Tečaj X. v Ljubljani 29. kozoperska 18-57. S4. Jlemenfo mori! (Spomni se — umeri boš!j Mlado dete v zorni žc miloti Joka. zdiha — ko na smertni poti, /e resnica sije mu od zgori: Hčerka, sinček moj: Memento mori! Spomlad kaže sicer rožce zale, Pa le kmal se bodo osipale! Torej spomlad tudi že k pokori Kliče te. o človk: Memento mori! Bo na licu še mladost igrala. Ze ti smert za lierbtam bode stala; >lisli v jutranji, večerni zori. Ile vse vabi te: Memento mori! Tam terdnjava mi v dolino gleda. Večnosti bi rada bla soseda: — Naj sta rob al demant ji podpori: Razvalina bo: Memento mori! Ti nemile biješ bratam rane! "Meniš li. de derznost ne prestane? Neha. — kliče še te k misli gorji Nje minljivost. — oh: Memento mori! O. ko vedil bi le to. de ..mine". Ble veselja vse bi bolečine. Časne bi skerbi ko kaplja v morji Se vtopile le v: Memento mori! Hueber. Hočeš biii angelam enak (aJ? (Konec.) De deviško čistost obvaruješ, imej vedno pred očmi Jezusa in njegovo britko terpljenje, kakor neka sveta dekla ii: devica, ki tako-le pripoveduje: „Ko se zjutraj oblačim, mislim, kako de so Z ve ličarja v zasramljivo oblačilo oblekli. Ko se prepasujem, si k sercu vzamem, kako so Jezusa zvezali. Pri obuvanji čevljev, de moj Odrešenik ni nikoli čevljev nosil, in je tako britke pota hodil, zlasti pot v svojo grenko smert. Ko si glavo pokrivam, na Jezusovo ternjevo krono. Ko grem v cerkev k sv. maši, se mi zdi kakor de bi šla na goro Kalvarjo, kjer je bil Kristus zame križan. Po povzdigovanji pri sv. maši verujem s terdno vero. de je Kristus z mešam in s kervjo kakor Bog in človek pričujoč, iu ga molim kakor vedni dar za moje grehe. Pri pometanji hiše mislim, kako so Jezusa vlačili in v ječo vergli. Ko oginj netim, prosim Boga, de bi v meni oginj ljubezni vnel. Ko lonce k ognju devam, mislim, kako je Peter Jezusa zatajil, ko se je z judi pri ognji grel. Ko derva nosim, si k sercu vzamem, kako je mogel Jezus *am svoj križ nositi, in je trikrat pod njegovo težo na zemljo padel. Ko kaj z nožem delam, kako je bilo Jezusovo seree s sulico prebodeno. Kolikorkrat derv k ognju prilo- žim, mislim na mnogotere martre Zveličarjevc, ki jih jc zavoljo mene prestal. Ko jedi na mizo nosim, se spominjam na postavljenje sv. Rešnjiga telesa v živež naših duš. Kadar pijem, mislim na jesih in grenki žolč, ki so ga Jezusu na križu podali. Pri umivanji posod prosim Boga, de bi me vsiga očistil, kar Njemu nad menoj nc dopade. Kadar postiljaje v posteljo vdarim, mislim kako so Jezusa na križ pribijali. Kadar vidim žalostniga človeka, Boga iz serca za njega prosim: spoznam veliko dobroto Božjo, ki mi jo skazuje, in želim, de bi zamogla terpljenje vsih žalostnih nase vzeti; zakaj spoznam, de terpljenje ljudi ni nič proti terpljenju Jezusovimu in nebeškimu veselju. Ko se zvečer spat napravljam, mislim, slače se, de so Jezusu, prejden so ga križali, s kervjo prilepljeno obleko z ranje-niga telesa neusmiljeno stergali, in to je bilo takrat že tretjič. Kose v posteljo vležem. se spomnim, de so Jezusa neusmiljeno na križ vergli, in si k sercu ženem, kako bo z mojo dušo, kadar bodo moje telo v grob položili. Tako imam ves dan pri vsih svojih delih Jezusovo terpljenje v spominu." Tako delaj tudi ti, deviška duša! de z vednim spo-minam na terpljenje našiga Ijubezujiv iga Odrešenika uter-juješ svoj sklep za neomadežano ohranitev deviške čistosti, zakaj s svojo predrago kervjo ti je On nedolžnost odkupil. De ljubezen do deviške čistosti oživiš in ponoviš, se spomni na tavžente iu tavžente svetih mladenčev in devic, ki so perve keršanske stoletja v nar hujših preganjih in martrah čistost neomadežano ohranili. Spomni se egiptovskiga Jožefa, sv. Jožefa, rednika Jezusoviga, sv. Alojzja, sv. Antona Pavdvana, sv. Stanislava Kostka in druzih neštevilnih, kliči jih na pomoč. Sveto devico Agato so na kladi razpeto neusmiljeuo tepli, z železnimi kljukami tergali, rane pa z baklami žgali, iu ji še drugo terpljenje prizadevali, de je poslednjič v ječi med silnimi bolečinami umerla: vender je vse to rajši prestala, kakor de bi bila na svoji čistosti škodo terpela. Sv. Pelagija v Antijohii je bila rajši znad hiše na tla pahnjena in je umerla, sv. Apolonija je rajši ua germado šla, kakor de bi bila nji čistost omadežana. Kar so premogli nedolžni mladenči in device z gnado Božjo, zakaj bi ti ne? Devica se mora posebuo varovati nesramnih rok. Pomoček zoper to ji je Bog glas dal, kteri nesramneža naj bolj ostraši, ker ga osramoti. Tega se on boji, ako tudi nobedin zunaj Boga ne sliši. Bog ne daj molčati, kadar jc nevarnost! Na vso moč jc treba na pomoč klicati. Tudi smeš v ostudneža zagnati, kar v roki imaš, če se ga ne moreš drugači odkrižati; ako on tvoje nedolžnosti ne spoštuje, tudi on ni tvojiga spoštovanja vreden, če ga tudi z vodo poliješ, ali mu pomije v njegov nečisti obraz buškneš. Ako ti je resnica za ohranjenje tvojiga nar večiga zaklada, tvoje edine lepote, in se z vsimi močmi zoperstaviš. ne moreš obropana biti. — Kliči pa v ta namen vsak dan zlasti tiste svetnike in svetnice na pomoč, ki nam jih sveta t er- kev kakor zglede čistosti priporoča. zlasti prečisto Marijo Devico. Ne pozabi. kako skerbna je bila Marija, de se ie celo angela ustrašila; ti pa morebiti brez strahu in pre-derzno z drugim spolam žlobudraš! Varuj se tega in nikoli ne delaj znanja in zaveze na obljubo, de te hoče v zakon vzeti. Gorje, gorje vsim, ki zavoljo kake časne obljube v greh privolijo! Z vso ponižnostjo se daruj Bogu z dušo in s telesam, podaj se pod Marijuo hrambo, de v kako nevarnost ne prideš, in ne pozabi, kar Jezus pravi: ^Blagor jim, kteri so čistiga serca. oui bodo Boga gledali". Mat. 4. 8. (Primeri: Braut Christi v. Buchlelner.l l%ehi\j od cerkvenih posod in oblačil* Sedanji čas se je začelo pri stavbi cerkev, in tudi pri napravi altarjev in druge takošne cerkvene naredbe sploh bolj gledati na to, de hi se delo ravnalo po pravi, primer-jeni šegi ali obliki. Xe dela se po verhi tako ali tako, temuč pazi se, ali bo stavba romanska po šegi bazilike, ali bizantinska, ali gotiška; in kakoršuo je zidanje, po ta-košni obliki gre tudi podobarstvo; v gotiško cerkev se ne devajo altarji rimske klasiške oblike, pa tudi v bizantinsko cerkev ne kancel ali tabernakelj po gotiški podobi. Pri vsim tem je pa še kaj več opomniti, namreč: tudi cerkvena naprava, posode in oblačila, nc morajo ravnati po obliki zidarijc in p od o barij e. Kaj tedaj? V gotiško cerkev gredo tudi svečniki, kelihi. monštrance po gotiški šegi izdelani; za romansko ali bizantinsko cerkev se odbirajo zopet posode, ki so po taki šegi narejene. Sem ter tje se nahajajo še kaki ostanki gotiškib cerkvenih posod; pa posoda stare oblike se nahaja pri cerkvi nove oblike in drugač. Bi ne bilo tukaj prav, ko bi se staro lepo blago ene eerkve zamenilo za bolj novo primerno blago druge cerkve, ki seji pa bolj priliči posoda stare gotiške šege? Tako vem za cerkev v gorenski krajnski strani, ki ima lepo gotiško monštranco, zidanje in podobarstvo pa vse po prijazni italijanski šegi; nasprot niso dalječ od ondod lepe gotiške cerkve, ki imajo pa večjidel posode v tisti obliki. ki se ji pravi rokoko šega. Gotovo jc sicer, de sc ne more naglama vse prenarediti, kar se z obliko cerkveniga zidanja ne spriličuje; pa toliko se lahko pazi. de. kadar se kaj noviga napravlja. ali stariga daje popravljati, se takrat izhera takošno delo, ki je za cerkev bolj primerjeno. Pravi umetniki ali mojstri so začeli že tudi bolj na tanko se ozirati na takošne oblike, kakoršne imajo več veljave in prave lepote in priličnosti. Kar velja od posod. velja tudi od cerkvenih oblačil. Pri mašnim oblačilu sc gotiška oblika dobro razločuje od vsaktere druge; kar je namreč lepotiue v blago vtkane ali všite. je ravnano po prepisih ali risih tiste šege; navadni verni z arabeskami ondi nimajo mesta. Pri cerkvenim perilu za gotiško cerkev se zopet špice ali umetno šivani ob-robki drugač izberejo, kakor pa za kako romansko cerkev. Xa gotiško obliko pri cerkvenim oblačilu se je zopet začelo gledati nar poprej na Francoskim: rajnki pariški nadškof Sibour je imel drago in lepo tako obleko napravljeno zase, pri smerti jo je zapustil svoji stolni cerkvi. Tudi Nemci so se za to stran zbudili, in to leto je začel v južni Nem-čii izhajati časnik za cerkveno olepšavo; „K i r-c h e ii se h m u c ku sc zove ta časnik. Treba jc, de se tudi pri nas cerkvena lepava začne ravnati bolj po cerkvenim duhu, ker se je zlo od njega odkernilo: na pr. le ena opomba: stari m a š n i p I a j š i so imeli podobo križa na herbtu. današnji čas sc kriz ne vidi nikjer. Hiciuger. tlako se Bogu pies gnusi. Neki blag mladenič se po silnim nagovarjanji svojih prijatlov pred pustam na več plesov spusti, iu čedalje bolj ee mu to veselje priljubuje. Ko se enkrat pozno domii verne, in v svojo sobo pride, čeravno ves zdelan in zaspan. vender poklekne, de bi svojo večerno molitev opravil. Ko moli. na enkrat zadremlje, in nekaj čudniga se mu sanja. Zd» se mu, kakor bi bil na enkrat v lepi sobi, na ktere steni visi živa podoba križaniga Jezusa. In potem pride velika truma gibčnih plesavk in plesavcov, ki se po godbi lahkotno v kroge sučejo, in nadalje hite. Ko pervikrat okoli sobe priplešejo, in do križa pridejo, Križaniga s pestjo po nogah bijejo; pri družim kolesu pa rane njegovih presvetih rok; pri tretjim mu stergajo ternjevo krono in jo z nogami teptajo, pri četertim zasmehujejo njegove grozne bolečine; pri petim mu plujejo v obraz; pri šestim mu prebadajo njegovo sveto stran: pri sedmim ga preklinjajo. Ves serdit in jezen zavoljo tega, se napravi mladenič maševati se zavoljo zasramovanja Gospodoviga: stopi pa predenj resnobna podoba v beli obleki ter pravi: Kaj se jeziš? Ali mar ti ljudje kaj druziga počno kakor ti? Jezi se torej nar pred sam nad seboj. „Glej, moj sin, pri pervim krogu se jamejo noge nespodobno pregibati, in s tem kakor zasramujejo prebite noge križaniga Jezusa; pri družim stegnejo roke in se sprimejo, kar je resnično zasramo-vanje razpetih rok Zveličarjevih; pri tretjini plešejo z rožnimi venci na glavi, kakor v zasmehovanje ternjeve krone Gospodove. Petič so miloglasne strune kakor zasramovanje Jezusovih serčnih tožb. Šestič se z nečimernint in pregrešnim veseljem v sercu serce Jezusovo rani, nečisti iu slastni pogledi, besede in misli pa so kakor preklinjevauje Gospoda in kakor pljevanje njegoviga Božjiga obličja." Na to prikazen zgine; mladenič pa se ves prestraši in se plesu kar za zmiraj odpove. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Daljnim in bližnjim prijatlam in spos-tovavcam ranjciga I j u b I j an s k iga prošta. v. č. g Simona f.adinig-a naznanimo, de mu je bil včeraj. \ praznik ss. Simona in Juda, kakor za vezilo zal križ ua grob postavljen, ki je lepo delo iz delavnice Turjaški ga grofa v Dvoru. Križ ima na eni strani britko martro iu kelih, na drugi pa znainiiji ranjciga službe, mitro in pastirsko palico. Dans zjutraj ob 8. pa so imeli visokočastit-Ijivi korar in s e iii c n i š k i vodja, gospod Janez N e p. Novak, pri sv. Krištofu peto sv. mašo med pričujoc-nostjo vsih gg. bogoslovcov in mnozih prijatlov ranjciga prošta. Gg. bogoslovci so k maši asistirali in peli. Po maši so visokočastiti gospod korar na pokopa-liši križ blagoslovili in potem mertvaške molitve opravili, pri kterih tudi druzih duhovnov ondi počivajočih niso pozabili v spomin vzeti. ** Ze večkrat so sem ter tje čast. gg. duhovni želje razodevali, kadar kdo naših ljubih bratov umerje, de naj bi se nekoliko povedalo, za kakošno boleznijo se je s časnim poslovil, ali tudi kej iz njegoviga življenja. Kei to zamore zares k pridu biti, prosimo, kadar sc kej taeiga nameri, naj bi kak sosed ali drug, komur so zadeve umerliga znane, kej maliga za Danico spisal, s či-mur ne bo le duhovnam, žlahti in občinam, kjer je umerli pastiroval, prijazno vstregel, temuč bo tudi za duhovni prid marsikaj dohriga storil. ** Iz nekiga prijatelskiga dopisa iz Stajerskiga naslednje reči povzamemo, ktere niso brez zanimivosti: V Gradcu je letaš 8, reci osem mladenčev stopilo v pervo leto bogoslovstva, in to za obč škofii, ki štejete kakih 840.000 duš. Tukaj se pač zamore reči: Messis multa, operarii autem panei, — žetev je velika, pa malo delavcov. Pomanjkanje duhovnov se že zdaj čuti; ko bo pa slovenski del sekovske školije odpadel, bo s tem škofija zgubila tudi veliko novincov za duhovski stan, zakaj mariborsko okrožje je dajalo veliko duhovnov, v nemškim oddelku se jih po razmeri malo poda v duhovski stan. Mla-denške semeniša bodo mogle odsihmal pripomoči. — — Potlej bodo se le vidili, koliko škofija zgubi, ako slovenski del zgubi. Ne ve se še. kje bo meja med sekovsko in la-vantinsko škofijo, najberže de kake 3 ure pod Lipnico — V Mariboru že delajo za škofovo poslopje. Maribor s pre-stavijenjem škofovskiga sedeža tudi v denarni zadevi veliko pridobi, in Lavant bo zdaj lepa škofija. — Ud 20 do 29. kimovca so imeli 3 jezuiti. 00 »S c h n e e \v e i s s. Mat o i in Wagner misijon v Arnfels-u, kake 4 ure od Lip-nice Bilo je prav veliko ljudstva: fara šteje 3000 duš in bilo je do 9000 obhajancov. Le slovenskih spovednikov je bilo premalo. Sploh je po 18 spovednikov na dan imelo opraviti. Potem so se jezuiti podali v Krumau, iu so tudi tam misijon imeli. Xe vem, kako de morejo pri vednim nate zanj i sterpeti, tode On. za čigar čast toliko delajo, jih podpera. Naši štajerski duhovni dobivajo veselje za samostansko življenje. Nekako v 2 letih jih bo okoli 10-12 prestopnikov , ako tudi ti. ki zdaj izpušenja išejo. svoj sklep dopolnijo. Gredo k redemloristam, karmelitam. benedikti-natn ali k avgustinjanam. tudi obnovljeni dominikani v Gradcu «e množijo čezdalje bolj: prav ojstro žive. celo leto ne jedo mesa, imajo ponočni kor itd. V naših krajih je suša razun grojzdja skorej vse pokončala, merve ni. podzemljice so silo drobne, ajdo rovati se skorej trud ui splačal, le vina bo veliko. Ne vem, s čim se bodo ubožniši ljudje preživili. * Naslednje verstice za telesne in dušne ticanje povzamemo iz prijateiskiga dopisa : Dans na sprehodu me je mikal gredočiga meni teze naj glasneji in naj pridniši vabič — šinkovic. Al — kako mi serce presune, ko bližej stopivši vidim, de je slep iu — celo brez oči! — Za Božjo voljo! rečem ticarju. kako li zamorete biti tako terdoserčni. ubogi živalici oči stakniti! — r.Ja, to mora biti, drugač ne poje!" mi odgovori. — Pa Kaj se vam nič ne smili, ga tako terpinčiti? — rO kaj. to je že stara navada, tako delajo z njimi vsi. drugač ne poje!" — Oh, si mislim dalje grede, takole dela tudi peklenski lovec z ljudmi! Naj pred jim stakne oei (dušne), de nc vidijo svoje nevarnosti: potem lovi s temi slepci še druge v svoje mreže. Tode naj pervo mu je, jim oči izkopati — ..to mora biti, drugač bi ne peli - — drugim v pogubo! * Za poreškiga škofa so zvoljeni v. č. gospod dr. .1. Do bril a. korar iu fajmošter pri škofijski cerkvi v Terstu. I Mugli (Muggia) je 16. t. m. umeri g. Ferdinand M a rt c lan c, mlad in spretin duhoven, poln lepiga upanja, ki je bil ravno poprejšnji dan dobil dekret za kateheta ua teržaški realni šoli. Bil je pa poskušnjo tudi za gimnazijo opravil. Zavoljo njegovih množili prelepih lastnost je po njem občna žalost. Koze so ga kar v malo dneh spravile. Bog mu daj večni mir iu pokoj! rA Gorenskiga. Ako zapusti popotnik staro in imenitno mesto Kranj, in se poda po severni cesti, ki pelje skoz Kokro prot Goratanu. ga koj za mestani pelje pot v globoko skalnato strugo, po kleri se bistra Kokra urniga teka od sivih gora dol prot višnjevi Savi pri podi. 1'nkraj mosta cesta pelje zopet po stcrinim klancu navkreber, iu ko prisopiha človek verh tistiga. se odpre njegovim očem. bi rekel, rajsk pogled po lepim in rodovitnim St.-Jurskim polju ter po trnih in velikanskih krajnsko - koroških mejnikih. Marsikaj, ali bolje reči, mnogo mnogo lepiga sc v «»-kim, se kmalo pokaže popotniku na brežuljku ob levim robo polja rumeno pobarvana cerkev, iu ako vpraša po imenu taiste, mu bo prijazen domačin radovoljno povedal: to «e stara Velesovska farna cerkev sv. Marjete. pa. berž k« ne. se zraven pristavil: in za njo utikraj griča v dolini m nekdanji nunski samostan in sedanja fara Velesovo. — Okre-niva. ljubi bravec. tudi midva tje. saj naj lepa pot kai iiš-kavno v stran na levo vabi. iu naravnost tje proti cerkv sv. Marjete pelja. Obdano jo vidiva s pokopal isem ve i' -sovske fare, iu če memgrede v njo pogledava. nahajava noter 3 že bolj stare altarje. Od cerkve naravnost naprej proti severju se odpre spreiepa podolgasta dolinica m v koncu taiste stoji s čelam proti popotniku obernjeua lepa farna cerkev Velesovska. — Al kakor se nam ona vesela dozdeva, tako žalostno se naslanja ob uje desno stran zapušeni samostan, kakor bi jo milozalno prosil: ljuba tovar-šica, ki si skoz toliko stoletij delila mojo žalost in veselje, brani me pogiua! — Res. nekako resnobne misli se lotijo človeškiga duha, ko sem pride. Dolinica je tesna, ali lepa. de malo tacih. Njeuo ravnino pokriva lepa zelena tra-tica. kakor bi bila s tkanim pertam pogernjeua. sicer pa »e zarobljena razun južne strani okrog iu okrog z zeleno ob-rašeuiini griči, zad kterih od severja doli goli Grintovec in njegovi sosedje žalostno gledajo na zapušeni samostan iu razvalino Fravenstein (Gospejno peč). * > ki nad cerkevj« na levim hoincu stoji iu samostanu enako osodo oznanuje. ako slabotni strehi ue pride pomoč kmalo že. Stopimo zdaj proti cerkvi. ki nekoliko vzdigniena stoji, in pred ktero je po širjavi cerkve in polovici samo-stana zemlja v dva majhna grička eden nad druziga (tera*-senartig) nanešena. Stolp stoji nad vhodam cerkve in je dobil rav no pretečene dni nov okoli 26 centov težek zvon. Po«, stolpam in po celi širjavi cerkve je lopa. zlo enako*iia. kakor se v St.-Vidu poleg Ljubljane vidi. Prcstopivse cerkveni prag nas prevzame začudenje. zakaj znajdemo >e v zlo prostorni, visoki, lepi in svitli cerkvi, ki je zidana v doriškim zlogu. Ne ve človek, ali bi prej pregledoval ladijo cerkve in prezbiterijo, ali veliki stranski kapeli, ki *te prek srede izobokaue ravno v enaki obliki kakor v ljubljanski nunski cerkvi; — bi li sc ozerl na mogočni kor. na kterim 20 spremenov velike orgle, delo novejših ča>ov (naredil jih je Peter Roje. orglar iz Podbrezij l. sloje o« med službo Božjo svoj mogočni glas povzdigujejo. Pomudinio se nar poprej nekoliko pri aliarjih. Vsih skupaj je osem. Na njih se vidi ze pri rezlinah. sr bolj pa pri malarii tista stara umetnost, ktera se dandanašnje p« cerkvah tako zlo pogreša. Altar>ke table vse umotvore (Kunstvverke) imenovati smemo. I.e škoda, de po imenu maiarjev slediti uteguil nisim. se bolj >koda pa. dc se nekoliko osnažiti ne puste: na kupe prahu njih lepoto zakriva. — Veliki altar je posvečen Marii angelskiga eešenja. Velik je in mogočin. Nad taberoakeljnam je v posebni •) Ijrad Kr&venstein je rojstni dom nekdanjih slavnih Kraven.-teiner-jev, ki so ga pred kakimi t!0il loti v lasli imeli. Zadnji tega imena je bil leta 1473 od turkov vjet in je tudi v njih sazaosti svoje življenje sklenil. Z njim vred je zameri tudi rod in imt Fravensteiner-jev. 0 Valvasorjevim času je bil grad Kravenstem lastnina velesovskiga samostana, kamor so se vselej, kadar -o kervolični turki ko divji zaliv na krajnsko prihruli. nune iz samostana odtegnile in ondi Manovale. flilej : Valv. \l. bukve. 367 6tr.) kdaj je prav ea prav % razvalino razpadel, ne ve« povedati. Opomb pis shrambi« i. ktera se pa le med sv. mašo odpre, postavljena milostna podoba Marije, od ktere hočem poznej, ko bom o vstanovitvi in početku samostana govoril, nekoliko bolj na tanko omeniti. Cerkev je tedaj, kakor si ljubi bravec. iz malih teh verstic pozvediti zamogel, vsa in v vsim lepa ter duha k pobožnosti in bogoljubnimu veselju vnema; ali ta radost se ti bo skalila, in veselje se ti bo gotovo v otožnost spremenilo. ko «e dalje časa v cerkvi pomudiš in jo ogleduješ. Začudeno boš morebiti zaprašal: zakaj tako? — Namesti odgovora te peljem na kor. V širokim prostoru za orglami so ob stenah obešene imenitne malarije, pod taistimi pa stojijo. ce se ne motim, po treh straneh umetno izrezani stoli, kteri so po samostanski šegi nalaš za pobožuost in molitev vravnani. Tukaj se je nekdaj razlegal bogoljubui glas pobožnih nun v spodbudljivim soglasji; ob času cesarja Jožefa pa je pričel omolkovati, je prihajal vedno bolj in bolj slaboten, dokler ni poslednjič popolnarna umolknil. Zdaj je na tem kraji vse tiho. vse molči! Ni še davnej tega. kar je poslednja tistih, ki so nekdaj tu prepevale v hvalnih psalmih in pesmih čast Najvikšimu, zaspala v Gospodu. Razun nekterih poslednjih, vse druge počivajo v tamni raki pod cerkevjo. čakaje glasne trombe angela poslednji dan. — Tudi rako še zamoreš viditi, ljubi moj! — Toliko več ti še svetujem, de jo ogledaš, ker ima, kakor iz popisov povzamemo. veliko enakost z rimskimi katakombami. Iz cerkve nas zlozne stopnice peljejo skoz vrata na levo pod koram v podzemeljsk hram. Tukaj je na počez cerkve ulica, in v zid na desno so v ravni versti vdelani prostorček poleg prostorčka. in zopet prostorček nad prostorčkam tolike velikosti in dolgosti, de se je truga noter potisniti zamogla, se je potem pri znožji zazidala in na steno zunaj se je zapisalo, ktera nuna z no t rej počiva. Od tod nas pelje zopet stranska ulica v drugo enako. Tukaj so nekteri prostorčki še popolnarna zazidani, nekteri so le malo odperti, de se le truga v njih zamore viditi, nekteri pa so popolnarna oddelani in vidimo v njih cele truge. in v njih prav velikanske mer-rvaške kosti. Po taistih sc vidi, kako veliki ljudje so mogli nekdanji krajnski prehivavci biti. Zapustivši ta otožni kraj miru in počivanja se podaj-mo zopet v cerkev in na kor. Od tod nas pelje po sredi cerkvenih zidin in čez mostovž prek srede desne kapele pot gor v moliše (oratorium), ki je ravno nad zakristijo, tedaj vštric prezbiterije in se iz taiste ravno k velikima altarju vidi. Prostor tu je bil tudi nekdaj, kar nam že njegovo ime. moliše. jasno dokazuje, za molitev odločen. Enako kakor na koru se tudi tukaj vidijo stare in lepe malarije. posebno pa tabla, kazaje pravo podobo Zveličarjevo, človeka tako silama k sebi vleče, de se je ni nagledati, in nikakor se ne od nje ločiti. Podpis ima: Vera Efflgies Dom. nostr. Jes. Christi. ad regem Abagarum missa, to je: ^prava podoba Gospoda našiga Jezusa Kristusa, kralju \bagaru poslana". Naj te sprelepe podobe nihče ogledati jie zamudi, ki v Velesovo pride; zagotovim ga, de se mu ho gotovo globoko v dušo prikupila. Ima ta podoba nad saboj res nekak nebešk izraz, in še enkrat ti rečem: gledal jo boš. ločil se od nje. pa zopet ogledat jo se vernil. V molišu se znajde daljej še mali altarčik s podobo sv. Dominika: spodej pa je lepa postava (kip) Marije, ki so jo nek nune iz Mekin saboj prinesle, ki so se bile po odpravi ondotniga samostana sem preselile. — Na desno od tod deržč vrata v nekdanje samostansko poslopje. Ako so te. mili bravec. na koru in v molišu sprehajale otožne misli, kakošne misli ti bodo še le navdajale in stiskale serce, ko »e sem prestopiš. Nekdaj je vladala tu lepa snažnost, samostanska marljivost, svete misli, tihi mir; — al zdaj je vse drugač. vse se je spremenilo! — Mostovži in stanice so umazane in okajene, in ako se človek po njih sprehaja. mu votli jek od zidovja, vse nekdanje blišave oropaniga, žalostno nasproti doni. — Namesti pobožnih nun, ki so nekdaj po svojih opravilih sem ter tje hodile, vidiš zdaj po mostovžu in stanicah jelove kole stati, ki molče podpirajo strope, de bi se prezgodaj ne zgrudili in delj časa priče bili neke — preveč prebrisane in omotno razsvitljene dobe. — Gospodovala je nekdaj tukaj samostanska marljivost. Pletle so se umetne in prelepe tančice za cerkven lišp, na-pravljale se zale in drage raašne oblačila, kterih je še zdaj mnogo viditi itd. Tudi zdaj kraljuje tukaj marljivost, pa kakošna? Červiči glodajo in piskajo po ostali lesenini, pomagajoči vse končavnimu zobu časa. Marljivi pajik plete svoje mreže, kakor bi se trudil, preprečiti pot obiskovajo-čim, in kakor bi rekel: ne hodite sein, zakaj zapadlo je vse trohnobi in poginu. Sploh, kamorkoli se ozre oko, povsod bere: vse karkoli je rodila zemlja, se bo spremenilo v prah in pepel. Celo zatemnele, tu in tam že pobite okna žalujejo in zabranujejo svitu dneva gledati dolgočasno trohnobo. (K. si.) Hazgied po keršanskim seetu. V Ber ga mu so ondotni škof napravili Marijno bratovšino za spreobernjenje grešnikov, k kteri je v kratkim sto tavžent družnikov pristopilo. Tudi je poznejši čas v tem mestu več protestantov v katoliško Cerkev prestopilo. — V Kolinu je imel neki mnih od 2. nedelje v kim. 17 dni pridige v čast sv. Matern-a, učenca sv. Petra, perviga ondotniga škofa. Tega svetnika namreč časte kakor posebniga pomočnika zoper rudečo grižo, ki sem ter tje po 12 ljudi na en dan v unih krajih pobere. — V Rothen-burgu je protestanški pastor Blackert v katoliško Cerkev prestopil, njegova žena in 3 otroci so že pred njim ravno to storili. — V Brussel-u se je 6. t. m. pokato-ličil protestanški duhoven in profesor ptujih jezikov, Thom. E11 is, mož ravniga in blaziga serca, bil je s svojim otrokam vred pogojno keršen, in potem z ženo in botri vred obhajan. — V Bernu na Švajcarskim so po škofijskim na-vodu vsi duhovski spredniki očitno razglasili, de odsihmal ne bodo nobene zmešane ženitve oklicovali, to je, take že-nitve, ki se sklene med katoličanam z osebo druge vere. švajcarska vlada bo tedaj sama take ženitve s papirji po ulicah pritiskanimi naznanovala. — V Rimu so vsi jetniki, ki so pri spominiku neomadežaniga spočetja Marije Device delali, od sv. Očeta pomilosteni in izpušeni. — V Hel-singboru, na Čudskim, bodo zidali katoliško cerkev za ru-sovsko vojno posado, kjer je tam stanovitno 1.200 vojakov rimsko - katoliške vere. — Iz Turški ga se piše, de so Miridačani, keršansko pleme ^zahodnje vere" (mende katoličani) v Albanii. med vsimi arbanaskimi rodovi naj serčniši, in so večkrat turčinstvo z vojsko zoper puntarje oteli. Iz hvaležnosti je sultan poklical njih poglavarja v Carjigrad in ga vpričo namestnikov vsih vladarstev, vsiga vojvodinstva in pečavništva ali ministerstva povikšal na čast pašata. On je tedaj pervi keršanski pasa. — Štirje duhovni anglikanske cerkve so v katoličanstvo prestopili, šest jih je na potu za njimi. — V Ca wnporu v ludii so med drugimi tudi 4 britiški duhovni katoliški bili neusmiljeno umorjeni kakor se sliši. Pogovori z gg. dopisorarei• G. H.: Pardon! Ko vrednik tiste pogoje ne moremo spolniti. — G. —d—: Hvala! Sicer kolikor bo moč. — G. R.: Drujikrat. Duhorske zadere. V ljubljanski škofii. Fara Cemšenik in lokalija Zagradec ste razpisani 25. t. m. — Gosp. Ant. Klemen pride na Brezovico za duh. pomočnika.