KATQLJSK CERKVEN LIST.
„Danica izhaja vsak petek na celi po¡i n velja po pošli za eelo letr 4 g). 20 kr. za pol leta 2 gl. 2<« kr. za .'-etert lera 1 tri 2«' kr V tiskarniei «promana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. kr.. z« 1 4 l»ta 90 kr.. akn zadene na ta «lan praznik izid» ..l>ani<a- «lan poprej
Tečaj XLIV.
V Ljubljani, 16. vinotoka 1891.
List 42.
Zveličani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel),
duhoven Marijinega društva, misijonar in pervi m učenec v Oceaniji, Avstraliji.
(Koin-e )
Smert zveličanega Petra.
Xa mestu, kjer je padel m. Sanel. ne daleč od vasi Poi, začela so je zidati tarna cerkev: druga zidala sc je v Siga\vi. P »zneje zidali so še vtč cerkev in kapelic. Med tem ko je msgr. Pompallier svoje popotvanje nadaljeval, ostala >ta oo. Servant in Roulleaux ir. Puli jo i z hr. Nizier oni na Futuni in delala sta z najboljšim vspchom. Med drugim kcrstila sta tudi otroke Musumiisove: celo Niulikinova soproga, najhujša sovražnica o. Sanel-a, zahtevala in dosegla je pred svojo smertjo sv. kerst.
22. svečana 184.», tedaj neki dve leti po smerti zvelieanea, bilo je že 84o otočanov ker-ščenili in 200 katehumenov v pripravljanji. Preteki napad, katerega je bil provzročil Musumusit v zvezi z nekim kerščanstvu sovražnim poglavarjem. odvernil se je z modrim obnašanjem kerščanskega kralja. Musumusu sc je podvergel, prosil očitno pred zbranim ljudstvom za odpuščanje, in je umeri lepe smerti, ko se je bil odkri-toserčno zpreobernil. Ko je čutil, da sc mu smert bliža, dal se je na mesto nesti. kjer je stala soba o. Sanel-a, da bi tam umeri.
L. 1844 bil je celi otok spreobernjen. in začel je pod oživljajočo solnčno gorkoto kerščan-stva vstajati nov srečen rod. „Tukaj smo." piše l*4r> misijonar iz Futune, «.kakor v paradižu, sredi med novinci, kterih gorečnost nas s sladko molo napolnuje. Xc vem. če sta na svetu dva srečneja misijonarja, ko midva." V resnici po-
stala je Futuna eden naj imenitnejših misijonov v srednji Oceaniji, in ime te male peščice zemlje.
katero je bih» skoro neznan«», ore od ust <!«• nst po celem katoliškem svetu, ki se \deležiije >lave našega nmčenea.
Poveličanje
Precej po smerti zveličanega Sánela začeli so kristjani častiti kraj. ki je bil z miičcniško kervjo posvečen. Lepo pripoveduje to Meitalo, Xitilikijev sin: ,.Po smerti l»ožjega služabnika zginil ni njegov spomin iz naših sere. Vedno ostala je še njegova mila. krotka postava nam v spominu. Ko smo mit«» «nI misijonarjev zvedeli, kako tehtna je v nebesih pripr«>šitja «mili. ki so kot svetniki uincrli. zadohili *iuo \eliko zaupanje na njegovo moč. Kar se posebno mene tiče. je moje scrce zelo njemu priverženo. ker je on tisti, ki je prinesel sveto vero na Futiiiio in je skazoval ubogim otočanom veliko ljubezen. Iskreno želim, da bi se postavil k<»t vareli našemu ljudstvu."
Knako glasé se tudi izreki starih katehumenov. Kakor je ž»* omenjeno, zidali so pozneje leseno cerkev na grobu, v kterem so se še hranili nekateri ostanki svetega telesa in s kervjo namočena zemlja v neki skrinjici, na ktere mestu vzdignila se je pozneje lepa kamenita hiša I {ožja. Bog ni odlašal svojega služabnika poveličati. ne le v Futuni, temveč tudi na drugih otocili in celo po Kvropi s tem. da je mnoge čudapolne molitve uslišal. Tako nam pripoveduje list: „Kclio d. Annal. unserer lieb. Fran von Lourdes" št. 8] tU» o nekm slepem možu. ki je na priprosujo o. Sanela pogle<l zadobil.
184"» pričel je o. Servant na povelje insgr. Bataillon-a pervo besedno preiskavo proces. I,


V-?
/r . JE
■, >
". t- \ žj
1X47 podal se je apostoljski vikar osebno na F nt«no, da preišče spise in jih z lastnim preis-kavanjem dopolni. Spoznali so se spisi od pretekta (načelnika) v Propagandi, kardinala Barnabo-a. 21. kimovca 18f>7 podpisal je papež Pij IX dekret, kateri je dovolil od kongregaeije enoglasno prošeni sprejem apostoljskega presojevanja. Med tem prepeljali so ostanke zveličanega 1851 iz nove Sčlandije v Lijon ter pokopali jih v hiši oo. M ar i sto v. Kelili, masne bukve, alba, obrednik, s kervjo pokropljena sutana, sulica in kol ostali so v cerkvi na Futuni. Sekira, s katero se je veršilo kervavo dejanje, sprejela se je kot dragocen primeček v muzej družbe za razširjanje sv. vere v Lijonu.
Slovesna prištetev med zveličane o. Sanela vcršila se je v Rimu 17. grudna 1SS!) z veselo vdcležbo mnogo tisučerih francoskih romarjev, osem dni potem, ko se je bil zveličani Perbovre na kerščanske oltarje postavil.
Vojaki, tudi vi molite rožni venec, ako ljubite zmago!
i Za nu*>e<- oktober, i
Vsak pošten domoljub želi zmago svojim domovinskim vojakom, toliko bolj pa vojaki sami. Rožni venec je naj močnejše orožje zoper sovražnike, tudi zoper smert in hudobnega duha. Pivd nekaj časom sem bral o nekem vojaku, ki je bil poslan na ogled zoper francosko vojaštvo in njih ogleduhe. Ta vojak zagleda pri nekem germičevji skrivati se francoskega vojaka, berli-kega mladcnča, ki se mu je zdelo že od daleč, tla to je poštena nedolžna kri. Imel je namen vstreliti ga, pa videl je, da Francoz je puško djal na stran in ima nekaj v roki, in najberž skoz daljnogled je razločil, da je bil rožni venček, kterega je prebiral. Misel me obhaja, da mu ga je dala dobra mati, predno je šel na vojsko. Smilil se je našemu stražniku in ni se mogel premagati, da bi sprožil puško, če tudi je bil v nevarnosti, da uni njega spazi in ustreli. Lejte vojaki, temu francoskemu mladem u je bil tedaj rožni venec življenje rešil. Pa slišali bodete še kaj več o molku, le poterpite malo...
Lueiter pa sovraži rožni venec že zato, ker se pri tej molitvi tolikrat imenuje presladko ime Jezus, in ker je to ime hudobnim duhovom čez vsezoperno: zato luciferjevi hlapci čertijo tudi jezuite, morebiti ne toliko zarad osebe teh redovnikov, temveč zato, ker ti se prav serčno poganjajo za „Jezusa" in za njegovega namestnika „rimskega papeža44. Poznam časnik, kteremu po judovski šegi ime jezuit služi za zabavljico, kakor
da bi ti goreči redovniki bili hinavci! Ako to spazite, bodite prepričani, da taki list je pisan od spridenih ljudi, in verzite ga od sebe.
Vse drugač so spoštovali in spoštujejo pošteni katoličani ime Jezus in vse, kar je z njim v zvezi. Tako se je zgodilo, pravi eden časnikov („Märkisches Kirchenbl.4 v Berlinu), da so ker-ščanski vojvodi svoje dni pridno molili rožni venec in tudi svojim vojakom delili molke: v vojskah namreč so imeli veči del opraviti s sovražniki sv. Cerkve, in bili so tega prepričanja, da pri razporih in bojih ima svoj posel morivec človeštva in oče laži, ki gospoduje v grešnih in spačenih človeških sercih. V tem pomenu jim je služil tudi križ zoper satana, kakor je cesar Konstantin imel prikazen križa, na kterem je bil napis: „In hac signo vinces,u to je: „V tem znamnji boš premagal*4. Rožni venec tedaj, križ, to so katoličanu častitljiva znamnja... Ali vam je znano ime „Radecki?'4 Poslušajte tedaj nadalje in vam bo še bolj jasno to, kar sem dozdaj pravil.
Radecki je ljubil svoje vojake in dovolil jim je, da so hodili šetat v njegov krasni gozdni vert v Milanu, pri cesarskem gradu. Kako častno je bilo to za vojake, ki so modrega, skušenega vojskovoda ljubili, kakor očeta.
Neki dan že osivljeni junak vojskovodja sedi na kamnati klopi, kar zagleda nektere vojake prihajati. Da bi jih kaj ne begala njegova pričujočnost, vstane in gre na drugi kraj. Ne-previdoma pa se verne h kamnati klopi, in vidi, da vojaki si med seboj nekaj kažejo in se za-bavljivo posmehuje j o. Ko se maršal približa, ga spoštljivo pozdravijo po vojaško. — „No otroci! Kaj se pa smejate,4' jih popraša.
„Oče! našli smo tu na klopi molek in radi bi poznali' — njega, ki moli rožni venec — ta je pa soldat, ta!"
„Tedaj lastnika rožnovenca bi radi vedeli ?'4 reče maršal resnobno. No, le sim ga dajte — ravno jest sem ga tukaj pustil.4' — Smeh se jim je zdajci posušil na ustnicah in vse utihne. Spominjali so se zdaj vojaki, da pred vsako bitvo jih je Radecki verno nagovoril, ter opominjal, da naj v Boga zaupajo. — Na tako imenovanih „marših44 se je Radecki navadno v vozu peljal. Nekega dne je imel odriniti glavni stan. Vse je bilo že pripravljeno na odhod, le eden se je še pogrešal — Radecki. Nobeden ni vedel, kje bi bil, zastonj so ga iskali. Poslednjič ga najdejo — v kolesnu. Bil se je namreč umaknil v kla-nico, se vsedel v kolesen in neprevidoma je v njem zadremal. Zraven njega pa je ležal — njegov molek.
Tako je molil in v Boga zaupal, pa tudi vojske dobival slavni maršal, kterega podobo ter spominek ima tudi Ljubljana v „zvezdnem drevoredu.1'
Stvar je zgodovinska. Ako se je znašel tudi kdo v zgodovini, mogočno golčujoč. češ: „Gospod Bog naj le neutralen ostane, drugo bomo mi opravili," — on v resnici ni bil izmed tistih, od kterih izhaja slava Avstrije. Živela Avstrija in zmagoviti maršal Radecki!
Modroversko kermilo zdrave omike.
( I >;iljf )
VI. Poglavje. O potrebi in obstoju vidne oblastnije
v Cerkvi.
12.
Obstoj razodetja je ednajsti dokaz za cerkveno oblastnijo.
Priznati iz ene strani razodenje, ktero vre-duje dolžnosti do Boga, bližnjega in do nas samih: iz druge strani pa misliti, da večni Bog ni dal ljudem druzega spoznanja, ko lastno preiskavo, da razločujemo razodeti nauk od človeškega mnenja, — reklo bi se, neskončno modrega Boga spremen jati v silo nespametnega posta vo-dalea, ker to sredstvo ne bi bilo samo nerabljivo /a premnoge, temne še dostikrat tudi nevarno. Kam mora zares peljati ? K zmoti, ako je človek napuhnjen in prenagel v svojih sklepih, ali pa k negotovosti, ako je dovolj ponižen, da zaupa samemu sebi. Gotovo je zavoljo tega terdil sv. Avguštin, da ne more priti k pravi veri brez pomoči veličastne oblastnije, kteri se uklanjamo spoštljivo.*»
Neogibno potrebno je tedaj med tema dvema eno izvoliti, razodenje ko nekoristno zavreči, ali pa oblastnijo priznati.
13.
Poveršnost človeškega duha je dvanajsti dokaz za cerkveno oblastnijo.
Sv. Pavel omenja to v listu do Efežanov, učeč. da Jezus Kristus sam je vstanovil oblastnijo ter hotel zabraniti omahljivosti v veri: „Kne je postavil aposteljne. ene preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike____, da nismo
več otroci omahljivi in semtertje majani od vsakega vetra v nauku, po hudobiji ljudi, po zvi-jačini, s ktero zapeljujejo v zmoto.*)
') Vera religio.... sine quodam gravi auetoritatis imperio inire reete nullo pacto potest. S. August.
* Et ipse dedit quosdam quidem apostolos. quosdam autem prophetas. alios vero evangelista*, ¡tliosautem pastores et doetores .. nt iam non simus parvuli Huctuantes et circumferamur omili vento doetrinae in nequitia hominium. in astutia ad ■ ireumven-tionem erroris. F.pli. 4. 11. 1 'i.
Brez oblastnije, ktera vodi, določuje in varuje vernost vernikov, se ne da ohraniti edinost vere. Vsacemu prepuščati svobodo, da si vravnava vero po svoji glavi, bi bilo jo spremenjati v sto-in stotere vere in po takem zatreti pravo, — ker le ena vera more biti prava. Sv. očaki so tudi učili, da je zaničevanje oblastnije vselej bilo pogubno načelo krivo verstva in razkolništva.*)
14.
Obstoj previdnosti Božje je trinajsti dokaz za cerkveno oblastnijo.
Po besedi sv. Avguština je vstanovitev vidne oblastnije, ktera ravna službo božjo, potreben nasledek previdnosti Božje. „Ako ni Božje previdnosti, ki ravna zadeve človeške, se ni treba potegovati za vero. Ako pa je previdnost Božja, nam ni dvomiti, da je Bog postavil sam tako oblastnijo, ktera nas gotovo in varno k njemu ravna."J	Dalje nasU
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Lašč. 5, oktobra ISiH. (BI a gos lovljenje križevega pota na Luža rji h. i
Kdor pozna obširno laško župnijo, gotovo ve, kako razhodna je, in da so nekatere vasi od župnijske cerkve res jako oddaljene. Tako je n. pr do podružnice na visokih Lužarjih peš dobro poltretjo uro hoda Da imajo od ondod ljudje ob nedeljah in praznikih že poleti težavno pot k službi božji, je pač očitno, kajti človek pri najboljšem zdravji se mora upehati, če ima prehoditi to dolgo pot, ki y na nekaterih krajih dokaj sterma, skalovita in zraven tega ne ravno v najboljšem stanu. In zdaj si mislimo, kaj je še le po zimi. ko zapade sneg do kolena in merzla burja napravi žamete, v kateiih se človek vdere do pasa. lJri najboljši volji v takih dneh ljudstvu včasih ni mogoče k sv. maši, dasi moram reči na čast žnpljanom soseske Lužarske, da niso mlačni in bi radi zveršili svojo kerščansko dolžnost, ko bi bilo mogoče Neka ženska mi je pravila, da je jokala, ker ni mogla k službi božji, potem pa da je v domači cerkvici molila v ta namen. Našemu velečastitemu, za vse dobro vnetemu gosp. župniku so bile te nevgodne razmere, seveda, že delj časa znane. Zato je priporočal, naj oni, kadar res ne morejo v cerkev, v domači podružnici opravljajo sv. rožni venec, in je le čakal pripravne prilike, da bi tem oddaljenim župljanom. kadar ne morejo k božji službi, preskerbel kako drugo duhovno pomoč, da bi ob takih nevgodnih dneh ne bili brez vsega tolažila in brez vsega dušnega prida.
Taka prilika. Bogu bodi hvala, je naposled prišla in kmalu se je po laški župniji raznesla vesela novi«-a,
*	Neque «'iiim aliunde haereses obortae sunt, aut uata schismata. quain imle. i|iiod sacerdoti D<i non ohtempi'ivtnr.
S. Cy pr.
*	Si Dei providentia n« i praesidet rebus humaiiis. nihil est d<- religione satajzenduin. Sin vero... non est deliberandum ab eodern ipso Deo auctoritatem aliquant roustitutam ess«-. .|ua. velut gradu cert o innitenles. attollainur in Deutn. S. Augu-t.
4ZZ —
lin «lobé na Lužarjih nov križev pot, ki je sklenjen z obilnimi popolnimi in nepopolnimi odpustki za tiste ki premišljujejo pri njega obiskovanji britko terpljenje našega Zveliča rja Nepopisna radost je zavladala posebno na Lužarjih, ko se juri je s prižnice oznanilo. <la Oode v nedeljo. 27 s«»pt.. pri njih podružnici slovesna služba božja in blag« »slovljenje novega sv. križevega pota. Že na predvečer, v soboto, so na Lužarjih mnogobrojni streli iz topičev naznanjali slovesnost prihodnjega dn«'\ K«» pa pride nedelja, bilo je d -ma v Laščah duhovnu opravil«, ob uih. a potem so se preč. g pater AngHik Hribar, g. kaplan iz bobrejiolja in domača dva g.»sp«>«la odpeljali k po-družnici na Luža rje. kjer je bila zbrana že ognmina mii« ži'*a vernikov iz laške, pa tudi bloške in robske župnije Sveto opravilo pričelo se je o poli desetih, in sicer šla je najprej ok«»li cerkve procesija s kri-ževini |k>tom. kterega podobe so nosili nalašč za to izbrani in lepo praznično oblečeni fantje, po dva in dva eno: zraven so šla kot družice napravljena dekleta z ven<i na glavi in s prižganimi svečami v rokah, po dve 111 dve pri vsaki podobi. Res, to je bil milo krasen sprevod visoko na hribu, na katerem stoji cerkvica, posvečena sv Ožbaltu. Nehote so mi prišle med obhodom na tem vzvišenem kraji na misel prelepe pesmi zlate besede:
..Le križ nam sveti, govori. Da vidmo zopet se nad zvezdami."
Ves ta ginljivi prizor pa je še povišalo vbrano petje dobro izurjenega pevskega kora iz Lašč, ter je marsikomu zablestčla solzita v očeh, ko so se s hriba daleč v dolino razlegali sreberno-čisti glasovi premile, duh in serce kvišku dvigujoče pesmi — pesmi kerščanske :
r0 sveti križ. življenja luč, O sveti križ. nebeški ključ! Ponižno te častimo, Zvestobo obljubimo!"
Ko pridemo zopet v cerkev, ki je bila nalašč za ta dan od zunaj na stolpu z zastavami, zraven z mlaji, od znotraj pa s cvetlicami lepo okrašena, prične se blagoslovljenje križevega pota, katero so P. Angelik prav spodbudno zverševali z vsemi molitvami. ki se opravljajo pri tem sv. opravilu. Ob en»-iii smo takoj vsi skupaj opravljali pobožnost sv. križ»*v»'ga pota in se vdeležili tako vseh odpustkov, ki >•• podelj«mi vsak«'inu veljavno postavljenemu kri -zev-mu potu.
Pri darovanji za s\. križev put. ki seje putem pri-«Vi . med streljanj«-m i/, topičev. nabrala se je lepa sv«-ta n«kaj če/. so gld. Posebno so se obnesli fantje, ki »o nosili »v. križev pot in pa deklice, ki s«» svetile. Y>«'iu dar««val«-ei 11 Pog plačaj in poverni stot/To!
K«« na to preč. p. Angelik stopijo na prižnicu. nastala je povsod v «vrkvi navzlic tuliki gnječi največja tišina. Vsakdo je želel slišati in dobro um«'ti veri«*ga govornika patra, ki so tako ljubk«.» in le|ni opisovali listi križev pot. ki ga je h«xlil naš Zv.dičar n- soč t. -žki križ na goro Kal varijo. Pa tudi «. Sveti d«v.eli sploh s«» mnogu koristnega in podučnega povedali, kar se je gotov«> vtisnilo spominu vernih p' >lušav«ev in jih še bolj poterdil«» v veri ter na v iušilo za lep«\ v- rno k«-rščansko življenje. K koncu sv« j-ga g.»vora S' ' častiti pater ljudstvo bodrili in prav pres«rčno zbujali, naj se pridno vdeležujejo
dobrot se križevega pota; naj tudi nikdar ne pozabijo svojih ranjkih. ki tu okoli cerkve na pokopališči, čakajo vstajenja, temveč naj jim pridejo na pomoč s tem. da odpustke opravljenega sv. križevega pota njim darujejo — tako otroci svojemu ljubljenemu očetu in dragi materi; brat mura svoji zlati sestri; sestra svojemu ljubemu bratu ; starši svojim priser-čniin sinom in hčeram, ki inorda že davno pučivajo v inerzlem grobu in le ud nas |>uinoči dobiti morejo. Takrat porosile so se slehernemu oči in glasno ihte nje se je culo po cerkvici. Bog daj. da bi besede čast. patra ubrodile ubilnega sadii! —
Po pridigi je bila slovesna sv. maša in pop«ddne pete htanije Matere Božje, s katerimi se je zveršila ta zares ginljiva cerkvena slovesnost. Ljudstvu je bilo vidno ginjeno in slišal se je le en glas. da take lepe slavnusti ni bilo še na Lužarjih, in da ju bodo ljudje pomnili vse žive dni.
Zasluga, da se je vse tako lepo in spodbudno zveršilo, gre gotovo našemu veleč. g. župniku, ki se ni bal ne truda ne stroškov, dokler ni vresničil svoje in svojih župljanov serčne želje ter preskerbel podružnici na Lužarjih lep sv. križev pot. Serčno pa na tem mestu očitno zahvaljujemo tudi prečast. patra, ki so drage volje prevzeli blagoslovljenje križevega pota in cerkveni govor ter tako ginljivo opravili vso slavnost. Bog plati!
Naj slednjič še omenim, da je sv. križev pot bil naročen pri J. Heindl-u na Dunaji, in da je res krasno delo. Velikosti je srednje in prav pripraven za takšno podružnico, ter da se ji kaj lepo poda Stane do 250 gld.
Z Mokronoga (Žalostna gora, božja pot in naprave) Daleč okrog znana je romarska cerkev Matere Božje sedem žalosti na Žalostni gori pri Mokronogu. Navadni shodi so tu vsako mlado nedeljo, t. j., v nedeljo po mladi luni. če je ta do petka dopoldan; drugač pa drugo nedeljo. Veliki shod pa je v saboto in nedeljo pred godom sv. aposteljna. Jerneja. Letos se je štelo do 700U romarjev in nnelu sedem gospodov spovednikov obilno dela. Vslanovljena je tu bratovščina Matere Božje sedem žalosti in g. župnik so pooblaščeni sprejemati v bratovščino, blagoslavljati škapulirje, molke, svetinjice. Ob velikem shodu se je 180 oseb zapisalo v bratovščino. Tu so tudi kapelice, v katerih so naslikane sedmere žalosti Marijine, ki so postavljene po gori do sv. stopnjic, katere pobožni božjepotniki tudi radi obiskujejo ter se kleče pomikajo po 2s stopnjica.li To leto je prišla na svitlo lepa molitvena knjiga: „Marija sedem žalosti" za to božjo p<jt. kot sploh za častilce Marijine, z raznimi prav lepimi molitvami, in se dobiva pri g. župniku v raznosterni vezavi. Cerkev na žalostni gori je bila je vender že zanemarjena, zdaj pa se vedno obnavlja in popravlja. Ravnokar je izdelal mizar Jakob Martinčič iz Celovca pri Smarjeti prav lepe cerkvene klopi in spovednice iz hrast vega lesa, katero krasijo cerkev in delajo čast bistroumnemu mojstru, ki se za taka dela vsem č. gg. cerkvenim predstojništvom priporoča. Z božjo pomočjo, po skerbi g. župnika in po darovih radodarnih romarjev se bo cerkev še nadalje lepšala v čast Marije naše usmiljene matere, in v spodbudo njenih častilcev. Popravil se je tudi tlak v zunanji kapelici, pod zvonikom in v cerkvi, popravile vse strehe, nekaj s kamenitiini
ploščami, nekaj s cementno opeko; vse to je mnogo stalo. Mnogo reči pa še čaka potrebnega obnovijenja.
(„Dol. Nov." i
K dopisu o 25letuiei v Vodicah bodi še opomnjeno, da je gg. jubilante došel pozdravit tudi č. g. župnik M. Narobe iz Zapog. in z njiin vred so med obedom zložili 110 gld- za katol. tiskarno Kakim prihodnjim gg |ubilantom utegne vstreženo biti z razverstenjem. kako so se opravila veršila. ki naj tu nasleduje.
Vspored 2 5 let Ilire v Vodicah od 18—20. avgusta 1891.
18.	avgusta.
1.	V torek Is. avg ob 4 uri 41. min. popoldne prihod gg. jubilantov na postaji Vižmarje, kjer jih Vodiški župnik sprejme in od koder se na pripravljenih vozeh nemudoma peljejo skozi Šmartno. Ska-ručino v Vodice. Pri pozdravu na Vižmarski postaji, že se oglase zvonovi božjepotne cerkve M. B. na Šmarni gori. IJne čč gg. jubilante, kterim ne bo kazalo poslužiti se te poti ter pridružiti se izstopivšim na postaji Vižmarski, bode Vodiškega župnika namestnik v župnišči pričakoval in sprejemal.
2.	Prihod v Vodice ob G. uri;
3.	po kratkem oddihu. „Vesperae pro f confra-tribusJ v župnijski cerkvi;
4.	ob 7. uri skupno opravilo „matutinum et laudes" v župnišči;
5.	potem večerja in
(i. ob 9„ uri k počitku.
19.	avgusta.
1.	ob 5. uri se začno sv. maše zadušnice za umerle sošolce;
2.	ob i;, uri mertvaško opravilo (otficium defuncto-rum integrum) za umerle sošolce, potem slovesna černa sv. maša, katero poje č. g. Gr. Jakelj, in Libera pred tumbo, katere se vdeleže vsi jubilanti s prižganimi svečami;
3.	ob 8. uri zajutrek: potem prosti čas, ki se porabi za opravilo duhovnih ur:
4.	malo pred 10. uro se podajo duhovni sošolci v cerkvenih opravah iz župnišča v cerkev, kjer
5.	je tej slovesnosti primeren govor (P. Metodij Poljanšek), potem pred altarjern okoli klečečim gg. jubilantom podeli Vodiški župnik Papežev blagoslov, in za tem je
(i. slovesna velika sv. m. katero opravi g. dekan Anton Rogač, kteremu asistujejo vsi navzoči gg. ju-bilantje;
7. po maši fotografiranje gg. jubilantov pred tarovžem:
> ob 1. uri skupno kosilo;
i», ob ."». uri se vstane od mize in tedaj prosto bratovsko pomenkovanje do 0. ure. kadar se odpeljejo tisti gg. sošolci, katerim se posebno domu mudi;
10.	ostali pa se gredo sprehajat in ogledat kake 1 . ure odaljeno krasno cerkvico presv. i>erca Jezusovega v Repnje, nekdanje bivališče čč. PP. Jezuitov, a sedaj vstav častivrednih sestra, ki vzderžujejo dvo-razredno šolo za vse deklice Vodiške;
11.	ob iS. uri večerja — ob i», uri k počitku.
20.	avgusta.
1. ob o. uri se odpeljejo ostali gg. sošolci proti Skaručini. kjer bo na tej sloveči božji poti v cerkvi sv. Lucije ena sv. m., potem skupni zajutrek;
2.	Odhod na Šmarno goro. kjer bode zopet sv. m., med katero se polože na altar imena vseh še živih čč. gg. jubilantov ter se tako za dosedanje mogočno Marijino varstvo še enkrat prav toplo zahvalijo se za nadaljne varstvo priporoča, ter Materi Rožni-venški tudi vsak svoje duhovne otroke t far mane.) izroči;
3.	Po končanem tem sv. opravilu mah» kosil e pri g. k ura tu, in
4.	odhod z gore ter razhod — dok se z«.|»et vidimo.
Na kako jk»vračilo hišni gospotlar Vodiški ne meri: prepušča pa ves ta na če rt prosti razsodbi čč gg. tovarišev in prosi le najvljudnejše. da s.« mu blagovoli pravočasno naznaniti bistveni spremen: nebistveni se bodo pa okoljščinain primerno sproti spremenili.
Terst. D u h o v s k a družba sv. Križ a je 14. sept. obhajala 2>. obletnico svojega vstanovljenja. Od 1 ISO-», ko je bila vstanovljena, pa dozlaj je pristopilo k nji 371) duhovnov, ktenh 103 je že uinerlo, 2ii pa odstopilo. Preteklo leto so pristopili p. n. g.: Just Filipič, Ant. Ellner, Ant. Banki«'-, Mat. Gerškovio, Jož. Sancin, Ign. Počivalnik, Seb. Merlato, Pat. Bartoli, Jan. Radič, Ljud. Vodopivec, Jan. Kovač, Liber. Slovič, Fr. Kemer, Fr. Kruniberger, Emil Sašelj, Jož. Tomšič, Jan Vrabec, Jan. Janoševič.
Do sedaj je bilo opravljenih 23,<>,s<> maš za posamezne umerle, verh tega pa 3412 maš za vse družbenike sploh, tedaj 2G.4U2 maš in ravno toliko mertvaških oticijev.
Iz tega očitna je velika korist te duhovske družbe.
Poslednjih dni dogmi be v Rimu.
Enciklika sv. Očeta o delavcih je zbudila veliko gibanje po vsem olikanem svetu, vse je v novo občudovalo modrost Leona XIII. V vsih jezikih je slavno delo prihajalo na svitlo in hvaležen je bil za to delo sleherni, kteri ima glavo in seree na pravem mestu. Dvajset tisuč francoskih delavcev se napravi v Rim osebno zahvalit se namestniku Kristusovemu za novi poduk v korist zbeganega človeštva, in polovica jih je romanje že zveršilo, ter s«' je popisovalo. kako častno so bili sprejeinani v Vatikanu, kako so bili razveseljeni romarji in sv. Oče sami.
Kaj pa frainasoni in njih hlapci v Rimu in j»o
svetu?____ Kakor gadje in seršcai razdraženi so
iskali prilike, da bi svoj žolč vnovič razlili na Cerkev in Papeža, in porabili so v to ravno velikanska romanja poslednjih dni. Po večih gnjezdih prostozidarstva, pravijo sporočila i/ Rima. se je skoro ob enem razodevalo sovraštvo zoper Cerkev, iz Padove je eden časnikov par dni poprej naznanjal, da se v Rimu nekaj kuha. Priliko so hitro našli m sicer v petek, 2. dan tega mesca. V cerkvi „Pantheonu," kjer leži truplo kralja rpoštenovča." zraven pa spominska knjiga, češ. naj se vanjo zapišejo, kteri hočejo spoštovati tega krivičnega posilnika papeževega Rima. Trije mladi romarji pa so zapisali v knjigo: „Vive le Pape!" „Živel papež!" S tem izrekom, da naj živi po gla v ar vsega kerščanstva. zagnali so hrup, da je oskrunjena kraljeva rakva! Mladenče berzo vlečejo na policijo, drugi razsajači pa se d- rv na uli'-e in [jo romarjih; razbijali so p > gostilnah, p j oknih pridervili se tudi v cerkev sv. Ignacija, hotli napa-
dati romarje, ki bi bili morali ondi imeti sklepno slovesnost in zahvalo. Policija pa je zaperla cerkev. Nato so razgrajači mučili romarje, zlasti francoske, pa tudi avstrijske in nemške, kjer so jih dobili. Zvečer ko se je obhajala obletnica sleparskega glavarja (plebiscita) so razgrajači kričali: „Smert papežu! Pogin Francozom!" Tako se piše „Slovencu". Kakošno zadostenje bodo zahtevali tuji konzuli in vlade, to se bode videlo.
Vsled teh barbarstev so romanja prejenjala. Dopis v „Vaterlandu-' pravi: Zdaj ni več dvoma, da počenjanja zoper papeža in romarje ne le da so bila že naprej osnovana, ampak tudi od vlade odobrena. In ne le oficijozni časniki, ampak tudi vradne osebnosti na visokem mestu so te ostudnosti hvalisale. Stan sv. Očeta se je s tem bistveno shujšal, naj višji poglavar sv. Cerkve ne more brez nevarnosti več občevati z verniki, ki prihajajo z vesoljnega sveta. Da je sv. Cerkev s svojim poglavarjem v novih bridkostih, ni dvoma; največo škodo pa bo terpela Italija, ko je že zdaj v teh '21 letih hudo izžuljena, akoravno so tujci z vsega sveta toliko denara nosili v deželo. Da pa veljava namestnika Kristusovega toliko bolj raste in se razširja, kolikor huje ga novi antikristi tarejo, to je vsemu svetu očitno, in ako bodo oni molčali, kterih dolžnost je svojo veljavno besedo zastaviti. ,.bodo kamni začeli govoriti."
V tem oziru zagotavljajo, da je papežev tajnik v zaupnem pisanji do nuncijev poznamnjal razmero Vatikana do dogodb v Panteju in pojasnil vse okoliščine. ki so se veršile pred dogodkom, ki so ga spremljale in mu nasledvale. Temu je bil pritaknjen nasledek, da je Papež vtesnjen v svoji prostosti.
Prošnja na mori ¿¿i.
Perva francoska revolucija v prejšnjem stoletji naperjena je bila. kakor je znano, zlasti proti katoliški Cerkvi in njenim služabnikom, btotine duhovnov je moralo na morišče; toda, ne, da bi olajševali ubugim mučencem zadnjo put. teinuč še zasramovali so jih.
Jeden izmed neštevilnih mučenikov bil je tudi duhoven Raclot V Mirepoix-u peljali so ga s. sveč. 17'.»4 na morišče. Tu se inu približa vražja ženska, kteri je bilo posebno veselje, zasramovati duhovne na vse mogoče načine. „Videli bodemo/ dejala je med najgeršim bogokletstvom, „če bode tudi ta imel kak govor." Tu jo je Raclot — kakor je kasneje saina priznala — neizrečeno milo pogledal in dejal: „Ah, molite vendar zame!" — „KdoV Jaz?— Jaz naj zate molim V kričala je ženska pošast. — „Da, ljuba žena, prosim vas, molite vsaj eno češčenamarijo za mojo dušo. ki bode sedaj stopila pred večnega Sodnika." — „Prav," dejala je, „molila bodem." — Toda komaj je spregovorila to besedo, bila je čisto spremenjena. Sklenila je roke in med molitvijo in jokom sledila je dobremu duhovnu na morišče.
Smert tega verlega služabnika Božjega je bila zanjo za črte k novega življenja: odslej je spremenila svoje pohujšljivo življenje in se posvetila popolnoma pobožnosti. Premnogokrat romala je v pokoro za svoje prejšnje bie/božnosti v Maria-Einsiedeln. in sicer šla je v svoji spokornosti vselej peš daleč v Švico. Dasiravno premožna, vendar si je po poti vso svojo malostn«» hrano izprosila.
Doživela je veliko starost, umerla je p • prejetji ss. zakramentov pobožne, mirne in srečne smerti.
Ta čudoviti dogodek je med stauovniki v Mirepoix u še dandanes v dobrem spominu.
(„Amerik. Wandr.u)
Slava Mariji.
Slava Mariji moj jezik naj speva,
V	slavo Mariji naj serce gori, Slavo Mariji moj um razodeva. Slavo Mariji naj duša glasi!
Ni je pod solncem za solncem nobene, Slavnejši, kot je Marija Gospa; Slične je ni, ne device ne žene, Ona je Mati Rešnika sveta. —
Ona prijazna je. mila Danica, Ki nas rešila pogube je tmin, Ona prečista najlepša Devica, Slavno okrasil sam Božji jo Sin.
Blagor vam. srečni vi rajski duhovi!
V	njeni bližini radujete se. Blagor vam hčere, Adama sinovi! Ki za nje slavo vam bije serce.
Zemlja, z nebesi veselo se združi, Spe vaj prešla vni Kraljici sladko, Poveličuj Jo in zvesto Ji služi: Da te objemlje z mogočno roko.
O ljubeznjiva, prevzvišana Mati! Mati Marija — o sladko Ime! S pesmico revno naj smem darovati
V	slavo in last Ti. — skesano serce.
liadoslar.
Razgled po svetu.
Dunaj. Delegaciji pričnete zasedanje 0. listop. in bodete delali ob enem z deržavnim zborom na Dunaju.
Nemško. (Nedeljski mir.) V letošnjem pomladanskem zasedanji je bila v nemškem deržavnem zboru sprejeta postava, vsled ktere se mora o nedeljah in praznikih počivati tudi po rudnikih, opekarnah in pri vsakoverstnih stavbah in zidanjih. Mirovati se mora od dela polnih 24 ur itd. — Tudi Ljubljana si ima v tem kaj očitati. Kar v nedeljo pridobiš s hlapčevskim delom, to Bogu ukradeš: ne boš imel pri tem teka in ne blagoslova.
Laško. Grozna revščina gospoduje po Laškem :n sili ljudi izseljevati se čez morje, kdor koli more. Iz Rima in okolice, kakor „Slovenec" naznanja iz „Del-nickih Novin." seje samo v štirnajstih dnevih mesca julja izselilo v Brazilijo UOO ljudi. Med izseljenci, se ve, je velika večina delavcev To število, pravi, pošastno raste od časa. kar je Rim bil ugrabljen papežu in postavljen pod gospostvo frajma vrarjev in j udov. V Rimusamem. kakor rimski časniki sami pripovedujejo, je med siromaki tolika revščina, da je več ni prenašati. tu in tam umerje kdo vsled lakote, kar se dan za dnevom večkrat pripeti. Ne smemo zamolčati, pravi
poročnik, d ob času papeževe vlade je bilo kaj ta-cega neslišano, in ti slučaji izstradovanja se množijo od tistih časov, ko je laška liberalna vlada pograbila cerkvene vstanove, ktere so katoličani zložili o papeževi vladi v korist ubožcem. Vlada talijanska je pe-neze ubožcev pobrala, pa ne daje jih ubožcem. In vkljub temu se poslanec Bonghi. predsednik podpornega društva ne sramuje razglasiti posebnega oklica, s kterim vabi, naj bi se po Italiji nabiral denar za ubožne jude, pregnane iz Ruskega. Celo liberalna „Gazzetta di Torino" serdi se nad tem oklicem za rusovske jude in pravi, naj bi Bonghi skerbel za laške reveže jude pa prepustil Rotšildom, Hiršu, Bleichroederju in drugim judovskim milonarjem. sam pa naj bi po-skerbel rajši za uboge italijanske delavce.
Kaj si mislijo pri tem čudni liberalci, ki so od
rimskega plena vedno primižurkovali framasonskim grabežem, češ, da so s tim Italijo zedinjevali ?!
Švica Zoper nečiste tiskovine so v Bernu na Švicarskem imeli shod, ki se je posvetoval, kako naj bi se takim pošastim v okom prišlo. Delegirani poslanec kantonske vlade je naznanil, da precej ko se verne iz Lausane, bode berzo postavil strogo preiskavo zoper nečiste časnike in njih prodajavce. Storjeni so bili razni sklepi in naloženo je bilo središnjemu odboru, da naj straži nad knjižkimi in časniškimi zapisniki in policiji naznani, kjer je potreba. Shod je nasvetoval. da naj se skliče tudi mednarodni kongres za to zadevo. Poročano je bilo. da železnično vodstvo nad Parizom in Lijonom je prepovedalo 24 nenravnih časnikov in koledarjev, da se ne smejo prodajati med omenjeni železnični progi. — Poročevalec v Solnograški „Kirchenzeitungi" vpraša, če na Dunaju ni nikogar, ki bi ondotno judovsko augiavišče izkidal? — Ali pa niso augiavišča tudi še drugod ?... Poglejte v bukvotergovišča v bralnice itd.
Iz Town-Kraina, Stearns Co., v Minnesotti. Redka slovesnost praznovala se je 16. junija t 1. v slovenski naselbini To\vn-krain. ko je prišel tjekaj birmovat škof Zardetti. Slovenci so se takoj ko so to zvedeli, posvetovali, kako bi dostojno sprejeli svojega višjega pastirja. Xa meji župnije dalje in skozi do cerkve postavljeni so bili slavoloki, kjer je verno ljudstvo pričakovalo škofa. Mladenči so na lepo okrašenih konjih jahali škofu štiri milje naproti, ter ga spremljali pri vhodu v naselbino. Pri maši asistiral je škof na sedežu in zatem je imel ginljivo pridigo. Potem pa je imel pater Ciril pridigo v slovenskem jeziku. Nato je birmoval škof 56 otrok. Petje v cerkvi vodil je jako izborno učitelj Mihael Gores. Škofa je sprejem in slovesnost zelo iznenadilo; dejal je pri odhodu, da tacega sprejema ni pričakoval in da ga jako veseli, ker vidi v tem posebno spoštovanje do namestnika Kristusovega.	(„Wandr.~>
Iz Pueble v Ameriki. Dne 1 ti. do 23. avgusta bila je jako velika slovesnost za Slovence, ki žive v Puebli v Ameriki. V mali cerkvici, kjer so še pred nekoliko mesci stanovali nekateri Slovenci, imel je benediktinsk duhovnik misijon. Vsak dan je bila zjutraj ob 9ih sv. maša in tudi slovenska pridiga. Srečni so bili amerikanski Slovenci v Puebli, ko so slišali slovenske besede iz ust č. g. duhovna, ki so z ganlj ivimi besedami spominjali Slovence k vernemu življenju. Vseh Slovencev je v Puebli 460 in ti vsi so šli k sv. spovedi in pristopiii k mizi Gospodovi. Marsikomu so na novo oživili sv. vero. (Dol. Nov.)
Zamorci v Zedinjenih deržavah. Dan. A. Rudd, izdajatelj časopisa „American Catholic Tribune-4 za katoliške zamorce, pravi, da je vseh zamorcev v Zedinjenih deržavah okoli deset milijonov. A od vseh teh je kacih 250.000 katoličanov, okoli 2,250,000 protestantov, ostalih 7,500,000 pa je nekaj poganskih, nekaj brezverskih. — Treba je tedaj molitve za spreobernjenje!
Kitajsko. Prednica frančiškanskih sester v Mar-saile-u, naznanja da v Kini ste dve sestri ondotne kongregaeije v misijonu Čen-Si preterpeli mučeniško smert za sv. vero, namreč M. Marija od v č 1 o v e č e n j a. in S. Marija od očiščevanja; pravi junakinji ter izgled deklicam tudi med kristjani, kako serčno se jim je vojskovati — največkrat za čednost, včasi tudi za samo sv. vero pred domačimi turki! Perva unih, ki ste dosegli venec mučenic, je bila stara 27. druga 21 let.
i. Bratovske zadeve
molitve n ejra apostoljstva.
Nameni za mesec vinotok (oktober», a) Glavni namen: Misijon na otoku Maiagas car-h. b) Posebni nameni:
25. S. Marjeta Marija Alakok fAlar-o^ue). Množenje pobožuosti Jezusovega s»*rea. Katoliški pisatelji.
20.	S. Kvari st. Razsvitljeiije in dobra volja ljuškili zastopnikov in vladarjev, buli gorečuosti diiakom za spoinovauje njih dolžnosti. Mnoge viiicenške družb»-.
27.	S. F rumen»-i j. Kerščaiiski nauk in poduk katol. kateiietov. Drage iiadjuuja, ki so v nevarnosti. Norišn;.-.; in ječe.
28.	S s. Simon in Juda Katoliški misij.»ai. Ibo^i sužnji na Turškem Mlad«- deklin.- v nevarnosti
2i>. S. Z n o b i j. Milost stanovske čistosti. Poveruitev zgubljenega zaupanja. Delavci na tujem. Jetnišk*- naprav«-
:><». S- Alfo n s Ifod r i" »•«•. Delavsko vprašanje. Pri-težni srednji in knn-tiški stan PripoiW-fu** «-asu«- za l«-v»-.
21.	S Voli.-n k. Ifatisbona in sev»-rno «\-šk... šolsko vprašanje. \ s.- pripopH-.-ii«- in ne š«- u-dišau«- pro-nj»-. Teua niesi-a uui.-rli udje iuolitv»-n«-ga apostoljstva iu .I»-zusov«-:m S.-n a bratovščine, in tudi tisti, ki bodo uin-rli prihodnji iu.*s»-«
11. Bratovske zadeve N. 1J. Ooip^ presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive pri prošnje N. lj. <». presv J.-zusove^a Serea, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss Hermagora in Fortunata naših aug«-l|ev varhov in vsili naših patronov, liog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpau in brezverstvo. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu \se pošastne grehe iu velike nesreče. — Neka neprijetna zadeva, da bi se veršila po božji volji, pri-poročena Naši liospej presv. Serca. sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. — Mati priporoča zgubljeno, • lano hčer, za spr«-o-bernjenje, da bi ne bila pogubljena.
Zahvale.
Da svojo obljubo po dolžnosti spolnim, se očitno in prav preserčno zahvaljujem naši lj. liospej presv. Serca, sv Jožefu in sv. Antonu Pad. ^a njih varstvo in pomoč r nekj
prav važni domači zadevi in za dobljeno zdravje v bolezni. Naj bo čeli-en trojedini Hog v svojih svetnikih!
A P».
< K'-itno zahvalo naznanjam prežalostni Materi Božji. sv. Jožetu in sv. Antonu Pad , katerih pri prošn ja je fudežno rešila milovanjavrednega terpiua vseh njegovih hudih, dušnih bole-ti.
V dolžnost si štejem pospešiti east sv Kkspedita. objaviti pomoe njegovo v najnovejšem easu in ga proglasiti kot najbolj zanesljivega spi> inljevah a vseh potnikov, zlasti onih po binuem uiorji.	K. S
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Vse ljubljanske cerkve se o večerih obilno obiskujejo, ko se po zapovedi papeževi moli sv. rožni venec. To je res posebne hvale vredno.
Cerkveno vmeščen je bil 12 t m. č. g. Valentin Alijančič na duhovnijo Dobravo pri Kropi.
Terst. Sv. birmo bodo presvitli gospod škof delili s. h stopa da inov.) v Dolini.
Č. g. Bernard Sever koop. pri sv. Antonu v Terstu. je postal nemški pridigar ravno tam. l. g. Jož K na v s, koop. v Jelšani. jo postal kapelan v Topolovcu. V Jelšano gre za koop novomašnik č. g. .Jan. Vrabec.
Sinoda In o poskušnjoso 15., 10. in 17. sept. opravili in so za naslednjih ♦> let poterjeni čč. gg.: Karol Kocijančič, Jan. Kovač, Štefan K rope k, A nt. Notar, in Mih. Šobar — Be netile i j šumberg je razpisan do 10. oktobra.
Sarajevo, i», oktob. Lepa hvala — prejel sem 100 gld. in sicer >0 gld. za ss. maše, 20 gld. pa za naše naprave. Vse sem oddal; ss. maše, mislim, se bodo hitro opravile.
Za našega nadškofa še do sedaj ni nič odločeno, če pride v Zagreb, ali ne. Zadeva se bo še nekoliko časa za vlačila.
Mi imamo navadna svoja opravila. Izkustva vsaki dan več. veselega malo. žalostnega mnogo.
Bog plačaj Vam in vsiin ljubezen do naših bosanskih sirot!
Z Bogom!	Dr. A. Jeglič
Novosti. Jezus Christus, von P. Didon. prestavil ui. Ceslaiis \V. Schneider; dva velika zvezka, blizo dvanajsta to strani. Kegensburg 1*92. Že samo „Vor wort des I ebersetzers,- P.» strani in vvodni členek, 12" str., sta tako tehtna in globoko segajoča v vedo. tudi v najnovejše preiskave, da iz tega se več naučiš, kot iz marsikterih debelih bukev v čveterki Ako si kerščen. pa s«> ti nemara v veri kerha in te utegne zadeti osodovita sodba: „brez Boga ste bili na svetu-4 < L tež 2. 2»; kupi to imenitno delo v katol. bukvami za 7 gld. 2o kr. in pri pervem branji boš videl, da se ne boš kesal. „Sine Deo in brez vere," Bog ne daj tega; bolje bi bilo tudi polovico premoženja za dobro knjigo dati. ne le samo nekaj grošev!
Blaž Potočnik. S-»stavil Janko Žirovnik. učitelj: Mala knjižka s lii str. kaže. da je bil župnik Blaž PotOi •nik St \ iski pobožen duhoven, zvest deržavljan. Ijubeznjiv prijatelj, učen Slovenee
Posebno lepi barvani podobici: Jezus s sveto h osti j o. m Marija kot kraljica rožnega venca, z branjem na straneh. Na drugi strani: I Duša si.
misli Jezusa kot: 1. Kralja, 2. Zdravnika, 3. Pastirja. 4. Učenika, 5. Sodnika. 0. Gostilnika. 7. Tovarša. 8, Brata, 9. Očeta, 10. Mater, 11. Boga Vštric temu: II. Duša si misli sama sebe kot: 1. Beračico. 2. bolnico, 3. jagnjiče, 4. učenko, 5. hudodelnico, (i. povabljenko itd. vse primerno onemu na drugi strani. Četerta stran: III. Duša prosi Jezusa: 1. Nebeških darov. 2. naj jo ozdravi. 3. solz itd., vse primerno onemu na drugi in tretji strani. Vsaki naslov je izpeljan z ne-kterimi besedami, ter vse skupaj kot kratko premišljevanje in prošnje.
Na drugi podobici je podučno branje: „Lepota in moč sv. rožnega venca/ Te podobice so tedaj prav praktične in koristne. Cena 4 gld. 50 kr. za stotino v „katol. bukvami. —
Compendium hermeneuticum. Scripsit. Dr. J o s. Lesar, prof studii bi bi. N. T. itd. Labaci 1891 Lično delo z 82 str. je namenjeno bogoslovcem. pa tudi za druge učene koristno in prijetno branje, l-čenjak in nekdanji dijak bode rad zopet čital iz šol si še nekoliko znane tvarine, kakor so n. pr.: "Tropi. — Tvpus. — Loci paralleli. — societates biblk-ae. — glossae, postilla. interpretatio popularis" itd.
Posebno zanimiv za olikane je tudi „Pristavek": „Interpretatio rationalistica.' ejus origo. progressus et variae formae . .: Kant — Strauss — Kenan . . .
Ko bi svetni učeni tudi take dela prebirali, bi ne bilo toliko vnemamosti v verskih rečeh in potrebah med njimi.
„Compendium" stane <¡0 kr.
Koledar, katol tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1892. ima zraven navadne pratike polno za življenje koristnega blaga, pa še veliko belega prostora, na kterega človek piše in riše, kar mu je drago. Iz te mične knjižice, za ktero je vsak pošten žepič dosti velik, opazuješ lahko: letne čase. merknjenja. poste, deželne patrone. prepovedane čase. evropejske vladarje, rodopis ces rodovine. avstrijske škofe, vojaške duhovne, ljubljanske vrade, kolekovstvo. poštarstvo, berzojavstvo. tuje denarstvo, in še marsikaj Vreden je priporočila.
Mariannhiller-Kalender fur das Jahr 1*92. Natal. Sud-Afrika. St. Thonias Aquinas-Druckerei der Tra-pisten — Zraven navadnega koledarja irna ta knjiga prav veliko zanimive podučne in koristne tvarine, zlasti razne popise ondotnih okoliščin in krajev, pa prav zanimive in mnoge podobščine kaferskih osebstev. Cena 35 kr. — Zastopnik je Br. Julius Doppler v Linc-u, kteri sprejema tudi darove za misijon Ma-riannhille.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Neim. 40 kr. — ''.g. adm. Kr. Kepe;- 2 gld. — C. g. župnik Mat Jerob Javorski 5 gld. — C g. župnik Anton Jamnik 10 gld. — I)o'>er prijatelj 50 gld. (kakor vsako leto). - - Prijatelj mladine 10 gld. — Za gorenjske p o p 1 a v 1 j e n <• e: C. g. župnik Kr. Seh\veiger 10 gld. — Soriški tarani »I gld. — Neimenovana 5 gld
Z a M a r i j a n i s e e : C g. V i ne Majer 5 gld. Za a tr i k a u s k i misijon: Po pree g župniku Jan liozmanu 1 yld
Z a o d k u j> o v a u j e z a ni n r r e v: Neimenovana 5 gld.