priče« Avtor, predstavnik prve generacije, ki ni doživela eksodusa iz Istre in s Kvarnera, je zarisal kolektivno zgodovino neke skupnosti V tržaški knjigarni Minerva so minuli petek predstavili knjigo, ki je izšla pri založbi Mursia, z naslovom »I testimoni muti. Le foibe, l'esodo, i pregiudizi« (Neme priče. Fojbe, eksodus, predsodki; prev. av.), avtor katere je Diego Zandel. Na srečanju, na katerem je uvodoma spregovoril Fabio Scropetta (Krožek Istria), je pisec obrazložil, da je hotel z delom - v imenu prve generacije, ki ni doživela na lastni koži eksodusa, saj se je rodila v begunstvu na Apeninskem polotoku - zabeležiti pričevanja številnih »nemih prič,« ki so v prvi polovici preteklega stoletja v Istri in Kvar-neru tako ali drugače trpele pod fašizmom oz. v povojni komunistični Jugoslaviji. Na osnovi osebnih spominov in individualnih zgodb avtor zarisuje t.i. kolektivno zgodovino neke skupnosti. Zandelov pogled na dogajanje 2. svetovne vojne in prvih povojnih let je veder in sproščen: kot sin beguncev je bil od otroštva dalje v tesnem stiku z ljudmi različne etnične pripadnosti. Bolečini ek-sodusa navkljub, ki je bila prisotna v skupnosti, v kateri je odraščal, je gojil prijateljske stike s hrvaško in italijansko govorečimi Istrani, ki so bili ostali v Istri. S svojim delovanjem je dejansko združil te različne svetove, ki se dalj časa med seboj niso pogovarjali. Tistim, ki so doživeli ponižanje s strani fašističnih ali jugoslovanskih oblasti, s tem delom »vrača dostojanstvo,« je na predstavitvi podčrtala novinarka Biancastella Zanini. Na predstavitvi je Maurizio Zacchigna prebral nekaj pričevanj kroma Delo govori o odraščanju dečka znotraj begunskega naselja, v katerem je vladalo pomanjkanje. Begunskih naselij za Istrane je bilo širom po Italiji veliko. V neposredni bližini italijanske prestolnice so, denimo, v tovrstnem naselju (»Villaggio giuliano-dalmata«) živeli dokaj izolirano znotraj svoje skupnosti, ki je bila obremenjena z nostalgičnim pogledom na polpreteklost, odklonilnim odnosom do Slovanov in drugimi ne- gativnimi čustvi. Zandel se je skupaj z bolj razgledanimi sovrstniki boril zoper tam prevladujoče predsodke. Ob srečanju z odraslim človekom se glavni junak dokoplje do nove zavesti glede svojih korenin in zgodovine. Livio Dorigo, ki je tudi nekaj časa živel v istem naselju, je na srečanju podal svojo izkušnjo begunca: »Težko mi je bilo pri srcu, ker sem se počutil izkoreninjenega. Včasih se nisem mogel znebiti preganjavice, da me vsi opazujejo in si pri tem mislijo, glej ga tujca; šele v Rimu, kjer je bilo življenje posameznika precej anonimno, je bilo boljše, vendar izkoreninje-nost me je vselej spremljala ...« Odkriti svojo resnično istovetnost znotraj skupnosti beguncev je bilo težko: »Postali smo nekaj, kar nismo bili; če si hotel priti v stik s samim seboj, si pa postal sovražnik tistih, ki so živeli ob tebi,« je obrazložil Do-rigo, ki je šele prek branja Tomizzevih del vzpostavil »resnični stik« z naravo in kulturo dežele lastnih prednikov. »Zandelo-va knjiga govori o trudu, ki sem ga tudi sam opravil v svojem življenju: odkriti svojo istrsko istovetnost pomeni spoštovati vse jezike in kulture, ki so v Istri doma,« je komentiral znani čebelar. Razpravo o omenjenem zgodovinskem dogajanju je dopolnilo branje posameznih odlomkov iz knjige, ki jih je mojstrsko podal igralec Maurizio Zacchigna: prek le-teh so prisotni spoznali kako so »neme priče« doživele razne oblike nasilja. V kolikor je vprašanje beguncev v svetu (statistični podatki govorijo o 500 milijonih ljudi, ki tako ali drugače bežijo iz ene države v drugo) dokaj aktualno, so prisotni sklenili srečanje s sporočilom, da je potrebno begunca »vselej lepo sprejeti, saj drugače postane sovražnik nove domovine.« Hkrati so poudarili, da bi končno morali izpostavljati to, kar ljudi združuje in ne kar jih ločuje. (Mch) V Kopru večer z Janom Cvitkovičem V okviru projekta Filmska in fotografska šola, ki ga organizira Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) v sodelovanju s Kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, se bo, v četrtek 21. aprila, ob 19. uri v osrednjem prostoru ŠOUP (Pristaniška ulica 3, Koper), odvil večer s slovenskim režiserjem Janom Cvitkovičem. Namen večera je spoznati začetke njegove začetke poti v filmu, vzgibe za tako pot, pozanimali pa se bodo tudi, kaj pomeni biti režiser v slovenskem prostoru in kaj je potrebno za uspeh na tem področju, tudi na mednarodni ravni. Razgovor s tokratnim gostom bo moderiral Borut Jerman. Četrtkov večer bo zadnji večer v okviru projekta Filmska in fotografska šola, v katerem so predvideli razgovore z ustvarjalci s področja fotografije in filma. Februarja so tako že gostili svetovno priznanega slovenskega fotografa Arne-ta Hodaliča. V MGL Fojevo delo Vse zastonj!Vse zastonj! Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo v četrtek ob 20. uri premiera komedije Nobelovega nagrajenca za književnost Daria Foja Vse zastonj! Vse zastonj!. Režijo prve slovenske uprizoritve tega dela podpisuje mladi srbski režiser Marko Manojlovic. Besedilo na svetel, topel in duhovit način uprizarja velike socialne stiske ljudi. Besedilo govori o gospodinjah iz predmestja Milana, ki se zaradi vsesplošne draginje odločijo, da bodo za vsakdanje nakupe samovoljno plačevale polovično ceno, nato pa celo, da ne bodo plačale ničesar. Problem nastane, ko se gospodinji Antonia (Mojca Funkl) in Margherita (Iva Kranjc) domov vrneta s polnimi vrečkami hrane, a želita to prikriti svojima možema (Uroš Smolej in Jurij Dreven-šek). Medtem pa inšpektor (Jaka Lah) začuden opazi, da so kar naenkrat ženske v njihovem okrožju čez noč postale visoko noseče. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, je besedilo bravurozno in ostro napisana Fo-jeva burka, ki se ves čas giblje na robovih absurda. Dramaturginja uprizoritve Petra Pogorevc je pojasnila, da je izvirno besedilo nastajalo poleti leta 1974, torej v času vsesplošne draginje, vrtoglave inflacije in naraščajočega nezadovoljstva delavcev v Italiji. Fo se je na razmere naslonil s pričujočim besedilom ter skorajda preroško napovedal situacijo, ki se je malo kasneje v italijanskih predmestjih dejansko začela dogajati. V MGL so se odločili, da bodo uprizorili verzijo besedila, ki ga je Fo priredil leta 2008. V njej je nekatere dele spremenil, nekatere izpustil, saj je tako želel besedilo bolj aplicirati na aktualno politično, družbeno in gospodarsko situacijo. To spremenjeno besedilo ima tudi nekoliko drugačen naslov, »Sottopaga! Non si paga!«, vendar so se v MGL dogovorili z nosilci avtorskih pravic za uporabo izvirnega naslova »Non si paga! Non si paga!« (Vse zastonj! Vse zastonj!). Predstava je, kot je še dejala, zelo zahteven spoj komedijske strukture in socialno angažirane vsebine. Srbski režiser mlajše generacije Manojlovic je povedal, da je tekst aktualen zaradi fenomena izumiranja delavskega razreda, s katerim se sedaj sooča Evropa. Njegova velika vrednost je v tem, da gledalca ne poziva k revoluciji in ga ne obteži z problemi, temveč mu problematiko predstavi na drugačen, topel in emotiven način. / KULTURA Sreda, 20. aprila 2011 13 KOPER - Knjižnica Srečka Vilharja Spomini na otroštvo v Piranu brez objokovanj Predstavitev knjige Else Fonda La cresta sulla zampa (Greben na taci) Mnogi istrski optanti so svoje življenjske zgodbe zapisali v številnih romanih in drugih memoarističnih publikacijah. Večinoma so njihova pričevanja kot odprte rane, iz katerih skelijo boleči spomini na rojstne kraje, od koder so se v povojnih letih odpravili v Trst in vzdolž apeninskega polotoka. Obstajajo pa tudi izjeme. Med redke zapise, iz katerih prevevata sprava s preteklostjo in mladostniško razposajen ter pozitiven spomin na otroštvo in mladost, spada knjiga Else Fonda La cresta sulla zampa (Greben na taci), ki so jo prejšnji petek predstavili na oddelku za italijanistiko Osrednje Na večeru je Elsa Fonda poslušala in pripovedovala f.mit knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. Večer je pravzaprav bil prijeten klepet z energično in prisrčno avtorico, v Trstu posvojeno Piran-čanko, sicer pa eno od t. i. zgodovinskih glasov italijanske državne radiotelevizije. Ob projekcijah avtoričinih fotografij in televizijskih portretov, sta pogovor vodili knjižničarka Amalia Petronio in igralka Miriam Monica. Optimistična naravnanost Else Fonda je kipela ob pripovedovanju drobnih zgodb iz njenega življenja, ki se je pričelo v Piranu, po 25-letnem rimskem poglavju, pa se danes nadaljuje v Trstu. Avtorica se sicer še vedno rada spominja pisanega piranskega nabrežja iz časov, ko je to segalo skoraj do hišnega praga, prizna pa, da se na Punto vrača le še kot turistka, mogoče kot ljubimka, vendar brez objokovanj. V spominu so ji seveda ostali tudi dramatični trenutki političnih sprememb in težkih odločitev povojnega časa, dokončno spravo z zgodovinskim dogajanjem in duševno ravnotežje pa je dosegla v času intenzivnega dela. Kot je sama povedala, si je življenje ustvarila v Italiji, najprej v Trstu, kjer je zaključila univerzitetni študij in se pridružila dramski skupini na italijanski radioteleviziji. Pomembna prelomnica je bilo leto 1966, ko se je na razpisu za napovedovalko pri neznanem delodajalcu uvrstila na prvo mesto. Šele kasneje je izvedela, da je razpis objavila italijanska državna radiotelevizija in tako se je začelo njeno 25-letno službovanje v Rimu, kjer je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih in iskanih radijskih glasov. Istočasno je delala kot sinhronizatorka, vodila je tečaje dikcije in govora, predavala je v rimskem eksperimentalnem centru za kinematografijo, vabili so jo na recitale in festivale po celi Italiji. Otroški in mladostniški spomini Else Fonda so vezani na pisano življenje v Piranu, na morske vonje, obalo, obraze in pogovore v narečju. V njih se skozi oči mladega in radovednega dekleta melanholija in žalostne zgodbe povojnega časa prelevijo v čustvene opise, ki jih oblikujejo skrbno izbrane besede. V njih je začutiti ljubezen do morja in modrine neba ter melodijo poezije, ki izhaja ravno iz muzikaličnosti njenega jezika. Fonda se je takega pisanja lotila z namenom, da besedam povrne njihovo prvotno vlogo, da jih ponovno napolni s pomeni in zvokom, podobno kot se skladatelj loteva pisanja not. Petkov večer je bil predvsem sproščeno druženje z Elso Fonda, Pirančanko, ki še danes z radovednostjo in igrivostjo zre v prihodnost, tako kot je v otroštvu skozi domače okno stremela v neskončno obzorje in, kot sama pravi, »se naužila neizmernih lepot obzorja, za katerim so me čakale najlepše izkušnje.« (mit) FILM - Delo Gorana Vojnovica Piran-Pirano: dve nagradi v Parizu Slovenski celovečerni film Piran - Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnovica je pravkar posegel po dveh nagradah. Na filmskem festivalu v Parizu (South-East European Film Festival), ki je potekal od 12. do 17. aprila, je kot najboljši producent nagrado prejela producentska hiša Arsmedia, kot najboljši igralec pa Mustafa Nadarevic. Na festivalu, ki je letos potekal dvanajstič, sodeluje 15 držav iz Jugovzhodne Evrope, organizira pa ga pariška univerza za avdiovizualno umetnost (www.seeapa-ris.com/about-the-festival.html). Film Piran - Pirano govori o prepletu treh življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v II. svetovno vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak po svoje, njene žrtve. Pol stoletja pozneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne spet oživi. V mednarodni igralski zasedbi igrajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevic, Moamer Ka-sumovic, Nina Ivanišin, Francesco Borchi, Peter Mu-sevski, Gregor Zorc, Marko Sosič in mnogo drugih. Film Piran-Pirano je realizirala Arsmedia (v preteklosti je bila poducent tudi največje slovenske filmske uspešnice Petelinji zajtrk) s finančnimi sredstvi Filmskega sklada RS, tehničnimi uslugami Vi-ba filma, v koprodukciji z Jadran filmom Zagreb in RTV Slovenijo ter v sodelovanju z Občino Piran. Direktor fotografije je Radovan Čok, scenografijo podpisuje Urša Loboda, kostumografijo Zvonka Makuc, masko Mijam Kavčič, glasba pa je delo Tamare Obrovac. ILUSTRACIJE - V Umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Trnovci Svet domišljije med Krasom in morjem Na ogled so številne živobarvne ilustracije Vesne Benedetič, Barbare Jelenkovich, Klavdija Palčiča in Febe Sillani - Razmišljajo o stalni zbirki Po lanskem uspehu razstave ilustracij za otroke nadaljuje Umetnostni in kulturni center Skerk v Trnovci po poti ovrednotenja umetniških podob, ki nastajajo za slikanice in knjige ter vzbujajo pri do-raščajoči mladini veselje do branja. Svet domišljije med Krasom in morjem ponuja bogat in raznolik pogled štirih priznanih ilustratorjev: Vesna Benedetič in Febe Sillani sta bili prisotni že na lanski razstavi in se tokrat predstavljata z novejšo produkcijo v pritličnih prostorih; Barbara Jelenkovich in Klav-dij Palčič pa v zgornjih prostorih galerije s svojo bogato izkušnjo na založniškem področju ponujata na ogled izvirne podobe, nastale za številne publikacije. Naslov razstave namiguje na pripadnost avtorjev, ki so na Trst vezani, čeprav jih je umetniška pot vodila po svetu in med različne izkušnje. Kritik Walter Chiereghin je v svojem predstavitvenem govoru na odprtju izpostavil, da pridobijo pravljice po zaslugi ilustracije konkretno podobo in nas preko le te privabijo, da vstopimo v svet domišljije. To je svet, ki pri odraslem oživlja spomine na svet otroštva in razposajenosti ter še vedno vzbuja v nas posebna čustvena doživetja. Predvsem v zgodnjem otroštvu pa postane podoba obenem posrednica pri učenju govora in pomembno sredstvo na ravni medosebnega komuniciranja. Saša Rudolf, urednik kataloga, se je v svojem govoru spomnil na letos preminulega kritika Claudia H. Martellija, ki je spregovoril na odprtju lanske razstave. Po lanskoletni razstavi, na kateri so bile na ogled tudi ilustracije Nicolette Costa in Ane Košir, želi odvetnik Skerk preko pobud, ki jih center ponuja, ponovno postaviti v ospredje področje knjižne ilustracije z namenom, kot je sam povedal na odprtju, da bi tu zaživela permanentna zbirka te zvrsti in zaob-jela dogajanje v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Živahna barvitost že ob vstopu v dvorano nagovarja gledalca, ga duševno požgečka in privabi v svet živahne igrivosti, radožive sproščenosti, nežnosti in miline. Mehki nanosi prosojnih plasti akvarela zaživijo v polnosti zaokroženih in prijaznih oblik značilnih in posebno priljubljenih ilustracij Vesne Benedetič. Protagonisti njenih likovnih pripovedi so otroci, prijateljske vezi, ki jih spletajo med vrstniki v odkrivanju vsega lepega, kar jih obdaja. Dogodivščine radi delijo z najrazličnejšimi ži-valicami in se radovedno prepuščajo lepoti narave, listanju knjig, okušanju dobrot, ki jih življenje ponuja. Zarenje svetlobe in milina barvnih skladov spleta vzporedno pripoved o vrednotah življenja in posreduje preko nasmejanih obrazov otrokom varnost in čustveno toplino. Akademska slikarka Barbara Jelenkovich ima za sabo preko 105 publikacij, ki so izšle tako pri nemških kot italijanskih založnikih, nato doživele prevod v 24 različnih jezikov, tako da jih cenijo po celem svetu. Sama tudi piše tekste, ki jih nato ilustrira. Njene ilustracije so v stalni zbirki Kmečkega muzeja v kraju Colmello di Grotta na Goriškem. Pri ustvarjanju se poslužuje klasične tehnike akvarela in računalniške predelave. Njene ilustracije so pripovedno bogate in dodelane v detajlih, poetično izpovedne, a obenem zasnovane s posluhom za didaktično vzgojno vlogo, ki jo hranijo podobe, namenjene otrokom. Klavdij Palčič, izkušen slikar in kostumograf, ima specifično umetniški pristop tudi ko ilustrira tekste Marka Kravosa in Miroslava Košute, namenjene najmlajšim. Izkušnje v avantgardnih skupinah, ki so v Trstu delovale v šestdesetih letih, puščajo v njegovih delih sled in označujejo njegovo značilno, dinamično zasnovano likovno izpoved-nost. Posebej je občutiti smisel za »materičnost«, za otipne vrednote, ki jih različna slikarska sredstva znajo vešče pričarati na papirju. Izjemna risarska spretnost in sposobnost karakterizacije protagonistov bogatijo njegov razvejan opus tudi na področju ilustracije, najsi bo namenjena otrokom ali odraslim. Febe Sillani se odlikuje po aktualnosti in živahnosti podob. Prepoznavne so izkušnje na področju animiranega filma, ki so označevale predvsem obdobje bivanja v Londonu. Njene ilustrirane knjige so izšle pri založbah v Italiji, Španiji, na Portugalskem, Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. Po njenem načrtu so izdelali igrače v Sloveniji in za UNICEF. Za mesečno revijo Giu-lio Coniglio urejuje rubriki o kulinariki in znanosti. Ilustracije, ki jih Febe Sillani ustvarja, so posebno prefinjene tudi iz tehničnega vidika, grafično prečiščene. Živahne, igrive in duhovite: njene podobe so posebno spodbudne. Opazen je oblikovalski pristop v kompozicijski nastavitvi in spretna uporaba ne prekritih delov podlage. Razstava bo na ogled do 8. junija od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah, za šole s predhodno najavo. Ob sobotah in nedeljah je ogled možen zjutraj in popoldan in namenjen odrasli publiki. Vstop je prost! Ob razstavi je izšel barvni katalog, ki ga je grafično oblikovala založba Hammerle, z reprodukcijami eksponatov ter s strokovnimi teksti kritika Walterja Chiereghina in Saše Rudolfa v slovenskem in italijanskem jeziku. Jasna Merku 1 4 Sreda, 20. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinski svet ni izglasoval sklepa Datum izvedbe občinskih referendumov buri duhove Večina neenotna in nesklepčna - Po vsej verjetnosti jih bodo izvedli 12. junija, odločitev jutri sovodnje - V ponedeljek zasedal občinski svet Obračun s pribitkom Odpadki iz hale na Malnišču so potencialno nevarni - Odpeljati jih bo treba v Nemčijo Razprava o datumu treh občinskih referendumov, ki so jih predlagali predstavniki združenja Verdi del giorno in radikalci, je razburila duhove na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta. Soglasja glede dneva izvedbe ljudskega posvetovanja ni bilo med desno in levo sredino, a niti znotraj večine same, ki ni enotno podprla županovega predloga in pri glasovanju ni dosegla sklepčnosti. Dokončna odločitev o datumu bo zato padla šele na naslednjem zasedanju, ki bo jutri, zelo možno je vsekakor, da bodo občinska posvetovanja o ukinitvi kvoru-ma za občinske referendume, o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov ter o spremembi odbora garantov potekala 12. junija. Goriška uprava je na ponedeljkovi seji predlagala glasovanje o osnutku sklepa, ki je predvideval izvedbo občinskih referendumov 19. junija. Temu se je zoperstavila opozicija, ki je spomnila, da je občinski svet februarja že določil, da bodo občinski referendumi potekali 5. ali 12. junija, sočasno z državnimi. Ker bosta referenduma o t.i. »upravičeni zadržanosti« in vodi potekala 12. in 13. junija (referendum o gradnji nukleark naj bi namreč po včerajšnji odločitvi vlade o blokiranju jedrskega programa odpadel), bi morali tudi občinski referendumi potekati v istih dneh. »Župan bi moral do 12. aprila že izdati odlok o razpisu referendumov, tega pa ni storil, kar po naši oceni potrjuje, da želi ovirati uspešno izvedbo treh posvetovanj,« je povedal svetnik Foruma Marko Ma-rinčič in nadaljeval: »Uprava se je ob tem sklicevala na pismo prefekture oz. neobve-zujoče mnenje ministrstva za notranje zadeve, ki opozarja, da obstajajo nekatere praktične težave pri skupnem izvajanju občinskih in državnih referendumov: ob tem, da bi prvi morali trajati le en dan, drugi pa dva, se postavlja vprašanje glasovanja v tujini živečih državljanov, različnega urnika in ločenih prostorov, v katerih bi bilo treba izvesti občinska in državna ljudska posvetovanja. V resnici je mogoče vse te težave preseči s sklepom občinskega sveta, ki določa, da se "una tantum" omogoči sočasno izvedbo državnih in občinskih referendumov. To so že naredili v občini Milan, goriška uprava pa se upira, čeprav pomenita sočasnost ter poenotenje urnikov in prostorov velik prihranek in manj zmešnjave za volivce.« Po dolgi razpravi je Romoli predlagal izvedbo občinskih referendumov le v nedeljo, 12. junija. Na predlog načelnika Demokratske stranke Federica Portellija so sile opozicije podprle amandma, ki je predlagal izvedbo vseh referendumov sočasno in torej 12. in 13. junija, desna sredina pa je predlog zavrnila. »Ob koncu ni večina znala uveljaviti niti županovega predloga o izvedbi občinskih posvetovanj 12. junija, saj ni bila sklepčna,« je povedal Portelli. Glasovanja se je namreč udeležilo le 20 svetnikov desne sredine: 13 jih je bilo za, Zanetti se je vzdržal, Pettarin, Devetag, Colombova, Tavella, Alberti in Zotti pa so bili proti. Razlogi za nasprot-vanje so bili različni: predstavnika Lige soglašata z opozicijo, odbornika Pettarin in Devetag pa že od vsega začetka nasprotujeta izvedbi referendumov. (Ale) Sovodenjski občinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem odobril obračun za lansko poslovno leto, ki se je sklenilo s pri-bitkom 117.000 evrov. »Zaradi nižjih prispevkov dežele in države bi se lanski proračun moral skleniti s 14.000 evri izgube, zaradi črtanja raznih postavk, vezanih na osebje, ki so se ponavljale v letih in smo jih ure- dili drugače, pa je prišlo do pribitka,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, opozicijski svetnik Vlado Klemše pa opozarja, da ni mogoče govoriti o »zakladčku« ali dobrem upravljanju, pač pa o srečnem naključju. »Pribitek je rezultat tega, da so postrgali vse možne sklade in stroške,« pravi Klemše. Med zasedanjem občinskega sveta je tržič - Zaradi slabosti 68-letni ribič umrl v kanalu Slabost ga je obšla med ribolovom. Padel je v kanal, iz katerega so ga potegnili mrtvega. Tako se je končalo življenje 68-letnega Micheleja Pelusa, moškega iz Tržiča, ki se je - kakor številni domačini - s posebnim veseljem posvečal ribolovu v portiču Nazario Sauro. Bil je športni ribič, ki se je tudi včeraj sredi lepega sončnega dne odpravil s kolesom na ribolov. Truplo je opazil mimoidoči moški okrog 13. ure. Bilo je med ladjicami in čolni v tamkajšnjem privezu. Takoj je obvestil luško kapetanijo, v kratkem pa so na kraj prišli še karabi-njerji, policisti in služba 118. Zaradi toka v kanalu Valentinis so se bali, da bi lahko truplo odpeljalo dlje. Iz kanala so nesrečnega ribiča potegnili agenti luške kapetanije. V bližini, pri ribji tržnici, so nato našli njegovo kolo in ribiško opremo. Reševalci menijo, da je v kanal padel med ribolovom, zaradi slabosti, a ga med padcem nihče ni opazil. Truplo so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je na razpolago sodnemu zdravniku. Ugotoviti še morajo, ali je smrt povzročila slabost ali utopitev. Truplo so potegnili iz kanala GORICA V juniju odprtje evropske šole za ekonomsko pravo Junija bodo v Gorici slovesno odprli visoko šolo za evropsko ekonomsko pravo (High School of European Economic Law). Informacijo je goriškemu županu Ettoreju Romoliju posredoval italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki ga je Romoli srečal v ponedeljek v Trstu. Župan je na ponedeljkovi seji občinskega sveta povedal, da je bilo srečanje s šefom diplomacije Berlusconijeve vlade le bežno, Frattini pa mu je zagotovil, da se bo junija udeležil slovesnosti v Gorici. Dogovor o ustanovitvi visoke šole so decembra podpisali bančna skupina Uni-credit, italijanska vlada in dežela FJK. Cilj šole bo spodbujanje znanstvenega raziskovanja in visokega strokovnega izobraževanja na področju evropskega ekonomskega prava, ki ima ključno vlogo v postopku gradnje nove Evrope. Ustanovitelji so prepričani, da bo izobraževalna ustanova, ki bo imela sedež v vili Ritter v Stražcah, s svojo kakovostjo lahko privlačila mlade raziskovalce iz vseh evropskih držav. (Ale) obračun predstavil občinski odbornik za finance Erik Peteani. »V lanskem obračunu vsota prihodkov znaša 5.266.000 evrov,« je povedal Petani in pojasnil, da je velik del prihodkov odvisen od prispevka dveh milijonov evrov, ki ga je goriška Trgovinska zbornica zagotovila za razvoj obrtne cone v Malnišču. Od davka na nepremičninah ICI je sovodenjske občina prejela 166.791 evrov, od davka za od-važanje odpadkov Tarsu pa 160.087 evrov. Deželnih prenosov je bilo za 408.323 evrov, deželnih prenosov za izravnavo nižjih prihodkov od davka na nepremičninah ICI pa za 137.556 evrov. Sovodenjska občina je poleg tega najela tudi dve posojili po 65.000 evrov za uresničitev učnih poti prve svetovne vojne na Vrhu in za novo javno razsvetljavo v ulici 24. maja v Sovodnjah. Med občinskim svetom so odobrili tudi dve varianti k regulacijskemu načrtu. Prva sprejema nekatere novosti, ki zadevajo prostorsko načrtovanje, in zagotavlja zazidljivost nekaterim zemljiščem, ki so v lasti domačinov. Druga varianta bo omogočila začetek gradnje kanalizacijskega omrežja, do česar naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta. Načrtovalci kanalizacije so namreč izrazili potrebo, da se reši vprašanje lastnine nekaterih cest, ki so formalno v lasti zasebnikov. Z varianto bodo omogočili uresničitev služnosti, zaradi česar se bo gradnja kanalizacije lahko začela. Sovodenjska županja je spregovorila tudi o Malnišču. »Po neuradnih podatkih zgleda, da je precejšnja razlika med odpadki, ki so na Malnišču na prostem oz. v hali. Odpadki na prostem so zmleti v manjše delce, tisti v notranjosti hale pa so v večjih kosih in so potencialno nevarnejši. Zaradi tega bo po vseh verjetnosti treba odpadke iz hale odpeljati v posebna odlagališča, ki jih v Italiji ni, so pa v Nemčiji. Če ne bomo dobili dodatnih finančnih sredstev, tega vsekakor ne bomo uspeli izpeljati,« pojasnjuje županja in napoveduje, da bodo v kratkem kup odpadkov na prostem spet prekrili s plastično folijo, za kar že imajo na razpolago potrebni denar. (dr) Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Pro-vanso, naprošamo, da danes poravnajo zadnji obrok. Za potovanje v Pro-vanso pričakujemo vpisane danes med 9. in 13. uro v Kulturnem domu v Gorici, Ulica Brass 20. Glede ZDA bo poravnava salda tudi danes, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora v Trstu (Ulica Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. 60-letnik v zaporu Osebje letečega oddelka goriške kve-sture je včeraj aretirala in prepeljala v zapor 60-letnika iz Škocjana, ki je bil obsojen zaradi preprodaje mamil. Državni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču je zoper moškega, ki je bil doslej v hišnem priporu, izdalo odredbo o izvršitvi zaporne kazni. V.G., ki so ga aretirali na njegovem domu, bo v zaporu ostal štiri leta in pet mesecev. Predprodaja za Bregovica V petek,15. julija, bo pri Briščkih (občina Zgonik) koncert Gorana Brego-viča, ki bo nastopil z Wedding and funeral orkestrom. Predprodaja vstopnic za julijski koncert poteka tudi v Gorici, in sicer pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288); cena vstopnice znaša 15 evrov. Družba Iskra s prihodki Družba Iskra Avtoelektrika je v letu 2010 imela 160.660.135 evrov prihodkov od prodaje, kar je 57 odstotkov več kot predhodno leto, in pri tem realizirala čisti poslovni izid leta 2010 2.347.565 evrov, medtem ko je skupina Iskra Av-toelektrika lani imela218.362.431 evrov prihodkov od prodaje, kar je 33 odstotkov več kot v letu 2009 in pri tem realizirala čisti poslovni izid obračunskega obdobja4.757.966 evrov. Revidirano letno poročilo družbe in revidirano kon-solidirano letno poročilo skupine Iskra Avtoelektrika za leto 2010 je potrdil nadzorni svet družbe. (km) Orientalski plesi v Novi Gorici V mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo drevi ob 20.15 potekala orientalska plesna predstava Layali al Sharq v izvedbi Pro dance Nova Gorica. V njej se tradicionalni orientalski ples prepleta z vplivi popularnih zvrsti današnjega časa, kot so moderni tribal ples, brazilska samba, argentinski tango, hip hop in jazz balet. Vstopnina znaša 9 evrov. (km) Pešci se pogosto ne zmenijo za rumene črte in se sprehajajo kar sredi pasov, ki so namenjeni kolesarjem bumbaca Kolesarska steza nevarna O kolesarski stezi na Korzu Italia, ki jo je občina dala urediti v prejšnjih mesecih, imajo Goričani deljena mnenja. Nekateri ocenjujejo, da so kolesarji zdaj varnejši, drugi pa menijo, da je sobiva-nje kolesarjev in pešcev na istih površinah - predvsem pri barih - zelo nevarno. Pešci se resnici na ljubo pogosto ne zmenijo za rumene črte in se sprehajajo kar sredi pasov, ki so namenjeni kolesarjem, nejasna pa so tudi pravila, ki bi se jih morali držati kolesarji pri prehodu čez Ulico Cascino in vse ostale stranske ulice, ki se začenjajo ali končujejo na Korzu. »Kolesarska steza je nefunkcionalna in nevarna, kot dokazuje dejstvo, da se mnogi peljejo s kolesom kar po cesti,« je povedal Marko Marinčič, ki je v ponedeljek naslovil svetniško vprašanje v zvezi s kolesarsko stezo na občinskega odbornika Francesca Del Sordija. »Še mestni redarji mi niso znali povedati, ali je treba pri prehodu čez stranske ceste stopiti s kolesa,« pravi Marinčič. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. aprila 2011 15 DOL - 60-letnica društva Kras pod vprašajem Proslava talec birokratskih vozlov Nepričakovana ovira za uresničitev zadnjih ureditvenih del pri sedežu društva Med pobude za oživljanje dejavnosti društva Kras sodijo Otroške urice Proslava ob 60-letnici športno-kulturnega društva Kras Dol-Poljane je pod vprašajem zaradi birokratskih vozlov, ki ovirajo uresničitev zadnjih ureditvenih del pri društvenem sedežu na Palkišču, brez katerih praznovanja ni mogoče izpeljati. Na nepričakovane težave opozarja predsednica društva Kras Katjuša Kosic, ki vlaga v zadnjih mesecih vse svoje energije v oživitev društvene dejavnosti. »Hudo mi je, ko vidim, da nekdo - predvsem zaradi trme - ovira uresničitev še zadnjih del ob društvenem sedežu,« pojasnjuje Kosi-ceva in opozarja, da skupina otrok iz Dola in Poljan že dalj časa pripravlja ŠTANDREŽ - Dramska skupina Štandreški trio v televizijskem spotu Božidar Tabaj in Marko Brajnik med televizijskim kvartanjem Če se vam je med gledanjem slovenskih TV programov ali brskanjem po slovenskih spletnih straneh zazdelo, da ste opazili znan, domač obraz, vedite, da ste na pravi poti. Vodilni slovenski mobilni operater je namreč za promocijsko kampanjo, s katero obeležuje svojo dvajsetletnico, izbral kar tri člane dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež - Božidarja Ta-baja, Marka Brajnika in Danielo Puja -, ki nastopajo v treh TV spotih. V njih z zvrhano mero simpatije prikazujejo razvoj mobilnih telekomunikacij od osamosvojitve Slovenije do današnjih dni. Bine (Tabaj) in župnik (Brajnik) nastopata v vseh treh epizodah, ki so postavljene v leta 1991, 2001 in 2011, natakarica Zora (Pujeva) pa se pojavlja v zadnjem spotu in na reklamnih plakatih. Zgodba se dogaja na malem vaškem trgu »nekje v Sloveniji«, kjer se skupina vaš-čanov zbira in kvarta v različnih zgodovinskih obdobjih. »Spote smo snemali marca v Krkavčah,« je pojasnil Tabaj. Družba, ki je pripravila promocijsko kampanjo, ga je poklicala pred nekaj meseci. »Iskali so amaterje, k nam pa jih je napotil režiser Janez Starina. Na prvi preizkušnji so bili prisotni vsi člani, drugič mi trije. Snemanje je bila naporna, a lepa izkušnja. Zadovoljni smo, da so nas izbrali, saj je to priznanje tudi za našo dramsko skupino,« je še povedal Tabaj. (Ale) muzikal za proslavo ob 60-letnici društva, ki bo 26. junija. Poleg otrok je predviden tudi nastop partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in Kraških muzikantov, celoten spored praznovanja pa je odvisen od ureditvenih del ob sedežu, ki predvidevajo postavitev dveh kioskov, asfaltiranje parkirišča, gradnjo stopnic in še nekaj gradbeni del. V okviru praznovanja nameravajo prirediti še koncert v soboto, 25. junija, ko naj bi nastopila skupina Ra-diowave in še en krajevni bend, kar je ravno tako odvisno od zaključka ureditvenih del. »V zadnjih dveh mesecih sem si zelo prizadevala, da bi občinska uprava preko kamnoloma poskrbela za uresničitev del. Večkrat tedensko sem se slišala ali osebno srečala z županom, ki je bil skupaj z občinskim tajnikom vedno na razpolago, da bi zadevo speljali do konca,« pravi Kosiceva in pojasnjuje, da je bil doberdobski župan Paolo Vizintin v zadnjih časih v stalnem stiku z upravitelji kamnoloma; ureditvena dela na Palkišču so namreč predvidena v pogodbi, ki jo je doberdobska občina svojčas podpisala z družbo, upraviteljico kamnoloma pri Devetakih. »Prejšnji petek so mi sporočili, da je bila prižgana zelena luč za uresničitev gradbenih del ob društvenem sedežu. Tako smo se v ponedeljek popoldne na Palkišču srečali z upraviteljem kamnoloma, dvema predstavnikoma zadruge Kras, občinskim tehnikom in celo podjetnikom, ki naj bi dela izpeljal. Razložili smo mu svoje potrebe, na žalost pa je prišlo do "tehničnega problema", ki smo ga skušali rešiti v večernih urah. Kot predsednica društva sem nad dogodkom zelo razočarana, saj smo v zadnjih mesecih skupaj z društvenimi odborniki in simpatizerji dokazali, da se v Dolu lahko marsikaj naredi. Veliko domačinov se je v zadnjih tridesetih letih borilo, tudi s prostovoljnim delom, da bil bil sedež na Palkišču čim prej dokončan. Zdaj do dosega tega cilja manjka zelo malo, saj je treba rešiti še nekaj praktičnih birokratskih problemov,« pravi Kosiceva in opozarja, da ji je toliko bolj hudo, ko vidi, da nekdo -gre za domačina - ovira zaključek ureditvenih del. »Delamo za krajevno skupnost, za Doljane, Poljance in bližnjo okolico. "Samo milijon nas še živi" pravi poznana pesem, v Dolu nas ni toliko, najbrž bo vsega skupaj sto ljudi, ki že dolga leta čakajo na dokončanje društvenega sedeža. In danes smo tik pred ciljno črto, zato pa upam, da nam bo le uspelo. Do konca si bom prizadevala za dosego cilja, če je za to potreben tudi moj odstop, ni problema. Edino naj se mi dovoli, da izročim županu vso dokumentacijo, ki je potrebna za začetek zadnjih ureditvenih del,« poudarja predsednica društva Kras Katjuša Kosic. (dr) GORICA-DOBERDOB - Jezikovno tekmovanje Na Kangourouju visoke uvrstitve slovenskih dijakov Udeleženci tekmovanja z mentorji iz Gorice in Doberdoba V petek minulega tedna je v Gorici potekalo regijsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika Kangourou. Udeležili so se ga tudi učenci Večstopenjske šole Doberdob in dijaki licejskega pola iz Gorice, ki so uspešno opravili prvo stopnjo tekmovanja. Tekmovanje Kangourou prirejajo letos pod pokroviteljstvom londonske trgovinske zbornice (London Chamber of Commerce and Industry), ene izmed najpomembnejših ustanov za preverjanje jezikovnih kompetenc, ki ga priznava British Council in ga italijansko šolsko ministrstvo upošteva pri preverjanju odličnosti. Na peti izvedbi tekmovanja je letos na štirih različnih stopnjah tekmovalo več kot 12 tisoč učencev in dijakov iz cele Italije. V skupini Joey (5. razred osnovne šole) so bili med najboljšimi v FJK učenke osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba Lara Colja, Letizia Gerin in Bre-celj Julija (mentor učiteljica Valentina Leg-hissa), učenca Norma Vallati in Nikolas Gerin iz osnovne šole v Romjani ter Ni-ka Tomsič iz osnovne šole Peter Butko- vič-Domen v Sovodnjah (mentor učiteljica Claudia Alt). Dijaka nižje srednje šole Fabio Spanghero in Jan Furlan (mentor učiteljica Irena Milanič) pa sta v kategoriji Wallaby dosegla absolutno 78. in 188. mesto med 6.594 tekmovalci na državni ravni. Vsakoletnega tekmovanja v angleškem jeziku so se udeležili tudi dijaki licejskega pola Trubar-Gregorčič (mentor profesorica Erika Lipičar). V kategoriji Grey Kangourou je na državni ravni sodelovalo 2.184 dijakov, 13 udeležencev je zastopalo drugi letnik klasične in znan-stveno-tehnološke smeri goriškega višješolskega zavoda. V višji kategoriji, Red Kangourou, se je za uvrstitev v polfinale potegovalo 1.277 dijakov iz različnih italijanskih pokrajin. Izmed 18 sodelujočih sta se Nina Pavletič in Erika Tomsič, dijakinji znanstveno-tehnološke smeri, uvrstili na 5. in 57. mesto, Ivana Paljk iz klasičnega liceja pa je dosegla 125. mesto in se tako skupaj z ostalima uvrstila v državni polfinale. Rezultati bodo objavljeni 29. aprila na spletni strani www.kangourou.it. ŠTEVERJAN - Jana Stekar Domov se je vrnila s tremi kolajnami Učenka šole Gradnik blestela na prvenstvu v twirlingu Med protagonistkami odprtega državnega prvenstva Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije, ki je potekalo 16. in 17. aprila v Logatcu, je bila tudi osemletna Števerjanka Jana Stekar. Učenka slovenske osnovne šole Gradnik, ki se je tekmovanja udeležila že tretjič, je letos prvič branila barve novogoriške-ga twirling in mažoretnega društva. Nastopila je v treh kategorijah, v vseh treh pa se je izkazala in si prislužila kolajno. V kategoriji »Dance twirl« je dosegla tretje mesto (bronasto medaljo), v kategoriji »Solo 1 kadet« se je uvrstila na drugo mesto (srebrna medalja), v kategoriji »Group nižji nivo kadet« pa se je z ostalimi članicami skupine povzpela na prvo stopničko in zmagala zlato medaljo. Jana, ki je obenem tudi odlična učenka, je bila med najboljšimi tudi na predtekmovanju, v če-trtfinalu in v polfinalu; v Logatcu je ob mednarodni žiriji, ki so jo sestavljale Isabella Beltramo, Jakcie Steward in Mojca Smodiš, očarala s svojimi nastopi tudi množično publiko. Jana Stekar 1 6 Četrtek, 21. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / JAMLJE - Obračun lovske sezone na Krasu Število merjascev narašča kljub odstrelu 746 primerkov Risa »lovijo« s fotografskim aparatom - Vse številnejših jelenov še ne smejo upleniti Lani so na Krasu ODSTRELILI 746 MERJASCEV, PRED DVEMA LETOMA 393 kroma Na Krasu narašča število merjascev, čeprav so lani lovci uplenili 746 primerkov te parkljaste divjadi. Porast divjih prašičev je negativno vplivala na populacijo srnjadi, kar se je odražalo tudi v veliko nižjem odstrelu srn in srnjakov med lansko lovsko sezono. Obračun lovske dejavnosti je v soboto v večnamenskem središču v Jam-ljah podal predsednik lovskega okraja Kras Renzo Ambrosi, ki je podal podatke o odstrelu in splošno oceno sezone. »V kraških loviščih je naraslo število merjascev. Med lansko sezono smo ji odstrelili 746, kar je veliko več kot pred dvema letoma, ko je bilo uplenjenih 393 divjih prašičev. Njihova vse številnejša prisotnost je negativno vplivala na prisotnost srnjadi; prvič po letu 2000 se je lani znižalo število odstreljenih srn in srnjakov, ko je bilo uplenjenih 644 primerkov. Pred dvema letoma smo uplenili 744 srn in srnjakov, kar potrjuje škodljivost prekomerne rasti populacije divjih prašičev za druge živalske vrste,« pojasnjuje Ambrosi in poudarja, da so okrepljeno prisotnost divjih prašičev še kako zaznali tudi kraški kmetje in vinogradniki, saj so ščetinarji povzročili veliko škodo na kmetijskih površinah in vinogradih. »S selektivnim odstrelom smo skušali omiliti porast populacije divjih prašičev, a morala bo poseči tudi dežela, ki mora tako številčno prisotnost divjih prašičev upoštevati pri pripravi novega deželnega favnističnega plana,« poudarja Ambrosi in opozarja, da se na Krasu množijo tudi jeleni, nanje pa lovci ne smejo streljati. »Na Krasu v Sloveniji je lov na jelena že dalj časa dovoljen, saj gre za divjad, ki povzroča še večjo škodo in ne sodi v kraško okolje. Pri nas jelenov še vedno ni mogoče upleniti, čeprav jih je vedno več. Na območju zelo majhnega lovišča v Petovljah je v zadnjih mesecih vlak podrl že dva jelena, toliko jih je,« pravi Ambrosi. Lovci so jelene fotografirali že neštetokrat, v objektiv pa jim še vedno ni uspelo ujeti risa, ki se podi po Krasu. Namestili so več posebnih fotografskih aparatov, ki se samodejno sprožijo ob prehodu divjadi, risa pa jim ni uspelo fotografirati. Ambrosi še navaja, da je na Krasu stalen gost zlati šakal, volkovi pa se pojavijo občasno. Lani je krdelo sedmih zveri s volkuljo na čelu pobilo več glav drobnice pri Bazovici, nakar je odšlo neznano kam. V svojem poročilu se je Ambrosi obregnil tudi ob prepoved vožnje z vozili po gozdnih poteh na Krasu. »Lovci se lahko peljejo v gozd le, če se odpravljajo po uplenjeno divjad. V resnici bi lovcem morala biti dovoljena vožnja po gozdnih poteh tudi, ko se odpravljajo na čiščenje stez, krmljenje divjadi in na lov. Ker so nekateri izmed nas že v letih, se sprašujem, kako bomo uspeli skrbeti za vzdrževanje populacije merjascev, če nam ne dovolijo, da se zapeljemo do svojih lovskih postojank,« zaključuje Ambrosi. (dr) RUPA - Ni bila kuna in še manj ris Pasja potepanja Lovski pes popraskal avto in večkrat obiskal kurnik - Po mnenju domačinov bi štirinožci morali biti doma Rupenske noči so v prejšnjih tednih in mesecih poživili sprehodi lovskega psa, ki je med svojimi obiski vaških domačij povzročil tudi večjo materialno škodo. Štirinožec je med drugim pošteno popraskal avtomobil, ki je bil parkiran na dvorišču ene izmed hiš v Rupi, poleg tega je vstopil tudi v kurnik druge domačije, kjer je pobil piščance in kokoši. Do poškodovanja avtomobila je prišlo že septembra lanskega leta. Ponoči se je pes priklatil na dvorišče in začel praskati avtomobil, ker se je baje pod njim skrila mačka. S svojimi kremplji in tacami je povzročil za 3.500 evrov škode, njegovo lajanje pa je priklicalo pozornost lastnika avtomobila, ki je psa prepoznal. Lastnik štirinožca je namreč upravitelj gostilne-picerije sredi vasi, ki je lokal prevzel sredi poletja lanskega leta. Kmalu potem so se začeli nočni pohodi psa, ki je po poškodovanju avtomobila - stroške za popravilo je poravnala lastnikova zavarovalnica - začel obiskovati kurnik hiše, ki se nahaja nedaleč od gostilne. »Doživeli smo tri nočne obiske, toda nismo razumeli, kdo nas pravzaprav obiskuje. Začetno smo mislili na kuno, potem smo podvomili, da gre celo za ris, saj se je nočni obiskovalec preril v notranjost kur-nika skozi železno mrežo. Na koncu smo razumeli, da gre za lovskega psa. Potem ko je vstopil v kur-nik in smo ga pri tem zasačili, se je prestrašil in ni našel več izhoda, dokler ga ni prišel ponj gospodar,« pojasnjuje lastnik hiše in kokošnjaka. Domačini vedo povedati, da so podobne obiske doživeli tudi v drugih kokošnjakih v Ru-pi in celo na Peči, nočni obiskovalec pa je vsakič zbežal, ne da bi ga videli. Rupenci so vsekakor prepričani, da bi morali biti lastniki psa po-zornejši na svojega ljubljenčka. V bližini gostilne je namreč tudi otroški vrtec, zato bi se pes ne smel svobodno sprehajati po vasi. Isto velja tudi za druge vaške pse, saj je v Rupi še nekaj drugih štirinožcev, ki se nenadzirano potikajo po vasi. Doslej z njimi ni bilo težav, vsekakor pa predstavljajo nevarnost za voznike, motocikliste, kolesarje in tudi za pešce, saj ni nikoli mogoče z gotovostjo predvideti pasjega obnašanja. (dr) VOLITVE 2O1 1 Mara Černic pri Juventini Mara černic, kandidatka SSk na listi Demokratske stranke v okrožju Gorica 4, ki zaobjema Štandrež in Rojce, je včeraj obiskala vodstvo društva Juventina. S predsednikom Markom Kerpanom in odborniki se je pogovorila o problematikah in potrebah, ki jih ima štan-dreški nogometni klub. Frattini podprl kandidatki Italijanski zunanji minister Franco Frattini je v ponedeljek obiskal Tržič, da bi podprl kandidatki desne sredine Simonetto Vecchi, ki se poteguje za mesto predsednika pokrajine, in Annemario Cisint, ki je županska kandidatka v tržiški občini. Na srečanju je tekla beseda o projektu »super-pristanišča«, petem koridorju in drugih vprašanjih, ki se tičejo goriške pokrajine in tržiškega območja. »Lega, ki jo ima ta del dežele FJK, je priložnost, ki je ne gre zamuditi,« so povedali. Serracchianijeva v Ronkah Evropska poslanka in deželna predsednica Demokratske stranke Debora Serracc-hiani se bo drevi ob 18. uri udeležila predstavitve kandidatov ronškega krožka, ki bodo kandidirali na občinskih in pokrajinskih volitvah v podporo Robertu Fontanotu in Enricu Gherghetti. Ob Serracchianijevi bo prisoten pokrajinski tajnik Omar Greco. V petek ob 12. uri pa bo v vinoteki v Krmi-nu predstavitev kandidatov DS za pokrajinski svet Paola Mezzorane (Krmin 1) in Luce Bigota (Krmin 2). Premalo vlagajo v Tržič Pokrajinsko podjetje za stanovanjske gradnje ATER premalo vlaga v Tržič. O tem, da so Goričani privilegirani in Tržičani prikrajšani na številnih področjih, so prepričani predstavniki liste CambiAmo Mon-falcone, ki podpira županskega kandidata Luigija Blasiga. Le-ti menijo, da lahko Tržič uveljavi svojo politično težo le s pomočjo občanske liste. Predstavljajo se volivcem Lista Insieme per Ronchi, ki podpira županskega kandidata Roberta Fonta-nota na majskih upravnih volitvah, se bo v soboto uradno predstavila volivcem. O programu in kandidatih bodo spregovorili ob 10. uri v dvorani občinskega sveta v Ronkah. GORICA Na avtocesti tri nesreče v dveh dneh V ponedeljek in torek je goriška prometna policija obravnavala tri nesreče, ki so se zgodile na avtocesti A4 oz. v bližini le-te. V vseh treh je nastala materialna škoda, vozniki pa so bili k sreči le lažje ranjeni. Prva se je zgodila v ponedeljek pri cestninski postaji pri Moščenicah, kjer je voznik tovornjaka trčil v avtomobil. Šofer tovornjaka je privozil na stezo za tovorna vozila, ker pa se mu zapornica ni odprla, je zapeljal vzvratno in zadel prednjo stran avtomobila, ki je bil za njim. Na avtomobilu je povzročil škodo, voznik pa ni potreboval zdravniške pomoči. Lažje poškodovana pa sta bila 47-letna bolgarska državljanka E.S. in 22-letni A.V. iz Trsta, ki sta trčila včeraj okrog 8. ure na cesti med Moščenicami in Sabliči. Ženska, ki se je peljala z avtom znamke Mercedes, je izsilila prednost 22-letniku z avtom znamke Peugeot. Oba voznika je rešilna služba 118 prepeljala na oddelek za prvo pomoč tržiške bolnišnice, kjer so eno uro kasneje sprejeli na zdravljenje tudi 32-letnika iz Štarancana in 58-letnika iz Gorice, ki sta bila vpletena v nesrečo na avtocesti A4 pri Devinu. A.S., ki se je peljal z avtomobilom znamke Honda, in L.D., ki je sedel za volanom avta znamke Peugeot, sta se lažje poškodovala. NOVA GORICA - Mešane prometne patrulje odkrijejo veliko kršiteljev Število prometnih nesreč se je zmanjšalo Vinjeni na motorjih zlasti starejši vozniki Dan za goriškimi kolegi so tudi na novogoriški policijski upravi javnosti predstavili stanje prometne varnosti na njihovem območju, poseben poudarek so tudi oni namenili motoristom. Policijski inšpektor sektorja uniformirane policije Drago Ozebek je tako kot prejšnjega dne poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti poudaril, da se je število enoslednih motornih vozil - koles z motorjem in motornih koles - v zadnjih letih na cestah zelo povečalo. Lani je bilo v prometnih nesrečah na območju policijske uprave Nova Gorica udeleženih za tretjino manj voznikov motornih koles in za dobrih 40 odstotkov manj voznikov koles z motorjem kot leta 2009. Nekoliko presenetljiv je podatek, da vinjeni na motor večkrat sedejo starejši kot pa mlajši vozniki ter da so tudi v prometnih nesrečah največkrat udeleženi vozniki iz kategorije 24 do 34 let, sledijo tisti, ki so stari od 34 do 44 let, mlajši motoristi pa so nasploh v prometne nesreče vpleteni malokrat. Ozebek je s področja nadzora prometa še posebej izpostavil sodelovanje z italijanskimi kolegi, ki so ga lani izvedli štirikrat. Prav danes bodo ponovno skupaj nadzorovali hitrost prometa v obmejnem območju - na slovenski strani bo to potekalo v Novi Gorici, Šempetru in Mir-nu. Lani je bilo torej v prometnih nesrečah na omenjenem območju udeleženih 46 voznikov motornih koles ter 19 voznikov koles z motorjem. En motorist je lani zaradi posledic prometne nesreče umrl, predlani trije. »So pa podatki za letošnje prvo trimesečje slabši kot lanski. Lani so se v tem času pripetile tri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi motoristi, letos do začetka aprila že osem, eden od udeležencev je umrl. Še vedno največkrat pride do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti, sledita pa stran in smer vožnje ter prednost, varnostna razdalja. Prehitevanje ni izstopajoče v prometnih nesrečah,« pojasnjuje Ozebek. Da bi v prihajajoči »motoristični« sezoni zagotovili čim večjo varnost motoristov na cestah, bodo policisti okrepili nadzor na kritičnih odsekih - ti so predvsem Nova Gorica - Kanal in Kobarid - Trenta. Za tujce - ti so namreč pogosto vpleteni v prometne nesreče, pred-njačijo pa predvsem Avstrijci in Nemci -bodo pripravili poseben informativni material, ki ga bodo posredovali tudi tujim motorističnim revijam, poleg tega pa vsak mesec pripravljajo eno »moto točko« na najbolj prometnih relacijah. Tudi na splošno je bila prometna varnost na območju policijske uprave Nova Gorica lani boljša od predlanske: število prometnih nesreč se je zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov, pri nadzoru cestnega prometa pa so policisti obravnavali za dober odstotek manj kršitev. »Pri tem smo sodelovali tudi z italijansko prometno policijo, in sicer smo izvedi štiri takšne nadzore: v marcu je potekal nadzor nad tovornimi vozili v cestnem prometu, v juniju nadzor psihofizičnega stanja voznikov, nadzor nad vozniki enoslednih vozil je bil julija in nadzor prekoračitve hitrosti septembra lani,« našteva Ozebek, ki sodelovanje z italijanskimi prometnimi patruljami ocenjuje kot zelo koristno. »Na tak način lahko neposredno izmenjujemo izkušnje kar se tiče operativnega dela. Te patrulje so vedno mešane, nadzor pa poteka hkrati na slovenskem in italijanskem obmejnem območju. V primerih skupnega nadzora se je odkrilo izredno veliko kršiteljev, delo namreč poteka res intenzivno, z vso razpoložljivo tehniko. Zanimivo je, da se na obeh straneh prometni policisti srečujejo z istimi problemi: recimo, pri tovornih vozilih se oboji srečujemo s prekoračitvami hitrosti in trajanjem Novogoriški policist foto pung vožnje. Drugačne postopke pa opažamo, na primer, le pri ugotavljanju vožnje pod vplivom alkohola, gre predvsem za drugačna določila po zakonu, kar na italijanski strani podaljšuje čas postopka,« dodaja policijski inšpektor Ozebek. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. aprila 2011 17 GORICA - V gosteh tudi režiser Na platnu uspešnica »Gremo mi po svoje« Film je slovenski fenomen, saj si ga je že ogledalo preko 205.000 ljudi V Gorico prihaja danes Miha Hočevar, režiser celovečernih filmov »Jebiga« (2000), »Na Planincah« (2003), »Distorzija« (2009) in »Gremo mi po svoje« (2010) v družbi mladih igralcev iz svoje zadnje filmske uspešnice. »Gremo mi po svoje« je resnično slovenski fenomen, saj se lahko pohvali z več kot 205.000 obiskovalci. Prejel je pet zlatih rol in pometel s tujo konkurenco. Avtorska ekipa se bo že v dopoldanskem času predstavila učencem in dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol iz Gorice in Doberdoba. Ob 17. uri bo v prostorih pokrajinske mediateke potekal pogovor z avtorji, ob 18. uri pa bo v Kinema-xu sledila projekcija filma (vstopnina znaša tri evre). Smeha polne prigode se dogajajo na osupljivo lepih lokacijah Triglavskega narodnega parka, kar ustvarjalci vidijo kot himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju, prijateljstvu in optimističnemu pogledu na življenje. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film - pravi režiser -, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij. Vsem razumljiva tekoča zgodba z mnogimi zanimivimi in novimi obrazi, ki nevsiljivo, med avanturo in humorjem pove še kaj več o življenju, tekmovanju, ljubezni in naravi bo pritegnila ne samo mladine ampak tudi malo starejše.« Celodnevni dogodek prireja Ki-noatelje v sodelovanju s Kinemaxom in Kulturnim domom Gorica ter Taborniki Rodu modrega vala. CI3 Lekarne ¿I Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Ano in Miho je v nedeljo, 17. aprila, osrečil ALEN. Srečnima staršema čestitajo Boris, Nikolaj, Noemi, nonoti, tete in strici. n Razstave Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI v torek, 3. maja, ob 20.45 »Serata Ba-lanchine«, nastopa balet narodnega gledališča iz Georgije; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 20. aprila, ob 20.45 »Eduar-do: piu unico che raro« igra Rocco Papaleo; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA 20., 21., 22., 28. in 30. aprila, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. M Izleti SPDG organizira danes, 20. aprila, nočni izlet z gorskimi kolesi na Cerje in bližnjo okolico z zbirališčem ob 20.30 na parkirišču pod Cerjem na glavni poti med Mirnom in Opatjem Selom. Obvezni sta čelada in svetilka; informacije po tel. 328-8291397 (Robert). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje samo na društvenem sedežu v sredo, 27. aprila, od 10. do 12. ure. Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. HU Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Open to art«; še danes, 20. aprila, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 0038653689177) bo danes ob 18. uri odprtje razstave 10. Cici umetnije s podelitvijo priznanj. Sodelujejo otroški vrtec Ajdovščina, reviji Ciciban in Cicido, Mladinska knjiga založba. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«; do 4. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). 9 Šolske vesti UPRAVLJANJE FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETJA (60 UR) IN TEHNIKE PRODAJE (48 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad formandum; informacije na spletni strani www.ad-formandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. OLJKARSTVO (60 UR): tečaj iz kmetijskega sektorja, namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, email: go@adformandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 UR) IN USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 UR) sta tečaja, ki jih ponuja Ad for-mandum; informacije na spletni strani www.adformandum.eu ali na sedežu v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, email: go@adformandum.eu. RONKE - O aleksandrinkah v knjižnici Udeleženka večera odkrila usodo tete Na povabilo občinske knjižnice Sandro Pertini iz Ronk je ob koncu minulega tedna goriška Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) priredila večer o aleksandrinkah, slovenskih in furlanskih ženah, ki so zaradi bednih razmer na Primorskem poiskale delo v Egiptu. V avditoriju knjižnice se je srečanja udeležilo lepo število ljudi, med katerimi so bili taki, ki so v sorodstvu imeli aleksandrinko, pa tudi taki, ki so za ta nenavadni zdomski val komajda kdaj slišali. V imenu ZSKD je zbrane pozdravila predsednica Vesna Tomsic, zgodovinski okvir pa je predstavil Vili Prinčič, raziskovalec, publicist in urednik trijezične knjige »Blišč in beda aleksandrink«. Ronški večer je bil namreč namenjen tudi predstavitvi knjige, ki je že zdavnaj pošla. Naj spomnimo, da je izšla v sodelovanju med ZSKD in goriško pokrajino, ki je izid tudi financirala. Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja si pri ZSKD prizadevajo, da bi knjigo ponatisnili, kar pa je vse prej kot preprosta zadeva. Na namenske prispevke javnih uprav žal ni mogoče računati, zato zveza poskuša najti sredstva pri zasebnikih. Škoda bi bila, da bi knjiga ne prišla v roke vseh tistih, ki jih zgodba o aleksandrinkah nagovarja. Tako na predstavitvi v Ronkah kot tudi pred nekaj tedni v Doberdobu so bili prisotni ljudje nemalo razočarani nad odsotnostjo knjige, ki je s svojo vsebino in Vili PrinčiC številnimi fotografijami spodbudila zanimanje za aleksandrinke. Med ronškim večerom so predstavniki ZSKD navezali stike z raznimi kulturnimi ustanovami, med katerimi izstopa ustanova iz Vidma, ki bi rada posvetila večer aleksandrinkam, saj so med njimi bile tudi Furlanke, in to v precej večjem številu glede na dosedanja prepričanja. Trijezično knjigo - v slovenščini, italijanščini in furlan-ščini - bi radi predstavili tudi marsikje v Sloveniji, zlasti v krajih ob Vipavi, ki jih je pojav aleksandrink najbolj zaznamoval. Domala vsako predstavitev spremljajo nova odkritja. Med ronško projekcijo posnetkov z lanskega potovanja v Egiptu je udeleženka opazila nagrobni kamen svoje tete Albine Černe, tudi same aleksandrinke, za katero se je bila izgubila vsaka sled. Tudi takšna odkritja dajejo veliko zadoščenje tistim, ki se zavzemajo, da bi pozabi iztrgali manj znana in zapostavljena obdobja krajevne zgodovine. m Zveza si ištev sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres v četrtek, 12. maja 2011 ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici v prvem sklicanju, in v petek, 13. maja 2011 ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št 2 (TS) v drugem sklicanju Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije od četrtka, 21. aprila, do sobote, 23. aprila 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure VELIKONOČNI JEDILNIK: kuharski tečaj bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici; prijave in informacije po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 21.40 »Rio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The next three days«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.45 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »The next three days«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »La fine e il mio inizio«; 22.15 »C'e chi dice no«. Ü3 Obvestila IŠČEJO PRIČE NEZGODE: v sredo, 13. aprila, okrog 10.30 se je kolesarka peljala iz Drevoreda 20. septembra v Ulico Cadorna v Gorici. Tam je avto-mobilist, star približno 40 let, naenkrat odprt vrata avtomobila in povzročil padec ženske. Priskočil je na pomoč, kolesarka pa mu je zagotovila, da je z njo vse v redu. Kmalu zatem so se pojavile bolečine, v bolnišnici so ugotovili zlom stegnenice in jo podvrgli operaciji. Svojci ponesrečene ženske iščejo voznika, ki je povzročil padec; ne nameravajo vložiti prijave, temveč uveljaviti odškodninski zahtevek na zavarovalnici. S pozivom, naj pomagajo najti moškega, se obračajo tudi na morebitne priče. Kdor lahko pomaga, naj pokliče na tel. 348-1256181 (Francesca S.). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja barvanje velikonočnih pirhov v četrtek, 21. aprila, od 15. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; otroci naj s seboj prinesejo samo barvice (po želji). BARVANJE PIRHOV: velikonočna likovna delavnica za otroke bo v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerja-nu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdečem vinu; informacije po tel. 347-0162172. »PRAUCE Z VARŠTA« IN BARVANJE PIRHOV: SKRD Jezero vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na velikonočno srečanje v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Prisluhnili bodo pravljičarki Martini Šolc, potem pa bo sledilo barvanje velikonočnih pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo 4 kuhana jajca. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Člani z Go- riškega se lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Zdravilišču Stru-njan od 5. do 15. maja in v termah Radenci od 5. do 15. junija. Člani z Goriškega se lahko za informacije in vpisovanje zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. SVETO TRIDNEVJE V DEKANIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU: na veliki četrtek, 21. aprila, bo ob 20. uri, praznična maša z umivanjem nog in prenos Najsvetejšega, ki jo bo vodil p. Štefan Kožuh, provincial slovenskih kapucinov; na veliki petek, 22. aprila, bo ob 20. uri bogoslužje s sodelovanjem dramske skupine Štandrež in prenos mrtvega Kristusa v Božji grob, vodil bo g. Andrej Lampret, vicerek-tor na sv. Višarjah; na velikonočno vi-gilijo, 23. aprila, bo ob 21. uri velikonočno bedenje in procesija po vasi, vodil bo dekan Karel Bolčina. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri »Nekoč je bilo...« otroci v igri in petju, po starih tradicijah velikonočnega ponedeljka, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V soboto, 30. aprila, v popoldanskih urah slovesno dviganje otroškega in velikega mlaja. V nedeljo, 1. maja, od 17. ure dalje govor odbornice SSk na goriški pokrajini Mare Černic, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Arena; specialitete na žaru, tipična frtalja in domače vino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ZePZ. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). SS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 20. aprila, ob 18. uri bo Maurizio Mat-tiuzza predstavil svojo knjigo »Il derby della luna«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 20. aprila, ob 20.15 nastop plesne skupine Pro dance iz Nove Gorice. Na zadnji Art sredici letošnje sezone se bodo plesalke predstavile v orientalski plesni predstavi z naslovom »Layali al Sharq«. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 21. aprila, ob 18.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Claudia Maffeia »Stai come vuoi. Manuale di equilibrio emotivo«. Z avtorjem se bo pogovarjala Cristina Cristofoli. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Francesca Go-rian vd. Plahuta iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 10.00, Mario Si-maz iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Pulferu (UD). DANES V RONKAH: 11.00, Renzo Zot-ti s pokopališča v Foljanu v cerkvi Marije Matere Cerkve in pokopališče v Foljanu. DANES V MARIANU: 14.30, Norberto Scarpin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Berta Zanel (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Sreda, 20. aprila 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 20. aprila ob 20.30 / Davide Ca-labrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioele Dix. Nastopajo: Graziana Borciani, Davide Calabrese, Francesca Folloni, Lorenzo Scuda in Fa-bio Vagnarelli. V sredo, 27. aprila, ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben hur«. Režija: Nicola Pi-stoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Elisabetta De Vito. Ponovitve: v četrtek, 28. aprila ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 20.30, v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quat-trini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 22. aprila, ob 18.00 Štihova dvorana / Boris Pahor: »Nekropola«. Ko-produkcija: Društvo Celinkam KUD Pod topoli in Mestno gledališče ljubljansko, Dramatizacija in režija: Boris Kobal. Nastopajo: Pavle Ravnohrib in člani Šentjakobskega gledališča. Glasba: Katrina Kobal - sopran in Miha Nagode -klavir. SNG Veliki oder Danes, 20. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v četrtek, 21. aprila ob 19.30. Mala drama Jutri, 21. aprila, ob 20.00 / Vinko Mo-derndorfer: »Nežka se moži«. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 20. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. V soboto, 23. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »De-kameron«. Mala drama Danes, 20. aprila, ob 20.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Jaz vas ljubim«. Jutri, 21. aprila, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 21. aprila ob 20.30 / »Francesca da Rimini«. Ponovitve: v petek, 22. aprila ob 16.00, v torek, 26. in v sredo, 27. aprila ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 18.00, v soboto, 30. aprila ob 17.00. V četrtek, 28. aprila ob 20.30 / »I solisti Veneti«, vodi Claudio Acimone, solist Uto Ughi Dvorana Tripcovich Danes, ob 20.30 / Jazz koncert »Living Coltrane Quartet«. V torek, 3. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Andrea Batti-stoni. V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro So-noda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Saverio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V četrtek, 21. aprila, ob 21.00 / »Nek in concerto«. Vstop prost! V petek, 22. aprila, ob 20.30 / »Elisa in concerto - Ivy tour 2011«. GORICA Kulturni dom V torek 29. aprila ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. DOBERDOB Center Gradina V ponedeljek, 25. aprila ob 20.00 bo koncert skupine »Rock Partizani«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 21. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / »Simfonično orkester RTV Slovenija«. Dirigent: Miroslaw Jacek Blasz-cyk. Solisti: Marta Močnik Pirc in Kristina Bitenc - sopran; Matevž Kajdiž - tenor in Marko Fink - bariton. Sodelujeta zbor Škofijske klasične gimnazije in Komorni zbor Megaron. PRI REDITVE Channel zero (AKC Metelkova mesto) Danes, 20. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Kataman in Pmg Kolektiv (Mak). Jutri, 21.aprila ob 21.00 / Nastopata: Spunk On Toast (Slo), White Stain (Slo). V petek, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in 'Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto muto«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREZINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Bene-detič in Febe Sillani. Urnik za šole: od po- nedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 - 18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.it info@skerk-center.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.gori-skimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 29. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, po domeni in ob prireditvah. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Šte-verjanu. Razstavljajo člani Remo Cave-dale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macarola pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrouška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multi-medijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v -/ soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna Galerija Nova Gorica (Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava slik Rudija Skočirja; do 21. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Mala galerija: Žiga Koritnik: Pikica Luči, fotografska razstava. Vstop prost. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. LJUBLJANA - Festival Druga godba V osrednjem delu pester nabor svetovnih godb Festival Druga godba bo v osrednjem delu med 7. in 14. majem ponovno ponudil pester nabor svetovnih godb. Za uvod v 27. izdajo bo poskrbela zasedba Staff Benda Bilili, ki jo sestavljajo ulični glasbeniki in invalidi. Festival bo poleg v Kinu Šiška gostoval na manjših prizoriščih, v Klubu Cankarjevega doma pa ga bo sklenil Damir Ima-movic. Po lanski izdaji, ko se je zdelo, da je portugalska glasbenica Mariza po besedah direktorja Zavoda Druga godba in člana programskega odbora festivala Bogdana Benigarja »požrla vse ostale nastopajoče«, so se organizatorji odločili, da festival raztegnejo čez vse leto. Tako sta letošnjo Drugo godbo v marcu uvedla že koncerta etiopskega glasbenika Mulatuja Astatkeja in ne-wyorške senzacije Balkan Beat Box. Ohranili pa so osrednji festivalski del, ki ga bo 7. maja uvedel koncert zasedbe Staff Benda Bilili v Kinu Šiška. Nenavadna zasedba, ki prihaja iz DR Konga, v svojih cvetočih melodijah opeva vsakdanjost življenja v Kinšasi in hkrati izraža močno sporočilnost, da hendikep ni v telesu temveč v umu, je v programski knjižici zapisal Benigar. Pred koncertom bodo v preddverju centra urbane kulture Kina Šiška odprli razstavo plakatov, ki jih je za festival med letoma 2003 in 2010 oblikoval Karlo Medjugorac. Ljubitelje hiphopa bo razveselila novica, da se v Ljubljano vrača angažirana ameriška glasbenica Ursula Rucker. Na Drugi godbi se bo ustavila v sklopu turneje ob izidu petega studijskega izdelka »She Said«. Po besedah Benigarja gre za pevko, ki svoj glasbeni milje polni z bogato vsebino in glasbo, ki se giblje čez rob ambiental-nega in plesnega. Za Ruckerjevo bo letni oder Gale hale na Metelkovi segrela slovenska zasedba Jimmy Barka Experience. Druga godba bo Kino Šiška ponovno zasedla 13. maja, tokrat z dvojnim programom. Prvi bodo na oder Katedrale stopili Vasko Atanasovski in njegovi Mlask. Priznani saksofonist Atanasovski se skupaj z ekstatičnimi instrumentalisti spretno giblje med glasbenimi zvrstmi. Zasedba bo na koncertu predstavila novo gradivo. Druga zvezda večera bo maroška glasbenica berberskega rodu Hindi Zahra, ki jo je prvenec «Handmade» ponesel med zvezde. Za Zahro je značilno, da se v svojih skladbah elegantno sprehaja med bluesom in soul-folkom, občasno pa zaide tudi v temnejše vode. Zaključni festivalski dan bo zaznamovalo celodnevno dogajanje. Že ob 11. uri bo pod vodstvom Roberta Rodrigueza in Susie Ibarre potekala delavnica Mundo Ninos, namenjena otrokom med 4. in 8. letom starosti. Priznana glasbenika otroke vabita, naj se z njima naučijo ritmov z vseh koncev sveta, za regionalni vpliv delavnic pa bosta poskrbela Luka Ropret in Brina Vogelnik. Rodriguez in Ibarra bosta ob 16. uri izvedla tudi koncert za otroke vseh starosti. Za uvod v večerni del bo s koncertom v Atriju ZRC SAZU poskrbela norveška glasbenica Mari Kvien Brunvoll, ki vokal spaja s tradicionalnimi akustičnimi glasbili in elektroniko. Tudi letos bo zaključek festivala potekal v intimnejšem ozračju. Tokrat bosta zanj v Klubu Cankarjevega doma poskrbela v Londonu živeča izraelska glasbenica Mor Karbasi in Damir Imamovic, ki prihaja iz BiH. Karbasijeva je glasbenica z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi, ki prepeva v jeziku španskih Judov - ladinu. Zadnji projekt Imamovica pa je prepričal Benigarja, da je ravno njega izbral za zaključek festivala. V spremljevalnem programu festivala bosta poleg razstave plakatov še predavanje Rodrigueza in Ibar-re v angleščini z naslovom »Song of the Bird King« ter mednarodna delavnica o alternativnih oblikah financiranja v kulturnem sektorju z naslovom Veliki upi v trajnostno financiranje in spodbudo obiska. (STA) GLEDALIŠČE / SVET Sreda, 20. aprila 2011 19 BRUSELJ - Začasno zaprtje dveh poglavij, sedaj zaprtih 30 od skupno 35 poglavij Za Hrvaško korak naprej v pristopnih pogajanjih z EU Konec pogajanj morda že konec junija, po oceni komisarja Fuleja Hrvaška dosegla izjemen napredek BRUSELJ - Hrvaška je včeraj v Bruslju začasno zaprla dve poglavji v pogajanjih z Evropsko unijo - kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalno politiko in usklajevanje strukturnih instrumentov. V EU so ob tem poudarili, da je konec pogajanj »na dosegu«. Madžarsko predsedstvo in Hrvaška računata na konec pogajanj do konca junija, v Evropski komisiji pa so bolj zadržani. Začasno zaprtje omenjenih poglavij je zelo pomembno, saj se nanašata na tri četrtine celotnega proračuna EU in bosta Hrvatom prinesli konkretne koristi, sta poudarila madžarski zunanji minister Janos Martonyi in komisar za širitev Štefan Fule. Martonyi je dejal, da je konec pristopnih pogajanj Hrvaške »na dosegu« in ocenil, da je cilj za končanje pogajanj Hrvaške do konca junija zelo ambiciozen, a dosegljiv. Povedal je tudi, da je zdaj bolj optimističen, kot je bil še pred nekaj tedni. Tudi komisar Fule je poudaril, da je Hrvaška v zadnjem času dosegla izjemen napredek. Glede cilja, da bi bila pogajanja končana do konca junija, pa je bil zadržan, češ da komisija ne želi govoriti o datumih. BEOGRAD - Obisk Balkanska turneja ruskega ministra Lavrova BEOGRAD - Ruski zunanji minister Sergej Lavrovje med včerajšnjim obiskom v Beogradu podprl prizadevanja Srbije, da pridobi mandat Varnostnega sveta Združenih narodov za mednarodno preiskavo domnevne trgovine s človeškimi organi na Kosovu. Napade na Libijo z namenom strmoglavljenja režima Moamerja Ga-dafija pa je označil za kršitev resolucije ZN o Libiji. O obeh vprašanjih se je Lavrov pogovarjal s srbskim kolegom Vu-kom Jeremičem. Ta je ruskemu gostu povedal, da bo Srbija v prihodnjih dneh Varnostnemu svetu ZN predlagala mednarodno preiskavo glede domnevne trgovine z organi na Kosovu, v katero naj bi bil vpleten tudi kosovski premier Hashim Thaci. »Želimo, da bi poročilu o nezakoniti trgovini s človeškimi organi na Kosovu sledila neodvisna preiskava in podpiramo stališče Srbije do tega vprašanja,« je dejal vodja ruske diplomacije. Ob tem je spomnil, da so mednarodne preiskave potekale tudi zaradi manjših zločinov, kot je trgovina z organi ter poudaril, da ne bi smelo biti dvojnih meril. Glede Libije pa je Lavrov poudaril, da VS ZN nikoli ni imel namena zrušiti Gadafijevega režima. Pojasnil je, da resolucija odobrava uporabo sile izključno za zaščito civilistov. »Vsi, ki trenutno izkoriščajo resolucijo VS ZN za zrušenje Gadafija, kršijo mandat ZN,« je bil kritičen. Po njegovem mnenju se libijski uporniki zaradi tega ne želijo pogovarjati o prekinitvi ognja z režimom v Tripoliju. Lavrov je dodal, da očitno tudi jemenska opozicija upa na podobno podporo za strmoglavljenje predsednika Alija Abdulaha Saleha. Lavrov se je v Beogradu sešel tudi s srbskim predsednikom Borisom Tadičem, s katerim sta govorila o dvostranskih odnosih, predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja in o bližnjem obisku Tadiča v Moskvi. Pozornost sta posvetila tudi razmeram na Kosovu in na Zahodnem Balkanu. Iz srbske prestolnice, kjer je začel balkansko turnejo, je Lavrov že odpotoval v Črno goro. Turnejo, v okviru katere bo obiskal še Makedonijo, bo ruski zunanji minister sklenil v četrtek v Sloveniji. (STA) Fule je tudi poudaril, da bo Evropska komisija spremljala izpolnjevanje meril v okviru začasno zaprtih poglavij tudi po koncu pogajanj, torej tudi med ratifikacijskim procesom, kar je glavna novica z včerajšnje novinarske konference po pristopni konferenci s Hrvaško. S tem je komisar upravičil stališče komisije, da za Hrvaško ne bo treba vzpostaviti posebnega mehanizma za preverjanje na področju pravosodja, ki je bil uveden in še obstaja za Romunijo in Bolgarijo, ki sta se uniji pridružili leta 2007. Tako madžarski minister kot komisar sta izpostavila, da mora Hrvaška okrepiti prizadevanja na področju pravosodja, na primer v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri reformi javne uprave in pri sodelovanju s haaškim sodiščem. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič je zatrdil, da je Hrvaška popolnoma predana izpolnitvi teh ciljev in končanju pogajanj do konca junija. »Vemo, da je to zahtevno, a je izvedljivo,« je poudaril. Madžarski minister in evropski komisar sta podčrtala, da ne vidita povezave med obsodbo hrvaških genera- Gordan Jandrokovič ansa lov Anteja Gotovine in Mladena Mar-kača ter potekom hrvaških pogajanj. Jandrokovič pa je zatrdil, da Hrvaška je in bo sodelovala s Haagom. Ob tem je hrvaški minister poudaril, da je to prvostopenjska sodba in da se Hrvaška z vsemi ugotovitvami sodišča ne strinja, a da bo na koncu spoštovala odločitev sodišča, saj je demokratična in pravna država. Jandrokovič je tudi dejal, da nedavne javnomnenjske raziskave, ki kažejo na majhno podporo Hrvatov vstopu države v EU, »ne izražajo dejanskih razmer« in menil, da bodo že naslednje javnomnenjske raziskave pokazale večjo podporo. Komisar Fule je sicer odločno zavrnil vsakršna ugibanja o povezovanju vstopa Hrvaške v EU in podelitve statusa kandidatke Srbiji, na kar je pred dnevi v Bruslju opozoril madžarski premier Viktor Orban. Vsaka država napreduje na podlagi lastnih dosežkov, je poudaril. Evropska komisija bo 12. oktobra predstavila letna poročila o napredku držav na poti v EU, tudi za Srbijo, pri čemer bo podala mnenje o tem, ali naj države članice tej državi dodelijo status kandidatke, je še pojasnil Fule. Hrvaška ima sedaj zaprtih 30 od skupno 35 poglavij. Za zaprtje ji preostanejo še štiri poglavja - pravosodje, konkurenca, ribištvo ter finančne in proračunske določbe pa tudi poglavje razno, o katerem se sicer ne pogaja. (STA) HAVANA - Prvič v vodstvu kubanske partije ni Fidel Castra Predsednik republike Raul Castro sedaj tudi na čelu komunistične partije Brata Fidel in Raul Castro ansa SREDOZEMLJE Tunam in drugim ribam grozi izumrtje ŽENEVA - V prihodnjih letih bi lahko v Sredozemskem morju izumrlo več kot štirideset vrst rib, kaže študija, ki jo je včeraj objavila švicarska okoljevar-stvena mreža Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN). Med razlogi za njihovo izumrtje navaja preobsežen ribolov, onesnaženje in izgubo naravnega okolja. Sodeč po študiji več kot polovici vrst morskih psov in skatov ter vsaj dvanajstim vrstam kostnic v Sredozemskem morju grozi izumrtje. Zaradi komercialnega lova naj bi bili ogroženi predvsem modroplavuti tun, morski brancin, morska ščuka in kirnja. Kot pravi Ken Carpenter, koordinator za morske živali pri IUCN, strokovnjake najbolj skrbi, kako ohraniti modroplavutega tuna, tako v Mediteranu kot v vzhodnem Atlantiku. Reprodu-ktivna zmožnost tuna se je namreč močno zmanjšala, predvsem zaradi preobsežnega lova, ki traja že štiri desetletja. Ribolov na območju urejajo direktive Združenih narodov, Evropske unije in zakonodaje 21 držav, ki mejijo na Sredozemsko morje. Mednarodna komisija za ohranitev atlantskih tun je novembra lani izglasovala štiriod-stotno zmanjšanje ribolovne kvote za modroplavutega tuna. Oko-ljevarstvene organizacije s tem niso bile zadovoljne, saj zahtevajo začasno ali popolno prekinitev ribolova te ogrožene ribe. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo poudarja, da se količina rib v morju stalno zmanjšuje kljub poskusom regulacije ribolova. IUCN je mednarodna mreža, v katero je vključenih tisoč skupin v 160 državah. Študijo so začeli leta 2007, v njej pa je sodelovalo 25 znanstvenikov, ki se ukvarjajo z živimi bitji v morju. V študiji tudi priznavajo, da ni dovolj podatkov, da bi popolnoma pravilno ocenili populacijo tretjine rib v Sredozemskem morju. Tako so lahko v to tretjino vključene tudi ogrožene vrste, zaradi česar pozivajo k več raziskavam na tem področju. (STA) HAVANA - Kubanski predsednik Raul Castro je bil včeraj imenovan za novega prvega sekretarja kubanske komunistične partije in s tem nasledil svojega starejšega brata, revolucionarnega voditelja Fidela Castra, ki je bil na tem položaju vse od ustanovitve partije leta 1965. Fidel Castro se je poleg tega odpovedal tudi vsem drugim položajem v partiji. Prenos oblasti na Raula Castra je bil sicer pričakovan, presenetljiv pa je bil včeraj osebni nastop Fidela Castra na zaključnem dnevu šele šestega kongresa kubanske partije, ko je napovedal odstop in konec vodenja partije in kubanskega ljudstva. Kljub odstopu pa je s svojim nastopom požel gromek aplavz kakih tisoč delegatov, ki so se zbrali v velikanskem kongresnem centru v Havani, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zaključno slovesnost štiridnevnega kongresa je včeraj prenašala tudi državna televizija. Volitve vodilnih članov partije pa so minile bolj ali manj brez večjih presenečenj, čeprav je Raul Castro pred tem napovedoval, da bi morala več dolžnosti prevzeti tudi mlajša generacija. A Castrov namestnik, drugi sekretar, je zdaj postal 80-letni Jose Ramon Machado Ventura. Tretji mož partije pa je postal 78-letni Ramiro Valdes, sicer podpredsednik. V po-litbiro centralnega komiteja je bilo sicer izvoljenih tudi nekaj mlajših politikov, a na manj pomembne položaje. Raul Castro se je ob začetku kongresa v soboto izrekel za omejitev mandata po- litičnih voditeljev na dva zaporedna petletna mandata ter obljubil »sistematično pomladitev« vlade, katere člani imajo v povprečju 70 let. Sam bo sicer 80 let izpolnil junija. Prvič od ustanovitve partije pa v njenem vodstvu ne bo Fidela Castra. To je sicer napovedal že, ko se je zaradi bolezni umaknil z vseh vodstvenih položajev. Tudi včeraj je izrazil upanje, da ga ne bodo imenovali na kak položaj. Kot je dejal, oblečen v svojo modro trenirko, je »prejel že preveč časti«. Raul Castro je na to sicer dejal, da »Fidel ostaja Fidel« in da bo še naprej zvezda vodnica za kubansko ljudstvo. Prvi kongres kubanske partije po 14 letih je bil sicer namenjen predvsem razpravi o modernizaciji kubanskega socialističnega gospodarskega modela, pri čemer so delegati podprli okoli tristo predlogov. A predlogi za zdaj še vedno niso bili javno objavljeni. Po navedbah medijev naj bi reforme predvidevale spremembe v smeri ustanavljanja podjetij v zasebni lasti in med drugim naj bi tudi prvič od revolucije leta 1959 dovolili ljudem nakup in prodajo stanovanj. Poleg tega naj bi se reforme nanašale tudi na področje kmetijstva, energije, prometa in davkov. A spremembe nikakor ne gredo v smeri spremembe režima. Tudi Raul Castro je v svojem govoru zatrdil, da »ne bi nikoli dovolil vrnitve kapitalizma«. Sklepi partijskega kongresa formalno sicer nimajo moči zakona, a so jasno priporočilo članom narodne skupščine. Ta naj bi predlagane reforme uzakonila v prihodnjih dneh in tednih. (STA) DAMASK - Vlada skuša miriti protestnike Bo v Siriji po 48 letih konec izrednih razmer? DAMASK - Sirska vlada je včeraj v novem poskusu umiritve vse bolj napetega ozračja v državi sprejela predlog zakona o odpravi izrednih razmer, ki v državi veljajo skoraj pol stoletja. Odprava izrednih razmer je ena glavnih zahtev demonstrantov, ki že več tednov s protesti pozivajo k večji demokratizaciji države, opozicija pa meni, da režim le »kupuje čas«.Zakon, s katerim bi prenehal veljati 48 let star zakon o izrednih razmerah, mora podpisati še predsednik Bašar al Asad. Ta je preklic zakona o izrednih razmerah obljubil v soboto. Sporni zakon med drugim prepoveduje shode in omejuje svobodo gibanja ter dovoljuje »aretacijo vseh, ki so osumljeni ogrožanja varnosti v državi«. Sirska vlada je tudi odločila, da ukine državno varnostno sodišče, pristojno za sojenje političnim zapornikom. Sprejela je tudi zakon, ki dovoljuje mirne demonstracije. V skladu z njim morajo protestniki shod prijaviti notranjemu ministrstvu, ki potem odloči, ali je shod dovoljen ali ne. Spremembe naj bi na seji 2. maja obravnaval še sirski parlament, ki naj bi jih po pričakovanjih potrdil. Opozicija z ukrepi ni zadovoljna in meni, da bo Asad zgolj dejal, da gre za reforme, dejansko pa bo še naprej vodil državo s trdo roko. »To je manever za pridobivanje časa,« je dejal ugledni sirski pisatelj Jasin Hadž Sa-leh, ki je zaradi članstva v prodemokratični skupini 16 let preživel v zaporu. Le nekaj ur pred sprejetjem predloga zakona so sirske oblasti posvarile demonstrante, naj končajo proteste, notranje ministrstvo pa je politične shode prepovedalo. Protesti se kljub vsem ukrepom režima nadaljujejo. V mestu Homs so med demonstracijami izbruhnili spopadi, v katerih je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj ubitih najmanj deset ljudi. Osrednji trg v Hom-su je v ponedeljek zvečer zasedlo na tisoče demonstrantov, ki so s protestnim sedenjem zahtevali odstop predsednika Asada. Varnostne sile so zaprle trg in demonstrantom ukazale, naj se razidejo, nato je bilo slišati streljanje. Sirijo protesti pretresajo od 15. marca, ubitih je bilo že okoli 200 protestnikov. (STA) 1 4 Sreda, 20. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prvi polfinale državnega pokala v Rimu Inter na povratno tekmo z dobro popotnico Zmagoviti gol je dosegel Stankovic - Leonardovi varovanci bolj motivirani Romin branilec Nicola Burdisso je tako prestregel žogo Wesleyu Sneijderju (Inter) ansa Roma - Inter 0:1 (0:1) Strelec: Stankovic v 44. min. Roma (4-2-3-1): Doni; Cassetti (34' dp Rosi), N. Burdisso, Juan, Rii-se; Pizarro, De Rossi; Taddei, Perrot-ta (30' dp Simplicio), Vučinic; Borriello (31' dp Menez). Trener: Montella. Inter (4-3-1-2): Julio Cesar; Mai-con, Lucio, Ranocchia, Nagatomo; Zanetti, Cambiasso, Stankovic (49' dp Mariga); Sneijder; Milito (35' dp Paz-zini), Pandev (37' dp Obi). Trener: Leonardo. RIM - Prva »runda« je Interjeva. Leonardovi varovanci so v Rimu, v prvem polfinalnem srečanju državnega pokala, s tesnim 1:0 odpravili Montellovo Romo. Zmaga črno-mo-drih je povsem zaslužena, saj so bili gostje vseskozi bolj zbrani in nevarnejši. Inter tako lahko tudi letos cilja na »triplete«, sicer v nekoliko prirejeni obliki. V letošnji sezoni so osvojili že državni superpokal, svetovni klubski naslov, tretja lovorika pa bi bila državni pokal. Zmagoviti Interjev zadetek je na rimskem Olimpicu zadel Dejan Stankovic, ki je bil sinoči med boljšimi na igrišču. Mrežo Rome je zatresel v 44. minuti z lepim, natančnim in neubranljivim strelom izven kazenskega prostora. N nasprotni strani so tokrat odpovedali tisti igralci, od katerih je trener Montella pričakoval nekaj več. Med temi je črnogorski napadalec Vučinic, ki je bil tarča (žvižgi) domačih navijačev. Črnogorec je v 9. minuti nerodno zgrešil neverjetno priložnost. Borriello je bil v napadu osamljen in je prejel premalo uporabnih žog. Na sredini igrišča sta na slab dan naletela De Rossi in Pizzar-ro. Proti koncu tekme je Inter ustvaril še nekaj lepih priložnosti za gol. Črno-modri pa niso bili natančni. Za Romo ostajajo tako vratar za uvrstitev v finale, ki bo 29. maja, še odprta. Povratna tekma bo 11. maja v Milanu. Koper z novim trenerjem KOPER - Primož Gliha ni več trener nogometnega kluba Luka Koper. Na današnji polfinalni tekmi pokala Hervis z Mariborom na stadionu Bonifika in predvidoma do konca sezone bo ekipo vodil Nedžad Okčic, ki je v minuli sezoni Koper popeljal do naslova državnega prvaka, v jesenskem delu te sezone pa ga je po slabih izid zamenjal prav Gliha. Okčic je medtem vodil mladinsko ekipo Kopra, bil pa je tudi šef mladinske šole pri moštvu z Obale. Palermo bo skušal presenetiti Allegrijev Milan MILAN - Nocoj (20.35 po Rai 1) bo na sporedu drugi polfinale državnega pokala. Pri Milanu bo na San Siru gostoval Palermo, pri katerem igrajo štirje slovenski nogometaši (Iličic, Bačinovic, Andelkovic in Kurtič). Predsednik Palerma Maurizio Zamparini je prepričan, da se bodo roza-črni uvrstili v finale. »Smo motivirani in si želimo ta pokal,« pravi furlanski podjetnik. S tem bi si sicilska ekipa zagotovila tudi nastop v evropskem pokalu. Pri Milanu bo odsoten poškodovani Pato, ki bo okreval šele čez dva ali tri tedne. Od prve minute naj bi igrala Robinho in Ibrahimovic. Na sredini igrišča naj bi Allegri zaupal Pirlu. Trener Palerma Delio Rossi bo imel na razpolago vse nogometaše (poškodovan je le Paolucci). KOŠARKA - NBA Chicago in Miami že vodita 2:0 CHICAGO - Košarkarji Chicago Bulls, najboljši v rednem delu severnoameriške lige NBA, so v drugi tekmi prvega kroga končnice premagali moštvo Indiana Pacers s 96:90 ion povedli z 2:0 v zmagah. Tak izid je tudi med ekipama Miami Heat in Philadelphia 76'ers, saj je Miami na drugi tekmi slavil zmago s 94:73.Tako kot prva tekma je bil tudi drugi dvoboj med Chicagom in Indiano izjemno napet in razburljiv. Biki so po trojki Kyla Korverja dobro minuto pred koncem povedli z 90:85, nato pa je 23,4 sekunde pred koncem s trojko A.J. Price goste ponovno pripeljal na dve točki zaostanka. Luol Deng in Ronnie Brewer sta s po dvema prostima metoma gostiteljem, ki so v zaključku zadeli 16 tovrstnih metov, vendarle zagotovila zmago. V Miamiju pa je imela tekma povsem drugačen potek, saj sta LeBron James (29 točk) in Chris Bosh (21 točk, 11 skokov) s soigralci poskrbela za gladko zmago domačih. Miami je že ob polčasu vodil z 49:31, saj so Bosh, James in Dwyane Wade (14 točk), ki ga muči migrena, v prvem delu zadeli najmanj po deset točk. ATLETIKA - Maraton Rekord da ali ne? BOSTON - Organizatorji maratona v Bostonu, na katerem je Kenijec Geoffrey Mutai postavil nov svetovni rekord, vendar ga Mednarodna atletska zveza (Iaaf) ni priznala, se bodo na Iaaf pritožili in zahtevali, da čas 2:03:02 priznajo kot uradni najboljši čas na 42 kilometrov. Maratoncem je na progi pomagal veter v hrbet, Iaaf pa zaradi vremenskih razmer časa ne bo priznala kot svetovni rekord. Tako bo svetovni rekorder še vedno Etiopijec Haile Gebrselassie, ki je v Berlinu 2008 tekel 2:03:59. Iaaf je v razlago povedal tudi, da proga v Bostonu ni primerna, ker so določeni deli usmerjeni navzdol in tekmovalci tako lahko tečejo hitreje. Maraton v Bostonu velja za najstarejši vsakoletni maraton, ki je starejši celo kot Iaaf. SOČI - Organizacijski odbor zimskih olimpijskih iger 2014 v ruskem Sočiju je prepričan, da bodo vsa dela končana prihodnje leto, je sporočil Dimitri Kozak, podpredsednik ruske vlade. »Popolnoma smo prepričani, da smo sposobni dokončati vse objekte v naslednjem letu,« je dejal Kozak na srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom in še dodal: »Vsi športni objekti na prizorišču bodo končani do konca koledarskega leta. Ocenjujemo, da smo opravili s približno 70 odstotki vseh priprav na dogodek. Načrtujemo tudi številna testiranja objektov, med njimi tudi smučarsko progo, ki bo na sporedu svetovnega pokala 2012.« OPERACIJA - Slovenskega alpskega smučarja Andreja Šporna že od januarske tekme v Wengnu pesti poškodba levega zapestja. Kranjskogorčan, ki je na lanski prestižni smukaški preizkušnji v Kitzbuhlu zasedel sijajno drugo mesto, je v ponedeljek imel operativni poseg, ki ga je na travmato-loški kliniki v Ljubljani opravil zdravnik Tomo Havliček. »Na koncu se je izkazalo, da je šlo za zahteven operativni poseg. V zapestje so mi vstavili dve ploščici in pet vijakov, saj je bil del kosti že odkrušen, tako da je bil operativni poseg pravzaprav nujen,« je dejal Šporn, ki je minulo noč preživel na opazovanju, včeraj pa se je vrnil domov. NOGOMET Novi center NZS pri Brdu in EP U17 LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo prihodnje leto pripravila evropsko prvenstvo do 17 let, v prvi polovici prihodnjega leta pa načrtuje tudi selitev v prostore nove stavbe, ki bo zrasla na mestu sedanje. Slednjo bodo maja začeli podirati in zgradili spodoben objekt, na Brdu pri Kranju pa bo zveza pričela graditi nacionalni nogometni center. Prvenstvo do 17 let, na katerem bo poleg Slovenije nastopilo še sedem držav, bo stalo 1,3 milijona evrov, 90 odstotkov sredstev pa bo prispevala Evropska nogometna zveza (Uefa). Investicijska vrednost nadomestne stavbe zveze na Čerinovi v Ljubljani je ocenjena med 1,5 in dvema milijonoma evrov, NZS pa je za ta namen v celoti pridobila namenska sredstva Mednarodne nogometne zveze (Fifa) in Uefe. Predvidena vrednost gradnje nogometnega centra na Brdu, na območju 35.000 kvadratnih metrov sedanjega hipodroma bodo zrasla tri igrišča, objekt z garderobami in drugimi prostori ter manjše vadbišče z umetno travo, bo predvidoma 2,5 milijona evrov, tudi v tem primeru pa bosta sredstva prispevali Fifa in Uefa. NZS pričakuje tudi sofinanciranje države, ki je sicer že podprla projekt novembra lani, saj je tedaj vlada stavbno pravico za zemljišče centra za 50 let prenesla na NZS. Uefa je organizacijo EP U17 Sloveniji dodelila oktobra lani, na štirih do šestih stadionih bo 15 tekem, od tega devet v neposrednem prenosu na Eurosportu. NZS želi izpeljati uspešno prvenstvo tako v organizacijskem kot tudi v tekmovalnem pogledu. Zato je reprezentanca te starostne kategorije že igrala prijateljsko srečanje z Anglijo in dve tekmi s Francijo, Uefa pa je pregledala predvidene stadione in objekte. Po besedah generalnega sekretarja NZS Aleša Zavrla so bili člani delegacije zadovoljni z videnim. KOŠARKA - Ljubljansko moštvo naskakuje drugi naslov V finalu lige NLB v Stožicah bo Olimpija igrala proti Partizanu Union Olimpija - Krka 67:57 (14:11, 30:28, 52:43) Union Olimpija: Ilievski 8 (3:3), Boisa 1 (1:2), Anagonye 2 (2:2), Gregory 11 (1:2), Jagodnik 11 (6:7), Šer-madini 5 (1:1), Markota 8 (1:1), Ož-bolt 19 (2:2), Udrih 2. Krka: Ikonic 3 (1:2), Murič 6 (1:2), Pavič 10 (4:8), Djordjevic 8 (2:2), Dragic 13 (5:7), Booker 6 (1:2), Krivec 2, Drobnjak 5, Balažič 4. Prosti meti: Union Olimpija 17:20, Krka 14:23. Met za tri točke: Union Olimpija 8:20 (Ožbolt 5, Iliev-ski, Jagodnik, Markota), Krka 3:17 (Murič, Drobnjak, Booker). LJUBLJANA - V finalu zaključnega turnirja desete sezone lige NLB bosta igrala Partizan in Union Olimpija. Oba polfinala sta bila izenačena in napeta vse do zadnjih minut; Beograjčani so z 62:58 premagali Buducnost, Union Olimpija pa je pred 9000 gledalci v Stožicah še četrtič zapored v tej sezoni premagala Krko (67:57). V finalu (jutri ob ob 20.45) se bo Union Olimpija potegovala za svoj drugi naslov prvaka lige NLB, potem ko je edinega osvojila v premierni sezoni 2001/02 prav v Ljubljani, Partizan pa bo naskakoval že svoj peti zaporedni naslov v sedmem finalu v nizu. Varovanci Jureta Zdovca so znova vzeli mero igralcem Aleksandra Džikica, pa čeprav so bili slednji po odličnih predstavah v zadnjem času celo favoriti za zmago. Toda zmaji so tekmo vzeli nadvse resno, bili borbeni in agresivni od prve do zadnje mi- Košarkar Olimpije Sašo Ožbolt je v Stožicah zbral 19 točk nute, hkrati pa so imeli v svojih vrstah razpoloženega Saša Ožbolta, ki je v drugem polčasu dosegel 16 točk, vključno s tremi trojkami na začetku drugega polčasa. Prav ti koši ljubljanskega ostrostrelca so bili ključni za zmago Unio-na Olimpije, saj se Krka po zaostanku 45:32 ni nikoli več vrnila popolnoma v igro. Prišla je na 47:43, na začetku zadnje četrtine na 52:47, bližje pa ne. Zadnji žebelj v njihovo krsto je znova zabil Sašo Ožbolt s peto trojko iz sedmih poskusov dobro minuto in pol pred koncem tekme za 65:54. Poleg Ožbolta sta po enajst točk dosegla Goran Jagodnik (10 skokov) in Kenny Gregory, pri Krki pa sta bila najbolj učinkovita Zoran Dragič s 13 točkami in Smiljan Pavič z desetimi. PARTIZAN - Partizan, ki bo jutri naskakoval že peti naslov v nizu, se je v ospredje prebil šele v zaključku tekme. Deset sekund pred koncem je bil s črte prostih metov natančen Curtis Jerrells (15 točk), zmago črno-belih pa je z zabijanjem ob izteku igralnega časa potrdil James Gist (12). Omenjena igralca sta bila ob Rašku Kati-cu (13 točk) najboljša strelca Partizana. Pri ekipi iz Podgorice je največ točk dosegel Marko Simonovic (14). / ŠPORT Sreda, 20. aprila 2011 21 ODBOJKA NA MIVKI - Na reprezentančnem seznamu štiri igralke iz naše dežele Borovki na pripravah za nastop na mladinskem SP Katerina Pučnik (1994) in Martina Cella (1995) v predizboru - SP bo od 13. do 19. junija v Umagu Šestnajst deklet iz vse Italije, od letnikov 1993 do 1995, se bo od danes do 23. aprila v Falconari (Ancona) udeležilo državnih priprav kandidatk za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v odbojki na mivki, ki bo od 13. do 19. junija v Umagu na Hrvaškem. Med njimi so kar štiri odbojkarice iz naše dežele, od teh sta dve igralki Odbojkarskega društva Bor, in sicer Katerina Pučnik in Martina Cella, ter Furlanka Lara Caravello in Tržačanka Letizia Strekelj, ki je na svetovnem prvenstvu nastopila že lani. Katerina in Martina pripadata letnikoma 1994 oziroma 1995, na SP pa smejo nastopiti tudi igralke letnika 1993, zato ni zelo verjetno, da bosta na koncu izbrani v reprezentanco, ki ju bosta sestavljali dve dvojici, od katerih bo ena v Uma-gu nastopila neposredno na glavnem turnirju SP, druga pa se bo morala do njega dokopati preko kvalifikacij. »Prednost imajo dekleta letnika 1993, ker lahko igralke letnika 1994 nastopijo letos na Trofeji dežel, ki bo na sporedu le teden dni po svetovnem prvenstvu v Umagu, zato nočemo, da bi prišli navzkriž z deželnimi odbori naše zveze. Zadnjo besedo pa ima seveda selektor, Brazilec Dias Carvalho Lissandro, ki bi lahko navsezadnje tudi poslal na svetovno prvenstvo eno od mlajših igralk, če se bo pokazalo, da si to zasluži,« nam je povedal Glauco Ranocchi, ki je odgovoren za reprezentančni zbor. Povedal je tudi, da ima Katerina Pučnik dobre možnosti, da bi skupaj z Laro Caravello predstavljala FJK na Trofeji dežel. Pri tem velja povedati, da bo zmagovalna dvojica na tej Trofeji nastopila na evropskem prvenstvo do 18 let v Vilniusu. Mladinske državne reprezentantke izbirajo na podlagi ocenjevanja tistih igralk, ki se poleti (tako kot Martina in www.primorski.eu Borovka Katerina Pučnik na D-ligaški tekmi kroma Katerina) odločajo za nastopanje na turnirjih na mivki. »Pogoj je, da je dekletom igranja na mivki všeč, seveda pa so potrebne tudi določene tehnične in fizične sposobnosti,« je pojasnil Ranocc-hi. Odbojka na mivki je olimpijski šport, v Italiji pa se ni še popolnoma uveljavila. »Problem je denar. Najboljše igralke se težje odločijo za profesionalno igranje na mivki, ker je zaslužek zaenkrat še vedno manjši. Gre tudi za vprašanje socialne varnosti. Član ekipe v dvoranski odbojki je plačan tudi, če je poškodovan, dvojica na mivki pa, tako kot teniške igralke, služi le z uspehi. Repre-zentantka Lucia Bosetti bi bila na primer izjemna odbojkarica tudi na mivki, vendar se ji ta pot finančno ne izplača. Letos se sicer dve igralki A1-lige nameravata usmeriti v beach-volley kot tudi re-prezentant Martino med moškimi. Ciljajo na nastop na olimpijskih igrah v Londonu in menijo, da bi se lahko v tem športu prebili v sam svetovni vrh,« je še povedal Ranocchi. JADRANJE Sirenini optimisti so se izkazali V Tržaškem zalivu je v nedeljo na Trofeji Marlin di Bora nastopilo 94 optimistov, med katerimi so regato zaključili trije od osmih prijavljenih članov Sirene, saj zaradi močne burje (do 22 vozlov) najmlajši niso nastopili in so regato spremljali z gumenjaka. Med člani barkovljanskega kluba se je izkazal Max Zuliani, ki je bil med ju-nioresi tretji, in zanesljivo zaključil vse tri plove, brat Vanja pa je pristal na 25. mestu. Med kadeti je Peter Marzo Magno osvojil 5. mesto, v obeh regatah pa je prvo stranico zaključil na prvem mestu. NOGOMET - Danes Trofeja Rocco: v Štandrežu Crvena zvezda V prvem krogu Turnirja narodov je slovenska izbrana vrsta U16 z golom Mencingerja v Biljah premagal Izrael. Italija in Rusija pa sta se v Gradišču razšli z neodločenim izidom 1:1. Danes (16.00) bo v Mirnu Italija igrala proti Izraelu, v Ajdovščini (16.00) pa bo Slovenija gostila Rusijo. Jutri (16.00) bo v Vipolžah na sporedu medsebojni slovensko-italijanski obračun. V »koroški« skupini B je Črna gora premagala (1:0) Mehiko, Hrvaška pa avstrijsko selekcijo z 2:1. Nocoj (ob 20.00) bo Štandrež gostil tekmo Trofeje Rocco med argentinskim Clu-bom America in Crveno zvezdo. Včeraj: Triestina - Teikyo 1:0, Varese -Club America np, Udinese - Crvena zvezda 4:0, Torino - Eintracht 1:1, Kaernten - Atlas 1:3, Napoli - Bahia 1:1, Empoli - Guadalajara 0:0. TURNIR DEŽEL - Na turnirju dežel v Fiuggiju bo za naraščajniško deželno reprezentanco FJK, ki je igrala neodločeno proti Umbriji (2:2), za napredovanje v polfinale odločilna tekma proti Piemontu. Najmlajši FJK so premagali Umbrijo (2:1), vendar so izpadli iz tekmovanja. DISCIPLINSKI UKREPI - Krasov branilec Danilo Mileto bo moral zaradi rdečega kartona prisilno mirovati en krog. Trener Pellegrini ga ne bo imel na razpolago na tekmi proti Montebelluni (1. maja v Repnu). MLADINSKA KOŠARKA - V Gorici Trofeja pokrajin Zmaga »Tržačanov« Visoko premagali vse reprezentance - S. Zidarič (projekt Jadran) najboljši igralec turnirja, pomožni trener D. šušteršič (Jadran) TENIS - Moški Samuel Zidarič kroma KOLESARSTVO - Ljubitelji Gorski kronometer pri Bošketu tretjič zapored Gučku V nedeljo je bil pri svetoivanskem Bošketu v Trstu tradicionalni 11. gorski kronometer Memorial Bruna in Marina Apollonia in Trofeja Silvana Ste-finlonga (prva preizkušnja pokrajinskega prvenstva Udace), ki ga je organiziral tržaški klub Gentlemen. Tretje leto zapored je bil absolutni zmagovalec slovenski kolesar Andrej Guček, član tržaškega kluba Team Eppinger Saab, ki ga vodi Ivo Doglia. Zaradi zmerne burje Guček letos ni ciljal na nov rekord, ki ga je izboljšal lani (7:12,3). Letos je 3,4 kilometra dolgo progo prevozil v času 7:23. Na drugo mesto se je uvrstil tržaški kolesar Maurizio De Ponte (FederClub TS), ki je svetoivanski vzpon prekolesaril v času 7:30,09. Tretji je bil Andrea Calza (7:38,08). V ženski konkurenci je slavila Valentina Tauceri (9:01,9). Na društveni lestvici je največ točk osvojil vipavski klub Izvir, drugi je bil tržaški Gentlemen, tretji pa Dogliov Eppinger, ki je v letošnji sezoni na raznih dirkah v Venetu in v naši deželi osvojil že sedem zmag. Kolesarji tržaškega kluba se marljivo pripravljajo na majski kronometer ljubiteljskega svetovnega prvenstva (Uisp) v Occ-hiobellu pri Rovigu, kjer bosta tekmovala Andrej Guček in Borut Rovšček. Slednji v nedeljo ni nastopil, ker je bil lažje poškodovan. Zmagovalec Andrej Guček (desno) in predsednik tržaškega kluba Team Eppinger Saab Ivo Doglia KOLESARSTVO Solidne uvrstitve devinovcev V soboto so nekateri kolesarji SK Devin nastopili na drugi preizkušnji letošnje nove sezone za Trofejo Junior Bike, ki jo je organiziral klub Polisportiva Trivium in na kateri je nastopilo 174 mladih kolesarjev. Ekipa SK Devin je na tej tekmi nastopila z manjšim številom kolesarjev. Proga je imela nekaj tehničnih ovir, ampak večjih vzpetin ni bilo. Kot skozi vso lansko sezono se je Tristan Taverna spet uvrstil na prvo mesto, saj je tokrat startal v prvi vrsti. Takoj po prvem krogu je prevzel vodstvo in zaključil tekmo na tem položaju. Tokrat je treba omeniti, da so nevčlanjeni tekmovalci startali ločeno. Tarek Nelson je takoj po startu prevzel vodstvo in z dobro prednostjo osvojil 1. mesto. V isti tekmi pa je Samo Tomasetig končal tekmo na dobrem 3. mestu. Vrsti red, G3: 1. Tristan Taver-na (Devin); 6. Peter Chenda (Devin); G3 (nevčlanjeni): 1. Tarek Nelson (Devin); 3. Samo Tomasetig (Devin); G4: 1. Nicolo Buratti (Manzanese); 9. Jan Godnič (Devin); G5: 1. Ales-sandro Berton (Sportyland); 15. Ivan Brajko (Devin); 18. Max Zannier (Devin); G6: 1. Alberto Brancati (Caprivesi); 17. Matteo Dutti (Devin). NARAŠČAJNIKI: 1. Massimo Sartori (Caprivesi); 4. Erik Mozan (Devin); 18. Luca Goldin (Devin); 19. Alberto Di Giorgio (Devin). Tržaška reprezentanca košarkarjev letnika 1998 je zmagovalka letošnje Trofeje pokrajin, ki so jo organizirali pretekli konec tedna v Gorici. V izbrani vrsti sta igrala tudi igralca projekta Jadran Samuel Zidarič in Simon Cettolo, na klopi pa je v vlogi pomožnega trenerja sedel trener Jadranovih petnajstletnikov Danijel Šušteršič. Tržaška ekipa je premagala vse tekmece; najbolj izenačena je bila prva tekma proti Pordenonu, ki so jo zmagali s 66:53, v soboto so Gorico premagali z 80:59, v nedeljo pa Videm s 55:38. Na vseh tekmah sta nastopila oba slovenska košarkarja, med vsemi pa se je izkazal predvsem trinajstletni Samuel Zidarič, ki so ga proglasili tudi za najboljšega igralca turnirja. Na posamičnih tekmah je dosegel 32, 27 in 16 točk. Z goriško izbrano vrsto pa je nastopil domovec Peter Abrami, ki sicer letos nastopa pri Arditi. Na Trofeji dežel s FJK tudi Ridolfi (Jadran) Od danes do 25. aprila bo v Torinu Trofeja dežel za košarkarje letnika 1996, na katerem bo z izbrano vrsto naše dežele nastopi tudi jadranovec Martin Rodolfi. V trenerskem štabu bo na prestižnem tekmovanju tudi Borov trener Robert Jakomin. FJK bo v prvi fazi igrala v skupini B z Abruci, Apulijo in Toskano. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - Codroipese 60:71 (14:20, 33:37, 46:58) Jadran: Daneu 2, Peric 4, Regent, Ko-janec 10, Ridolfi 25, Ušaj 19, Sardoč 2, Tul-liach n.v., Coloni, DelTAnno n.v. Trenerja: Šu-šteršič in Gerjevič. Tri točke: Rodolfi in Ušaj 1. SON: 12. Jadranovci so na zadnji tekmi doživeli poraz, borili pa so se do konca in prikazali pravi pristop. Kljub temu pa so igrali precej nihajoče: če bi bili bolj precizni pri izvajanju prostih metov in pri enostavnih polaganjih pod košem, bi bili gostom prav gotovo enakovredni. Srečanje so začeli dobro in vse do konca druge četrtine s čvrsto obrambo ostali tik za nasprotniki. Visok naskok so si gostje priigrali v tretji četrtini, ko so bili jadranovci preveč statični v napadu. Tudi začetek zadnje četrtine ni bil prepričljiv, vendar so Šušteršiče- vi varovanci na koncu strnili vrste in zmanjšali visok zaostanek na 11 točk. »Upam, da si bodo fantje zapomnili pristop, ki so ga pokazali tokrat, saj mora biti to osnova na treningih in tekmah naslednje sezone,« je po tekmi še pristavil trener Šušteršič. Jadran je prvenstvo zaključil na 10. mestu. Vrstni red: Latte Carso UBC 50, Az-zurra 44, Pordenone 40, Codroipese* 38, Spi-limbergo in Ardita 32, Don Bosco 26, Fal-constar 24, Fogliano 22, Jadran ZKB* 16, San Vito 10, Gemona in Cordovado 6, Servola-na 4 (* s tekmo več). Gaja dosegla že matematičen obstanek v ligi Grignano - Gaja 3:3 Del Degan - Zacchigna D. 6:2, 1:6, Procentese - Gianolla 0:6, 4:6; Zacchigna M. - Morossi 6(4):7, 5:7;Montesano - Marchesi 6:2, 4:6; dvojice: Del Degan/Di Pretoro -Gianolla/Morossi 6:4, 6:3; Govo-ni/Montesano - A. Plesničar/D. Zacchigna 1:6, 3:6. Gaja ostaja po petih krogih še nepremagana. Na gostovanju je igrala neodločeno in si tako že dva kroga pred koncem prvenstva matematično zagotovila obstanek v ligi. Točko sta med posamezniki dosegla Gianolla in Morossi, v dvojicah pa Aleš Plesničar in Davide Zacchigna. Gianolla (3.5) je brez težav odpravil Procenteseja (4.2) in je tako v letošnjem prvenstvu še ne-premagan. Morossi se je moral proti Micheleju Zacchigni še posebej potruditi: v obeh nizih je bil v končnicah boljši od nasprotnika in zasluženo slavil. Zmaga dvojice Plesničar/Zacchigna pa ni bila nikoli vprašljiva: gostiteljem sta igralca Gaje dopustila samo štiri igre v dveh setih. Tri točke pa so gajevci prepustili tržaškemu tekmecu: Davide Zacchigna je proti Del Deganu uspel osvojili le tri igre: še vedno ni dovolj zanesljiv in suveren kot v igri dvojic, kjer igra prepričljivejše in pokaže, česa je zares zmožen. Igralec Grignana Montersano je bil boljši od Marchesija, dvojica Gianolla in Morossi pa je morala priznati premoč Del Degana in Pretora. Gaja bo predzadnji krog C-li-ge igrala v nedeljo, 1. maja, proti goriški Zaccarelli na Padričah. Gostje imajo začasno 6 točk kot Gaja in sodi s prvouvrščenim Cornom med najboljše ekipe prvenstva. □ Obvestila OOZUS - Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja vabi člane/učitelje na 1. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila 2011, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Alberta Sirka v Križu. 22 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI NAŠA DRUŠTVA ZA MLADE - Športno društvo Polet Na kolescih: z glasbo ali palico Pri Poletu se dekleta odločajo za kotalkarje, fantje pa za hokej Izkaznica Panoge: kotalkanje in hokej na rolerjih Aktivni športniki do 19. leta: kotalkanje 40 , hokej na rolerjih 26 Med njim je osnovnošolcev 80 Fantje in dekleta: kotalkanje in hokej 27 fantov in 39 deklet Vadbene skupine: pri kotalkanju: začetniki, predtekmovalna skupina, tekmovalna A in tekmovalna B; dve pri hokeju: minihokej in under 17 Kraj vadbe: na Pikelcu na Opči-nah Ure vadbe: kotalkanje in hokej na rolerjih približno 30 ur in tekme Trenerji: Mojmir Kokorovec, Franc Ferjanic in Daša Hro-vatin trenerji 3. stopnje; Mara Bertocchi trener 2. stopnje, pomožni trenerji: Davide Battisti, Veronika Sedev-cic in Davide Fabietti Budžet: / Kotalkarska plošča na Pikelcu je epicenter mladih članov in članic športnega društva Polet. Opensko društvo razvija kotalkanje in hokej na rolerjih, svojih samostojnih košarkarskih ekip pa tačas nima več (v sodelovanju s Kontovelom deluje samo športna šola za najmlajše do 12. leta starosti). Če sodi kotalkanje med panoge, ki so jih na Opčinah razvijali skorajda od ustanovitve kluba leta 1967, pa je hokej na rolerjih ponudba, ki so jo pri Poletu dodali šele leta 1996. Obe panogi sta za otroke zelo privlačni. Pri kotalkanju se število otrok stalno veča: pravkar se je enomesečnega tečaja pod pokroviteljstvom rajonskega sveta udeležilo več kot 20 najmlajših, ki so v skupinah spoznavali osnove kotalkanja, še največ pa se jih pridruži na poletnih tečajih. Pri Poletu bodo začetniški tečaj organizirali tudi letos septembra. Vseskozi trenira na Pikelcu več kot trideset kotalkaric in kotalkarjev: začetnike vodita Mara Bertocchi in Veronika Sedevčič, ki se je letos pridružila trenerski ekipi. Tekmovalce A in B pa vodijo Mojmir Kokorovec, Daša Hrovatin in Davide Battisti. »Ker gre za individualni šport, bi prav gotovo potrebovali še kakega trenerja, saj je tekmovalcev res veliko,« pravi Kokorovec in poudarja, da letos nastopajo v vseh starostnih kategorijah, od najmlajših do mladink, tak trend pa bi seveda radi obdržali. Vadba poteka na pokriti plošči, v telovadnici pa vadijo obvezne like in nabirajo kondicijo ter moč. Začetniki vadijo dvakrat tedensko, tekmovalci A vsak dan, skupina B pa trikrat do največ štirikrat tedensko. Tekmovalna dejavnost kotalkarjev se suče od marca do julija; skupno je od pet do šest nastopov. Če kotalkarska sekcija sloni izključno na mladinski dejavnosti, pa je pri hokeju glavnina igralcev članov. Številni so predvsem najmlajši od tretjega do šestega leta oziroma sedemnajstletniki, manjka pa srednja starostna kategorija. Ravno sestava ene do dveh ekip v najmlajših mladinskih prvenstvih U13 je dolgoročni cilj društva. Najmlajši hokejisti U10 nastopajo redno na turnirjih, prvenstvo U17, v katerem prav tako nastopajo poletovci, pa je deželnega značaja. Kot pri kotalkanju načrtujejo septembra tečaj, ki bo enomesečni, po katerem se bodo potem otroci odločili, ali bodo nadaljevali z vadbo. Opremo za obe športni panogi si lahko tečajniki izposodijo pri klubu. Pri Poletu so obenem zelo pozorni pri izbiri trenerjev - ciljajo na kvaliteto, kar seveda je velik finančni zalogaj, obrestuje pa se na tehniki vseh otrok. Športno društvo Polet Ul. del Ricreatorio 1, 34151 - Trst e-mail: info@polet.it spletna stran: www.polet.it Kontaktna oseba za hokej: Franc Ferjanic po e-naslovu info@polet.it Kontaktna oseba za kotalkanje: Mojmir Kokorovec po e-naslovu info@polet.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Preveč kuharjev 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 20.45 Nogomet: Milan - Palermo, pokal Italije 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Film: Oceano rosso (dram., ZDA, '55, r. W. Wellman, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Le inda-gini di Padre Castell 23.20 Film: About a boy (kom., ZDA, '02, r. C. Weitz, i. H. Grant) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napove 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Non smettere di so-gnare (It., i. K. Saunders, R. Farnesi) 23.45 Aktualno: Matrix 1.00 Aktualno: Nonsolo-moda - 25 e oltre 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.40 0.55 Resničnostni show: L'isola dei famosi (v. D. Battaglia) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Il grande volo 23.00 Dnevnik 23.15 Nan.: Close to home 23.55 Aktualno: La Storia siamo noi 0.45 Dnevnik - Parlament 1.40 Šport: Reparto corse 2.10 Aktualno: Sereno Variabile La 7 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 16.55 Nogomet: Italija - Rusija, Under 21, prijateljska tekma, prenos 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Dok.: Gate C ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. aprila 2011) Vodoravno: Kostarika, osmometer, Reed, Tani, Tivoli, Sila, arija, Baden, Ro-jan, Slobodan, M. A., Tirol, era, A. H., adut, limonada, retinitis, Val, C. R., Novara, Ema; nasliki: Borut Sila. ^ Tele 4 napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.10 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Iz-obr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 6.55 Risanke 8.45 Resničnostni show: Plastik 12.1518.15 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.30 Risnaka: Futurama 14.55 Nan.: E alla fine arriva mamma' 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Ze-ke e Luther 16.50 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Camera Café 17.35 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Pokerlmania 2.15 Nočni dnevnik LA 6.05 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA, '57, r. J. Negulesco, i. A. Ladd) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 0.00 Dnevnik 0.15 Dok.: Storia proibita del '900 italiano 1.15 Aktualno: Prossima fermata 1.30 Nan.: Cold Squad 2.20 Nan.: Alla corte di Alice 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe - Versiliana d'in-verno 11.20 Aktualno: Videomotori 11.35 Dok.: Cavallo... che passione 12.00 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Dok.: Tethys -Le radici di una terra 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.45 Aktualno: Territorio di salute 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Isola del tesoro (pust., ZDA, '73, r. J. Hough, i. A. Bianchi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe 10.35 Zlatko Za-kladko (pon.) 10.55 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 10.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 11.55 Dosje: Dost mamo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska 20.00 Film: Grbavica 21.25 Kratki igrani film: Od električarja z ljubeznijo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Spet doma (pon.) 14.55 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 15.25 Tranzistor (pon.) 16.00 Knjiga mene briga (pon.) 16.20 Osmi dan (pon.) 16.55 Duhovni utrip (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Poljudnozn. serija: Veliki naravni dogodki (pon.) 18.45 Koncert 19.45 Žrebanje lota 19.55 Nogomet: Koper - Maribor, polfinale pokala Hervis 22.00 Film: V svojem svetu (pon.) 23.30 Slovenska jazz scena 0.30 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.55 Kronika 8.05 Žarišče 8.30 Novice 9.00 Redna seja DZ 21.30 Žarišče 22.30 Aktualno Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Back stage live 15.30 Dokumentarec 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Nogomet: polfinale pokala Hervis: Luka Koper -Maribor 21.50 Vsedanes - Tv dnevnik 22.05 Srečanje z... 22.45 Artevisione - magazin 23.20 Effe's Inferno 0.05 Vsedanes -Tv dnevnik 0.20 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Pod drobnogledom 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.1014.00 Oprah Winfrey Show (pon.) 8.05 14.55 Dram. serija: Nabrušeni dragulj 9.00 10.05, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.15 Nad.: Grenko slovo 10.35 Nad.: Ko se zaljubim 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 15.55 Dram. serija: Grenko slovo 17.00 24UR popoldne, Novice 16.50 Nad.: Zorro 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Zdravnik s srcem 22.10 24UR Zvečer 22.30 Na kraju zločina (krim. serija) 23.25 Na robu znanosti (dramska serija) 0.25 Nan.: Skrivnostni otok (hum. serija) 1.20 Nan.: Moj najhujši sovražnik 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.20 Serija: Faktor strahu ZDA 9.15 Družina za umret (hum. serija) 10.00 ŠKL finale 10.40 23.15 Pa me ustreli! (Hum. serija) 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Policijska akademija 21.30 Film: Najdena srečka 23.25 Nan.: pa me ustreli 23.55 Film: Motoristov dnevnik (i. Gael Garcia Bernal) 2.15 Love TV (erotika) 3.15 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 26. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje: Pevski zbor Ivan Rijavec s Črnega vrha nad Idrijo; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 skrivnosti lepote in dobrega počutja: vse o celulitu; 11.30 Na gost: Janez Ja-nežič12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica z zadnjimi takti Primorske poje; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja: režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan; 21.00 Primorska poje z revij v Hrvatinih, Jamljah in na Reki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Gospodarstvo; 11.45, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fe-giz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 20.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babe-le; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.0019.00 In orbita sessions; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 23.00 Nel paese delle donne; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 20. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA c 1000 1010 1000 1010 HELSINKI J/11 " STOCKHOLM -1/17 O DUBLIN o ^/ifi "SWfp'-y A MOSKVA AMSTERDAM BERLIN „,„;,„. ONDONo^ 08/19 J?.™"? VARŠAVA O PARIZ 9/23 OBRUSELJ 8/21 1020 BERLIN 7/19 t» O 5/18 ŽENEVA 5/21 O MILAN O 7/20 DUNAJ 2/17 C LJUBLJANA O 0/17 O KIJEV 10/18 1020 BEOGRAD O 8/19 SPLIT ,RIM S6/19 ^ S SKOPJE O 7/15 v T > Ti ^ ' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad osrednjo Evropo se zadržuje anticiklon. Vsaj do sobote se bo nad našo deželo nadaljevalo lepo stabilno vreme. Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem na vzhodno Evropo. Od jugovzhoda doteka k nam suh in toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 19.57 Dolžina dneva 13.46 LUNINE MENE Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 7.19 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.31 najnižje -56 cm, ob 13.09 najvišje 20 cm, ob 18.10 najnižje -7 cm, ob 24.08 najvišje 40 cm. Jutri: ob 7.10 najnižje -46 cm, ob 14.29 najvišje 13 cm, ob 18.53 najnižje 5 cm, ob 24.28 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............5 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 3/21 TRBIŽ O _ 1/18 0/18 0 -1/18 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 7/23 i^i 6/24 O PORDENON 7/23 9/24 3 CELOVEC ' O 2/20 O TRŽIČ ^^ 1/19 O KRANJ o GRADEC 3/20 . o 0/19 S. GRADEC CELJE 1/20 o „ „ MARIBOR 0 3/20 PTUJ O M. SOBOTA O 3/20 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 5/20 N. MESTO 3/19 GORICA O ./22 POSTOJNA O 4/22 O-1/18 - , , , , , KOČEVJE TRST £><■■)> V O 12/21^^ ^T ^^H q PORTOROŽ O ^ -------^ CRN°MELJ 6/20 , ; , ^ ^ ^^ - -UMAG „„,.,,.,. REKA 10/21 UMAG u OPATIJA . ZAGREB 5/20 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Pi- Pretežno jasno bo, čez dan ponekod nastalo nekaj plitke hali bodo krajevni vetrovi. Ničta izoterma se bo dvignila na kopaste oblačnosti. okoli 2500m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. V,_> O GRADEC 5/22 M. SOBOTA O 4/21 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Pi- Jutri in v petek bo sončno in malo topleje. hali bodo krajevni vetrovi. V popoldanskih urah bo le v hribih nekaj lokalne oblačnosti. POSEBNE ZNAMKE Kot smo v naši rubriki že pisali julija 2009, razne poštne uprave po svetu v zadnjih letih izdajajo znamke s posebnimi značilnostmi. Pod naslovom Fantazija na pohodu smo omenili dišeče znamke, znamke tiskane na svili in raznih drugih materialih, znamke s kamnitim prahom ali steklenimi kristali, znamke iz čokolade in podobno. Glede teh posebnosti se sicer strinjamo z mnenjem filatelista in novinarja Janka Štampfla, ki je 13. aprila v svoji rubriki v ljubljanskem Dnevniku napisal, da so te posebnosti bolj iskanje zaslužka kot pa filatelistična značilnost. Naj za primer navedemo, da je italijanska poštna uprava lansko leto izdala znamko posvečeno jeklarski industriji in je sporočila, da so pri izdelavi znamke v barvo vmešali jekleni prah. V mapo, ki je izšla ob izidu znamke, so dodali tudi majhen magnet v obliki podkve. S tistim magnetom pa tudi z močnejšimi smo šarili okrog te znamke, pa se ni premaknila niti za milimeter. Pred kratkim pa smo na internetu preko StampNews zvedeli, da so novinarji sestavili lestvico desetih najbolj za- nimivih in posebnih znamk izdanih v letu 2010. Na prvem mestu je holandska znamka, ki vsebuje najkrajši film na svetu, traja eno sekundo. S premikom glave je možno opaziti, da se pred tipičnim holandskim mlinom na veter igralka ugrizne v prst. Na drugem mestu je Islandija, ki je znana po svojih vulkanskih izbruhih. Gotovo se še spominjate, da je lanskega aprila izbruh na tem otoku ustvaril veliko težav v evropskem letalskem prometu. Znamke so izdelali v sitotisku (grafična tehnika z odtisom skozi fino sito) in v barvo zamešali vulkanski prah, ki je prišel iz osrčja zemeljske skorje. (Slika 1) Isto tehniko tiska so uporabili v Maroku, ko so dve svoji znamki posuli s puščavskim peskom iz Sahare. Na tretjem mestu je Kitajska, ki je lani izdala keramične znamke. Znano je, da Kitajska slovi po svojih keramičnih izdelkih in zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo izdelali 0,3 mm debelo keramično znamko. Le poštarji so ob teh znamkah naprošeni, da jih ne žigosajo premočno, sicer bi znamke pripotovale vse nalomljene. FILATELISTIČNE NOVOSTI Kot je bilo v programu, Slovenija ta mesec ne bo izdala nobene nove znamke. Italija je napovedala tri nove znamke, izdali jih bodo štiri. Poleg tega pa so presenetili filateliste z novostjo, ki je do zdaj še nismo zasle- Sovjetski zvezi in je v 108 minutah s svojo vsemirsko ladjo Vostok 1 obkrožil zemljo. Na znamki je prikazan Gagarin v svojem vesoljskem skafandru in ob njem je raketa Vostok. (Slika 2) Ob izidu te znamke so v tržaškem poštnem muzeju priredili dve zanimivi razstavi. Prva je na znamkah prikazovala vesoljske polete, druga pa je prikazovala razne modele vesoljskih plovil, o čemer je Primorski dnevnik že ■VI I*- 'i'P'" líí I ITALIA €0,75 dili. Konec marca je nenapovedano izšla znamka v seriji letošnjih izdaj ob 150. obletnici združitve Italije. Gre za ponatis stare znamke iz leta 1883 z glavo kralja Viktorja Ema-nuela II in z novim napisom »Tisti čudoviti bienij (1859-1861)«. Takoj se je med filatelisti razširil glas, da so istočasno izdali tudi zvežček z desetimi znamkami. A tega zvežčka ni bilo na prodaj v nobenem poštnem uradu. Sredi aprila pa je poštna uprava v Rimu sporočila, da je bil zvežček res tiskan 29. marca v 250.000 izvodih, a so ga dali v prodajo šele 13. aprila. Do zdaj je veljalo, da je dan izdaje sovpadal z dnevom prodaje. Zato bo treba v bodoče pri poštnih izdajah upoštevati en podatek več. Med napovedanimi izdajami je treba opozoriti na novo znamko posvečeno astronavtu Juriju Gagarinu ob 50-letnici prvega človekovega vsemirskega poleta. Gagarin (19341968) je kot znano 12. aprila 1961 poletel s kozmodroma Bajkonur v poročal. Konec meseca bodo v Italiji izdali znamko ob 100-letnici smrti pisatelja znanih in priljubljenih mladinskih potopisnih romanov Emilia Sal-garija (18621911). Salgari je začel svojo kariero v Veroni kot novinar pri dnevniku LArena. Kmalu pa se je lotil pisanja mladinskih potopisnih romanov. Od svojega dvajsetega leta do smrti je napisal 85 romanov in kakih sto zgodb. Večinoma je opisoval potovanja po daljnem Vzhodu, čeprav je on sam potoval z ladjo samo enkrat od Benetk do Brindisija. Nenapovedano bo 29. aprila izšla spominska znamka v čast papeža Janeza Pavla II na dan njegove beatifikacije. OB SLOVENSKI OBALI Filatelistično društvo v Piranu je spet pripravilo zanimivo filatelistično izdajo. Prav 1. aprila, (ko se v Italiji šalijo z ribami), so izdali svojo tretjo osebno znamko in sedmi priložnostni žig posvečen eni izmed manj znanih rib iz našega morja. Riba se imenuje frater in zrase do 40 cm v dolžino ter doseže lahko tudi težo enega kilograma. Ribe se rade zadr- žujejo ob obali, kjer je veliko rastlinja, a zaplavajo lahko tudi do 100 m globine. Iz internetnega portala hippo-kampos.org, ki ga pripravljajo v Piranu, beremo, da je telo te ribe bočno stisnjeno, skoraj tako visoko kot dolgo, sivkasto srebrne barve in s temno liso ob repni plavuti. Pega spominja na patrovo kapuco in odtod tudi ime ribe frater. (Slika 3) RAZSTAVE IN SREČANJA V četrtek, 28. aprila bodo v tržaškem poštnem muzeju (v pritličju glavne pošte desno) odprli večjo razstavo o zgodovini poštnih uradov v naših krajih (od 1862 do 2011). Razstava bo odprta mesec dni. Z glavne pošte v Trstu tudi sporočajo, da bodo v filatelističnem prostoru zaradi velikega zanimanja podaljšali razstavo ob 50-letnici Gagarinovega poleta v vesolje. Ta razstava, o kateri smo že poročali, bo torej odprta do sobote, 30. aprila. Od 29. aprila do 1. maja bo v Benetkah druga vsedržavna filateli-stična razstava namenjena tradicionalni filateliji in poštni zgodovini. Razstava, izmenjave filatelistov ter nakupovanje bo v prostorih Salone del collezionismo v beneškem pristanišču, Terminal 103. V Ljubljani pa bo v soboto, 14. maja Filatelistično društvo Ljubljana priredilo mednarodno srečanje od 8. do 15. ure v Dijaškem domu Tabor. I.T.