Knjiga Slovenska V XIX. veku. Slovenska Bčela, vredil A. Janežič, v Celovcu 1853 tečaj IV. ima nekaj razprav Terstenjakovih iz spisa: Kdo so bili Panonci in Noričani — Kelti ali Slovenci? na pr.: Javbrama, Tapurius, Macron. Posebej pa je kot priloga izišla po njej knjižica: 2. Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal starodavni inesti Virunum in Teurhia, Kelti ali Venedi? Spisal Davorin Terstenjak, učitel verozakona na gimnaz. v Marburgu. V Celovcu 1853. 8. str. 24. Zorajugoslavenska od Radoslava Razlaga, u Zagrebu 1. 1853, tečaj II. kaže str. 66 — 70 pesni Trstenjakove: Nadahnutje. Izvadek iz večje pšsme pod naslovom: Služba svobode. Zapad slnca. Dvoje slnce (iz arabskoga). Karanje (iz arabskoga). SlovenskoBerilo za III. gimnaz. razred, zl. dr. Bleiweis, 1. 1854 str. 22: Sokrat. Čertica njegovega značaja. — IV. 1. 1855 str. 66: Leonida pred Termopilami. Zgodovinska čertica. Koledarček Slovenski, na svitlo dal dr. J. Bleivveis, 1. 1864 str. 42-47 : Slikar. Novela iz življenja umetnika (Ticiana). — L. 1855 str. 27 — 32: Stanko Vraz. S tem primeri: Dela Stanka Vraza. V. 1877 str. XVII (Stanko t. j. Stanislav, ne Konstantin; Fras i Žerovnik) pa Novice 1857 str. 71—2: Spoznanje. Vicko Dragan. Drobtince 1. 1855 str. 121 — 131: Janez Klajžer, duhovnik po volji Božji. Izvestje gimnazije Mariborske 1. 185 8 poleg ,,Epiloga": 0 božanstvih ognja pri starih Slovanih. Pregled sto najslavniših učencov marburžkega gininazija. Sostavil D. Terstenjak. ,Iz teh slavnih inien vidimo, da je marburžki gimnazij od nekdaj bil semenišče slovenskih izverstnih pisateljev in podpirateljev slovenske narodnosti", pravijo na to Novice (1858 str. 260). Spomenik Vodnikov 1. 1859 str. 220—227: Slovenske narodne pesmi. I. Iz Medžimurja. II. Iz celske okolice. III. IV. Iz Pešničkega. — Ljudevit vojvoda horvatski. Zlomek večje historične povesti. Ueber die Lage und Naraensbedeutung der romischslovenischen Mansio Longaticus (Aus dein sloven. Manuscripte). Zlati Vek 1. 1863 str. 49—58: 0 pervem stolnem mestu Metodovem. Niz bisera jugoslavjanskoga, zabavnik uredio N. Stokan a izdao V. Pretner, u Zagrebu 1. 1863 str. 315: Mythologična črtica o staroslovenskem božanstvu Homanu, sp. I). Trstenjak. Pčsmarica. Na svetlo dal dr. R. Razlag I. 1863. II. 1872 v Mariboru: Budnica (.Bratje, kliče domovitiii — Vstan'te v njeno sveto službo itd.") stl\ 27. — Pod lipo (Lipa, dišečo, — Preljubo drevo itd.') stl\ 61. — 0 pol noči (O polnooi moj duh bedi — Vzdiguje se v nebesa itd." cf. Novic. 1862) Str. 125. Jezičnik. Leto IV. 1866: Windischer in Sloven (Vid. Predgovor in Novice 1867 str. 20. 21). Glasnik Slovenski, vredoval A. Janežič v Celovcu, je donašal kratke dopise iz Maribora, mythologične drobtine, zgodovinske in starinske čertice, etbymologične ali jezikoslovne reči, huraoreske po narodnih pravljicah, ki jih je priobčeval po vseh letnikih od 1858 do 1868 Davorin Terstenjak ali Vicko Dragan na pr. 1. 1858: Na pepelnico, na Verkovnico t. j. sredpostno sredo iz Marburga, majales dijaške itd. — L. 1859: Turki v Verbovcu (str. 75). Kako je Marko župan v Verbovcu postal (4. zv. str. 161). L. 1860: 0 življenju, značaju in vojni starih Slovanov (str. 43 - 45). Alež Veselkovič. Verbovske anekdote z geslom: Narravere patres nostri, et nos narraviums omnes t. j. Noreli so ofietje naši, in tudi mi smo vsi noreli (str. 85—88). L. 1861 zlasti mythologične stvari. L. 18l>2: 0 mavrici ali božjem stolcu. Vezilo, kogar za godovno zvezati str. 269. Vila (380). L. 1863: 0 nekterih staroslovenskih imenih iz 1. 864 (str. 210). L. J864: Kelmorajn. Obraz iz mojega dijaškegaživljenjastr. 34—45. Omogilah. L. 1866: 0 nekdanjih Slovanih v Retiji in Helveciji str. 257 — 263. L. 1867: 0 slovanski naselbini v južni Italiji str. 12. 0 starej Akvileji str. 239 — 242. Komarjeva ženitev. Narodna pesem znana med Ščavnico in Pesnico, priobčil in pojasnil D. Trstenjak (str. 297—8). Kaj pomeni ime Srb (379)? L. 1868: Važnost narodnih pripovedek in pesem za slovensko bajeslovje str. 63. Steklena gora. Mithologična črtica, kakoršnih se dokaj nahaja v vsakterem tečaju. Koledar in Letopis Matice Slovenske ima od 1. 1865 do 1877 mnogo in dokaj obsežnih spisov Trstenjakovih. Tako na pr. 1865 str. 100: 0 raznih pomenih besede nMatica". — L. 1867: Nekaj iz družbenega življenja štajerskih Slovencev (str. 95 — 98). Starodaven vrbovsk rokopis. Našel Vicko Dragan. Vvod in predgovor. Kako si je Vrbovčan svojo svojeglavno ženko poboljšal. Komedija igrana za kralja Matjaša v slavnem varošu Vrbovcu (str. 103—111). L. 1868: Predgovor o spisih Poženčanovih (str. 3. 4). Goriško. Zgodovinska črtica (str. 52). Ali ima slovenski jezik soglasnik f (76)? Rimska cesta (85). Volitev poslanca v Kozarovcu. Kratkočasnica. Vicko Dragan (125128). - L. 1869 a str. 3-34 in 1. 1871 str. 159— 172: Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine; 1. 1869 b str. 3 — 24 pa 1. 1870 str. 3—25 ter 1871 str. 172—192: Raziskavanja na polji staroslovanske mytbologije, tudi s podobami. — L. 1874: Slovanski elementi v Venetščini (str. 3 — 74). Komentari k zgodovini Salašanov, Japodov, Venetov, Ligurov, Skordiskov, ligurskib, karnskih, noriških, podunavskih in karpatskih Tauriskov (str. 156—179). — L. 1875: Slovanski elementi v Venetščini. II. Predgovor. Uvod. I. Slovanski jezikoslovski zaklad v Venetščini. II. Antenor, vodja adrijanskih Ve- netov. III. Professor Contzen o slovanskosti starih Venetov. Dodatki in popravki (str. 3— 153). — L. 1876: Slovanski elementi v Venetščini. III. Z dvema prilogama (str. 5—91). — L. 1877: Slovanski elementi v venetščini. IV. Uvod (str. 5—91). Na Ponikvi v god sv. Mohorja. Slovenec, ki je izhajal v Celovcu 1. 1865 — 67, ima v II. in III. tečaju nekoliko Trstenjakovih dopisov, v katerih se kažejo rObiazi iz Ljubljane". V prvem (II, 106) opisuje Dalibor družbino življenje v poglavitnem mestu vojvodine Kranjske (nIn Krain findet man noch ein Sttick Mittelalter") ter omenivši plerastva in meščanov primerja kazino pa čitavnico, surkaše nasproti frakašem, češ, da že tudi v narodnem taboru poganjata se za nadvlado Ormuzd in Ariman, kateri slednji dobiva svoje učence iz burne, nagle in žestoke mladine. — V drugem 1. 1867 (III, 9) pravi o Ljubljani: To mesto je ne samo slovenska Meka, temuč tudi slovenski Rim. Tudi Ljubljana ima svoj Vatikan, in vse njegove slabosti in blagosti . . . Duhovništvo je gorljivo, vendar ni vse prosto oklevetanja . . Kranjska pa Tirolska — Inšbruk pa Ljubljana sta si v več razmerah zelo podobna glede društvenega življenja . . Od novega leta sem je tukaj tudi živo politično gibanje. ,,Hie Welf, hie Waiblingen" t. j. tukaj federalisti, tam ,,Verfassungstreue" - tukaj narodnjaci, tam nemškutarji — poglejnio si nekoliko teh ustavoljubčekov itd.!" — V tretjem (št. 36) opisuje jako dovtipno nemškutarjev ali meškutarjev štiri nspecies", in v četrtem (št. 43) slovstvarečo Ljub1 j a n o .. nKakor v Ljubljani vladata dva duha, slovensk in nenišk, tako tudi dvojna literatura . . nemška neznatna in nezdatna . . in ako je literatura obraz dušne moči naroda, tedaj je njeno nemško in nemškutarsko pleine na Kranjskem presneto malo ima . . A tudi slovenskega slovstva v Ljubljani ne morem pohvaliti . . Kaj je temu krivo? Razcepljenost in nesložnost. Tukaj se ena stranka bori za oblike, tam druga za načela. Nekteri bi radi tudi v posvetni literaturi imeli samo — askezo. Pravično je poganjati se za moralnost v slovstvu, vendar ne moremo tirjati, da se duh slovenskega naroda bode le s samimi meditacijami nasitoval . . Posebno slabo stoji s slovenskim pesništvom . . Nekteri mladi se bojijo kritike, drugi nemilega preganjanja . . Ženskemu Ijubljanskenm svetu je berilo tako potrebno, kakor cuker in kava.. Dušna lakota ičče živeža, in če ni domačega kruha, sega po tujern . . Treba je složnosti brez -Rechthaberei" . . Želeti bi bilo, da se ljubljanski slovsteni delavci izključivo držijo svojega kroga. Ali v Ljubljani vsak ,,comisu dela politiko na vatle in prače, in tudi to je krivo, da se Ljubljana izdaja itd. !** — Slovcnski Gospodar, ki izhaja v Mariboru od 1. 1867, ima tu in tam rZgodovinske črtice" spisal D. Trstenjak. Tako je dopisoval tudi nBesedniku", kateri je kratkofiasen in podučen list za slovensko ljudstvo — izbajal v Celovcu od 1. 1869 do 1878, na pr. t. II. 1 1870: Buge waz primi gralva venus! Lepota koroške dežele v ozivu slovenskega jezika (str. 11). Kteri dnevi v tjednu so bili poganskim Slovenom prazniki (35)? Vaprja vas blizo Gospe svete na Koroškem (59). T. III. 1871 : Črtice o Antonu Tomšiču (str. 91). Nektere drobtine ali črtice se nahajajo še tudi v tečajih 1. 1875 in 1876.