
vT"

Shod zaupnih mož

v Ljubljani.

»Narodna stranka" na Kranjskem.

Iy,clF\l

dr. Karl vitez Bleiweis-Trsteniški.

Ponatis iz »Slovenskega Naroda".

Tiskala in naložila ,,Narodna Tiskarna".

1895 .

64983

t looZ& <Xk

-h

> { r  i>ki' > ! r  ^ 2^ ^1  ^ "^c^c ‘ 4 cz , l r

-M

“M ' ‘ ...^ , , . _ t t #  • • ’  y^jji.!A!''~~‘'" ~>^

Shod zaupnih mož v Ljubljani.—»Narodna stranka 11
na Kranjskem,

Dne 29. listopada 1894. leta je bil v Ljubljani
shod slovenskih in istrsko-hrvatskih za¬
upnih mož.  Na posebno povabilo so se bili
zbrali sami taki možje, ki že javno delujejo za
plošnji blagor slovenskega naroda ali ki srčno žele,
da bi čim preje samosvoj in srečen postal v svoji
domovini. Bilo jih je skoro pol tisoč veljavnih
rodoljubov iz raznih slovenskih pokrajin Posve-
tovavši se o političnem položaji in o tem, kako
se je Slovencem in istrskim Hrvatom v bližnji bo¬
dočnosti ravnati in za kaj se jim je na političnem
polji v prvi vrsti potezati, izjavili so na kratko v
resolucijah  svoja načela in sedaj najpotrebnejše
težnje slovenske politike.

Na tem shodu pa so še posebe zaupni možje
s Kranjskega  — in bilo jih je nad štiristo —

1

2

jednoglasno izrekli, da hočejo zanaprej združeno de¬
lovati po smislu resolucij pod starim imenom slo¬
venskih rodoljubov kot „narodna stranka".  Izvo¬
lili so si petnajst rodoljubov, bivajočih v Ljubljani, ki
bodo kot zvrševalni odbor narodne stranke
stalno morali delovati za izpolnitev resolucij, sklepov
in želja zbora zaupnih mož. Zvrševalnemu odboru
stoje ob strani deželni in državni poslanci ^narodne
stranke" in zaupni možje posameznih sodnih okrajev,
in to bode odbor zaupnih mož,  ki naj odlo¬
čuje v vseh važnejših vprašanjih. Po občinah pa
bodo občinski  zaupni možje širili narodno zavest
in politično zanimanje, ob jednem pa gojili živo
zvezo z okrajnimi  zaupnimi možmi ter z zvrševal-
nim odborom. Tako bode imela „ narodna stranka a
glavo, srce in ude v mejsebojni zvezi, ona bode
ozganizovana, kakor mora biti vsaka stranka, ki
hoče res kaj doseči in si veljavo zadobiti.

Tej knjižici namen je, da resolucije shoda
zaupnih mož in govore poročevalcev k posameznim
točkam ponese v slovenski svet. Iz vsega rodo¬
ljubno občinstvo razvidi, na kaj se čuti ta čas
vezano zlasti „narodna stranka" na Kranjskem.
Na pravem potu je. Naj se jej vsak pridruži z vsem
rodoljubjem, da bode kakor močna in čvrsta vojska
branila vsemu narodu, kar je še njegovega, in mu
zopet pridobila, kar je izgubljenega! Bog in narod!

3

Resolucije shoda zaupnih mož.

I.

Vsi za ohranitev slovenskega in hrvatskega na¬
roda in njegove zemlje, za gojitev in nekršeno javno
veljavo 'slovenske in hrvatske narodnosti , slo¬
venskega in hrvatskega jezika vneti Slovenci in
istrski Hrvatje, katerim je zlasti tudi pri srci, da se
s primernimi sredstvi razvija kulturna vzajemnost z
drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in
neomahljivo delo v ta namen združijo in organizujejo
po vseh slovenskih pokrajinah in v Istri.

II.

Slovenci, težeči po narodni avtonomiji, in istrski
Hrvatje naj za sedaj v svoj politični in parlamentarni
program vsprejmo vse one težnje, katere so določili
slovenski in istrsko-hrvatski poslanci na shodu dne
2. oktobra 1890 v Ljubljani, katere pa se do danes
niso izpolnjene.

Slovenskemu in hrvatskemu uradovanju vlada
več ali manj očito še vedno nasprotuje ter namešča v
slovenskih pokrajinah in v Istri pri sodnih, kakor pri
političnih in drugih oblastvih uradnike, našej narod,-
nosti protivne, ne da bi bili niti vselej zmožni slo¬
venskega, oziroma hrvatskega jezika v govoru in pisavi
in ne da bi to zmožnost na zanesljiv način izkazali.

1 *

4

Vlada tudi ne čuva nad tem, da bi se oblastva
v poslovanji s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom
posluževala slovenskega, oziroma hrvatskega jezika.
Le-to se opazuje skoro brez izjeme pri administra¬
tivnih oblastvih vseh stopinj in še celo v kronovini
kranjski.

Dopušča se dalje, da najvišje sodišče in višji
deželni sodišči nasproti obstoječim zakonom in navedbam
v slovenskih in hrvatskih pravnih stvareh ne izdajajo
razsodeb in odlokov v slovenskem, oziroma hrvatskem
jeziku in da se pri sodiščih prve stopinje, osobito
izven kronovine kranjske, s slovenskimi in hrvatskimi
strankami nasproti mnogim,, v smislu člena 19 tem.
zak. izdanim naredbam sestavljajo zapisniki in izda¬
jajo razsodbe in odloki v nemškem ali italijanskem
jeziku, in da se v ravno teh jezikih izdajajo obtožnice
proti slovenskim in hrvatskim obdolžencem in vodijo
obravnave, porotne in druge, celo s pripomočjo tol¬
mačev. Tudi se pri višjih deželnih sodiščih ne imenuje
zadostno število slovenščine, oziroma hrvaščine zmožnih
votantov, kar občutno krati hitro in dobro, judikaturo.
Nadalje se opazuje, da se iz slovenskega Stajerja siste¬
matično izrivajo slovenski sodni uradniki, čeprav so
večkrat domačini.

Ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi
verskega izpovedanja in z izključljivo maternim kot
učnim jezikom, pač pa so ljudske šole osobito na slo¬
venskem Koroškem skoraj do cela nemške-, slovensko

5

prebivalstvo v Trstu in Gorici istotako za svoje otroke
že več let brez vspeha zahteva slovenskih šol , in v
javne, kakor tucli zasebne nemške in italijanske ljudske
šole se vsprejemajo slovenski in hrvatski otroci.

V Istri je posebno velik nedostatek hrvatskih,
oziroma slovenskih ljudskih šol, ter se hrvatski in slo¬
venski otroci mučijo z italijanskim poukom.

Te za kulturno državo v mnogem oziru nečastne
razmere na polji ljudskega šolstva imajo se prej kot
prej odpraviti.

Dopušča in po javnih funkcijonarj ih se narav¬
nost podpira pogubljivo germanizatorno delovanje nem¬
škega „scliidvereina “, ki načeloma zastavlja svoje moči
za protikatoliško in protislovensko šolo, lcakeršen namen
ima tudi nič manj obsodbe vredna „lega nazionale“.
Zategadelj in dokler se te krivične razmere temeljito
ne izpremene, je vsakemu zavednemu Slovencu in
Hrvatu prva dolžnost, da se s polno ljubeznijo okle¬
neta naših predragih nam družeb sv. Cirila in Metoda,
ki ju s tem goreče priporočamo vsemu slovenskemu in
hrvatskemu narodu; hkrati pa se odločno protestuje
zoper to, da se mora v Slovencih, to zlasti izven
Kranjske, in v istrskih Hrvatih skoro povsod še vedno
zgol narodna požrtovalnost boriti za ono pravično
vrejeno ljudsko šolstvo, katero ustanavljati, vzdrževati
in braniti je dolžnost javnih, po zakonu poklicanih
faktorjev.

6

Istotako se je nam potegovati, da se zakonitim
potom zabrani, da bi se v ljudske šole vsprejemali
otroci, ki niso vešči učnemu jeziku, dasi imajo pri
roki šole z maternim učnim jezikom.

Vrhu tega se je v najnovejšem času za Štajersko
izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudske šole, po
katerem se tamošnje slovensko ljudsko šolstvo narav¬
nost v nevarnost postavlja.

Za štajerske in koroške Slovence je pa sploh vi¬
talnega pomena, da se deželni šolski sveti v smislu
Ljubljanskega programa z dne 2. oktobra 1890 raz¬
deli ter tako odstrani terorizovanje Slovencev po brez-
ozirnih nemških večinah v dotičnih deželnih šolskih
svetih.

Ravno tako se naše srednje šolstvo od strani
vlade zanemarja ter se odklanja ne samo potrebna
ustanovitev slovenskih srednjih šol ter hrvaiske gimna¬
zije v Pazinu, nego celo ustanovitev slovenskih oziroma
hrvatskih vsporednic na nižjih oddelkih gimnazij v
Celji, v Gorici, Trstu, Pulji in Kopru. In na realki
Ljubljanski je vsporednica za Slovence le v tem raz¬
lična od vsporednice za Nemce, da se veronauk po¬
učuje slovenski ter je slovenščina obvezen učni predmet.
Narodne srednje šole ali vsporednice so potrebne zlasti
zaradi tega, ker se drugače protivno členu 19. tem.
zak. sili slovenska in hrvatska deca v pripravljalne
razrede ter se tako Slovenci in Hrvatje postavljajo v
drugo vrsto narodov.

7

Za nujno potrebno se smatra, da ustanovi vlada
v Ljubljani strokovno šolo za stavbinski obrt, oziroma
da ustanovi višjo državno obrtno šolo s stavb insko-
tehnicnim značajem s slovenskim učnim jezikom.

Meščanske, niti trgovske slovenske šole nimamo.

Naglašajoc te zahteve kakor najnujnejše, poziv-
Ijejo se slovenski in hrvatski deželni in državni po¬
slanci, da se združeni z vso odločnostjo potezajo za
izpolnjenje teh zahtev ter za to, da se odpravijo na¬
vedene, našej narodnosti škodljive, zakonom in naved¬
bam protime razmere. Oni se dalje pozivljejo, da se
v pospeševanje m olajšavo povojnega rešenja teh zahtev
potezajo za izvršitev vseh, v omenjenem programu z
dne 2 oktobra 1890 nasvetovanih sredstev.

Delovati je torej povsod na to, da se poverijo z
deželm-zborskimi ali državno-zborskimi mandati samo
taki možje, ki se zavežejo, odločno in dosledno zasto¬
pati označene narodne težnje.

III.

Sploh bodi vsakega Slovenca in Hrvata dolžnost,
da zvršuje svoje politične pravice v smislu tega progra ma,
da svojemu jeziku daje veljavo pri vsaki priliki 'in
da snuje ali podpira socijalna, kulturna in gmotna
podjetja narodnih Slovencev in Hrvatov.

8

IV.

Koalicija parlamentarnih strank, podpirajoča
vlado, katera zahteva, da mirujejo večja politična
vprašanja, kakeršno je brez dvojbe tudi narodno vpra¬
šanje, je izvršenju našega narodnega programa kvarna,
in vsi naši zastopniki bi jo morali pobijati. Postopanje
slovenskih državnih poslancev, stoječih izven koalicije,
se torej odobrava, koalirani slovenski poslanci , kateri
so se zavezali izstopiti iz koalicije, če se jim od vladne
strani ne da poroštva za ugodno rešitev narodnih teženj,
se pa pozivljejo, da izstopijo iz koalicije, in to ne
samo radi tega, ker se to poroštvo ni dalo in se ga
tudi v bodoče ni nadejati, nego tudi zato, ker se s
koalicijo načelno vzdržuje protislovanski sistem. Naj¬
novejši dogodki proti dvojezičnim napisom na sodnih
poslopjih v Istri pričajo , kako protima je koalicija
narodni jednakopravnosti in dokazujejo, da slovenski,
v koaliciji stoječi poslanci še tej trohi jednakoprav¬
nosti do veljave pripomoči ne morejo.

V.

Slovenci in istrski Hrvatje kot versko-nravstveno
in dinastično čuteči narod zahtevajo izvedbo politične
jednakopravnosti, zlasti uvedbo občne volilne pravice
in pravično uredbo volilnih okrajev. Dalje naj se vsa
skrb obrača na zdrav napredek narodnega gospodar¬
stva, zlasti na nezavisnost od tujega kapitala, podpi-

9

raje slovenske in hrvatske posojilnice in hranilnice,
katerim hodi mestna hranilnica Ljubljanska središče
— in na zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega ,
trgovskega, obrtnega in delavskega stanu.

V tem oziru se z veseljem pozdravlja krščansko¬
socialno gibanje.

VI

Konštatuje in obžaluje se , da se je deloma
osobito na Kranjskem zapustil slovenski narodni pro¬
gram, a ustvaril drug program, v katerem se slovenska
narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho
popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih,
kakor osobito na obžalovanja vreden način dokazuje
od slovenskega deželnega odbora kranjskega izdana in
od one strani odobravana prepoved samoslovenskih
uličnih napisov v Ljubljani.

Priznavajo se pa načela katoliške vere kot trden
temelj razvoju slovenskega naroda , ter se izreka želja ,
da bi na tej in na narodni podlagi zložno sodelovali
vsi Slovenci v težkem boji za narodov obstanek..

VII.

Sedaj organizovano delovanje v vse te namene
na Koroškem, Primorskem in Štajerskem naj pripo-
znajo in krepko podpirajo vsi Slovenci in Hrvatje.

Na Kr anj s kem pa naj se v iste namene
združijo in organizujejo vsi Slovenci pod starim ime-

10

nom slovenskih rodoljubov kot ,,naro dna str anka“ ;
njeno delovanje naj vic up no z odborom zaup¬
nih  mož  vodi zvrsilni odbor  v Ljubljani, ka¬
teri bode tudi v neprestani delavni dotiki in vzajem¬
nosti s političnimi vodstvi izvenkranjškili Slovencev,
oziroma istrskih Hrvatov.

V dosego organizovanja narodnega dela in vza¬
jemnosti med nami v vseh pokrajinah naj se skrbi za
jednotno postopanje narodnega časnikarstva in za
krepko podporo istemu v duševnem in gmotnem oziru.
Posebno naj se skrbi za ustanovo skupnega organiza¬
cijskega fonda.

Naša narodnost. „Narodna stranka 1 *.

(PoroCilo gospoda Luke Svetec-a k predlaganim resolu¬
cijam I., V. (deloma), VI. in VII. (deloma).

Častita gospoda!

Govoriti mi je najprej o prvi točki. Slišali
ste jo, prebrala se Vam je in jaz le na kratko
omenjam, da je v nji zapopaden klic, da se zberemo
in združimo vsi v obrambo slovenske narodnosti,
v obrambo svojega narodnega jezika, v to, da na¬
šemu jeziku pridobimo veljavo povsodi v javnem
življenju, kakoršna mu gre po postavi. Častita go¬
spoda! Jaz mislim, da mi tega ni treba na široko
dokazovati, da je tak narod, kogar jezik nima ve-

11

ljave v javnem življenji, obsojen na narodno smrt.
Mi pa tega nečemo, mi hočemo, da naš narod živi
in napreduje. Torej kličem vsem: Združimo se v

skrbi za svojo narodnost, združimo se pa tudi
dušno z našimi slovanskimi brati. (Dobro !) Gospoda
moja! Ta zveza je bistvene važnosti. (Istina!) Tej
zvezi se imamo zahvaliti, da je naš slovenski jezik
v kratkem času, bi rekel komaj v kakih par deset¬
letjih napredoval do take stopinje, do katere je
nemški jezik potreboval mnogo stoletij. Le zveza
z naprednejšimi narodi slovanskimi in njih zastop¬
niki nam je olajšala naš boj in omogočila v krat¬
kem času toliko napredovanja. Mi Slovenci smo
majhen narod, zatorej le, če ostanemo živa veja na
mogočnem deblu slovanskem, le tedaj se moremo
nadejati boljše prihodnjosti (Živio !) Častita gospoda!
— Naši protivniki tudi dobro vedo, kake važnosti
je ta zveza za nas, Slovence! Zato skušajo nas od
tega odvrniti in nam obtežiti tako zvezo s tem, da
nas na vse mogoče načine obrekujejo, — da nam
celo podtikajo politični panslavizem, na katerega
mi niti v sanjah ne mislimo. (Dobro!) To, častita
gospoda, nam ravno dokazuje, kako važna zveza
je zveza naša z drugimi Slovani v Avstriji in da
se te zveze kolikor mogoče krepko držimo, to nam
priporoča I. resolucija. — častita gospoda, da Vas
ravno sedaj kličemo v tako druženje, ki je nave¬
deno in omenjeno v prvi točki, vzrok je to, da so

12

se naše politične razmere v najnovejših časih zelo
zelo na slabo obrnile. Za grofom Taaffejem, kateri
nam sicer tudi ni bil posebno naklonjen, kateri je
pa za nas imel to dobroto, da je malo v kot po¬
tiskal nemške levičarje, naše najhujše nasprotnike
in da jih ni pustil do nadvlade, to moja gospoda,
je dobrota, katere mu pač ne bomo pozabili —
žalibog on je padel, nastala je koalicija in veste,
kaj to pomeni?! — Prišli so do vlade spet naj-
strastnejši protivniki naši, stari nasprotniki in vrhu
tega si je koalicija postavila za svoj program varO’
vati narodno posest. To se pravi: Nemcem in Lahom
ohraniti tudi za naprej njih krivično posest (Dobro!)
in zadržavati narodno ravnopravnost, do katere
imamo po postavi trdno pravico in za katero smo
se dozdaj, že več ko 25 let na vso moč potegovali.
To zadržavati, ter združevanje narodov slovanskih
braniti, to je poglavitni namen koalicije. Koalicija
pomeni res prevrat, pa za nas ne na bolje, ampak
na slabše, ter bi si naši nasprotniki svojo prevago
radi ohranili še za daljno prihodnjost. To je vzrok,
da zdaj glasno odmeva od jednega kraja do dru-
zega klic: „Na noge, branimo se!“ (Dobro! Živio!)

Toliko o točki I.! Preidem zdaj k prvima
dvema vrstama V. točke, namreč: „Naj se obrača
naša skrb tudi na to, da se ohrani v našem narodu
verakonravstveni in dinastični čut.“ Kar se tiče te
točke, mislim, da je ni treba na dolgo zagovarjati.

13

Naš narod je bil vedno zvest svoji veri in naša
stranka ni storila nikdar kaj tacega, kar bi narodu
slabilo verski čut. Nasprotno! Pri vsaki priložnosti,
ko je narodna stranka očitno nastopala, bilo je
prvo izkazati svoji veri spoštovanje, svojim duhov¬
nikom čast. Kaderkoli je nastopilo pri kateri koli
slavnosti kako narodno društvo očitno med narod,
prva pot je bila v cerkev — (Istina!) in slavna
gospoda! na prvo mesto smo posajali svoje duhovne
pastirje. To je naš zagovor in ta naj nas opravičuje
proti hujskanju in natolcevanju tistih, kateri ne
nehajo očitati nam, da od vere odpadamo. Ljubezen
do naroda obsega vse, kar je narodovega, torej tudi
njegovo vero in naš narod je živoveren, zatorej bo
vsak pravi narodnjak to vero narodovo visoko cenil
in spoštoval. Tudi, moja gospoda, kar se tiče di¬
nastičnega čuta, mi ni treba mnogo govoriti. Zve¬
stoba do svojega vladarja in dinastije je našemu
narodu že urojena. Ko smo pred 10 leti slavili
600Ietnico, odkar je združena kranjska dežela z
našo visoko vladarsko hišo, konštatovalo se je, da
naš narod nikdar ni prelomil te zvestobe in kakor
po Kranjskem, tako je bilo po vseh druzih sloven¬
skih pokrajinah, tako da lahko rečemo s pesnikom:

„Hrast se omaja in hrib,

Zvestoba Slovencu ne gane . . . .“

in kakor smo mi zvestobo do presvitle vladarske
obitelji od svojega rojstva varovali in jo ohranili

14

dozdaj, tako naj jo ohranijo tudi naši mlajši: Torej,
častita gospoda, Vam priporočam tudi ti vrsti, prvo
in drugo od V. točke v pretres!

Sedaj pa pridemo do VI. točke. — Častita
gospoda! Malo tesno mi je tukaj pri srcu in jako
kočljivo je to vprašanje, zatorej prosim potrpljenja,
če bi na primer preveč na dolgo raztegnil razgovor
ali če bi mi kaka beseda ušla, katera se da zavi¬
jati. Obžalujem in gotovo vsi obžalujemo to, da se
je zlasti pri nas na Kranjskem deloma zapustil na¬
rodni program, — da se je osnoval nek drug pro •
gram; saj Vam naravnost rečem: program ka¬
toliškega shoda,  katerega mi ne moremo po
vsem potrditi, kajti ta program nima v sebi narod¬
nostnega načela, narodnost temu programu ni smo¬
ter, in to je čisto naravsko! Ta program bi imel
biti in je tudi verski program. V verskem pro¬
gramu pa, gospoda moja! že samo na sebi ne more
biti narodnostno vprašanje na prvem mestu in to
v resnici tudi ni. Ne bomo rekli, da niso zraven
možje, ki so dobri rodoljubi, ali to niso vsled pro¬
grama, to so oni po svojem rodoljubnem čutu; pro¬
gram jih na to ne veže, on je tak, da mu pristopi
lahko vsak, tudi če ni naroden, če je v narodnosti
mlačen, če je tudi narodnosti nasproten, vsak lahko
pristopi temu programu; in tako, gospoda moja,
se je žalibog tudi zgodilo. — Ponuja se Vam ravno
v teh resnih časih vzgled in sicer ko je šlo za

15

jednojezične napise v Ljubljani: takrat se je ravno
pokazalo, da tisti, ki stoje za omenjenim programom,
ne morejo odločno braniti narodnega stališča. (Burni
klici: nečejo, nečejo!) Častita gospoda! Ne bodete
zamerili, če vam na kratko to razložim. — Mestni
odbor Ljubljanski je z ozirom na to, da po druzih
mestih, kjer imajo Nemci večino, kjer so pa znatne
slovenske manjšine kakor v Gorici, Celji, Trstu, z
ozirom na to, da imajo po teh mestih le nemške
ulične napise in da se Slovenci zastonj priza¬
devajo, da se tukaj napravijo napisi tudi slo
venski, z ozirom na to je mestni odbor Ljub¬
ljanski sklenil tudi v Ljubljani napraviti samo-slo-
venske napise. (Dobro!) On je to utrjeval s tem,
ker so Nemci, kjer so v večini, označili nemški
značaj dotičnega mesta, čeravno ni popolnoma, tem¬
več le deloma nemški, s tem, da so napravili samo-
nemške napise, naj se označi v Ljubljani z na¬
pisi tudi to, da je Ljubljana slovensko mesto.
Torej, slavna gospoda, to je storil mestni odbor
ali bolje, hotel je storiti! Ali kaj se zgodi?! Ugo¬
varja precej vlada. Vlada ima zmiraj dvojno mero,
s katero meri drugače za Slovence, drugače za
Nemce. (Res je, istina!) Dopustila je vlada to v
Trstu, v Gorici, pri nas je ugovarjala. Ali mestni
odbor je šel na višje mesto in upravno sodišče kot
najvišje sodišče je spoznalo, da ima mestni odbor
Ljubljanski pravico to storiti, — ali zdaj pride

16

naš deželni odbor in se postavi na vladno stališče,
(velik nemir), na vladno stališče in prepove —
ali izreče to za krivico, kar je naj višje sodišče spo¬
znalo za pravico (Dobro!) Častita gospoda! To je
gotovo le bilo mogoče, ker so v njem možje, spa¬
dajoči pod omenjeni katoliški program (Žalostno!)
in ker so našli ravno od tiste stranke po¬
tuho. Drugače gotovo ni mogoče. — Tu imate
vzgled, da ta program ni odločno naroden, ampak
podpira narodno popustljivost, narodno mehkobo,
narodno mlačnost! To pa še ni vse, ampak še drug
vzgled Vam povem, — to je bilo brati te dni v
časnikih. V deželnem šolskem svetu je bila namreč
obravnava o sklepu našega dež. zbora, naj se pri ne¬
katerih predmetih na višji gimnaziji slovenski jezik
rabi kot učni jezik in tu je ravno jeden član te naše
katoliške stranke (čujte, čujte!), bi rekel jeden naj¬
odličnejših mož, jeden stebrov te stranke (Klici: dr.
Klofutar!) — ne samo nasprotoval temu od de¬
želnega zbora sklenjenemu predlogu, ampak je še
povdarjal, da se tudi na nižji gimnaziji preveč slo¬
venski uči (Tako? To je nečuveno! Drzno, sra¬
motno !) in da bi bilo dobro to omejiti. (Kaj ?! Vmes
smeh in veselost.) Častita gospoda, ta stvar je pre¬
misleka vredna! Le mislimo si: deželni šolski svet
se ima sedaj v kratkem prenoviti. Naj pride k
temu članu še jeden jednak član od škofijstva in
2 taka člana od našega deželnega odbora, lahko si

17

mislimo, moja gospoda, kako se bode potem go¬
dilo našemu slovenskemu šolstvu na Kranjskem in
kakošen vpliv bode to imelo na šolstvo po drugih
slovenskih pokrajinah. (Klici: in pa na vero tudi!)
Ali častita gospoda, še jeden vzrok je zakaj mi
temu programu ne moremo pritrditi. Rekel sem,
da je verski program — vendar moram omejiti ta
izrek, da rečem: imel bi biti verski program, — in
kot takemu bi mu mi kot narodnjaki ne naspro¬
tovali. Ali ta program se je izvrgel v političen
program in sicer v tak politični program, da ga
nikakor ne moremo sprejeti. Izdalo se je namreč
geslo na katoliškem shodu in to se tudi razpravlja
še naprej po časnikih te stranke: , Škofje naj bodo
tudi naši politični voditelji!“ — To se pravi:

Škofje naj imajo tudi v posvetnih rečeh prvo be¬
sedo! -— Častita gospoda! To je stvar velicega po¬
mena in vredna, da si jo natančno ogledamo!

1.) Kristus, naš Gospod ni tako učil, Kristus
je strogo ločil božje od posvetnega, dejal je sam :
„Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je ce¬
sarjevega! 11  On, ko gaje  hotelo ljudstvo za kralja
narediti, se je skril (Tako je!) in pred Pilatom, ko
je bil obtožen, da hoče biti judovski kralj, je od-,
govoril odločno: „Moje kraljestvo ni od tega sveta! 11
(Dobro, dobro in plosk). Častita gospoda! Ako mi
z verskega stališča že ne moremo pritrditi temu
geslu, še manj pa 2.) z ozirom na nasledke. To

2

18

geslo, častita gospoda, ni novo, tako geslo se je
izdajalo v srednjem veku (Klici: žalibog!), takrat
so to trdili seveda v čisto druzih razmerah, takrat
so rekli: „Papež je vladar celega sveta, papež imej
povsod prvo besedo!" — To je bilo pred mno¬
gimi stoletji in tudi takrat so vsled tega nastali
prepiri, nastale so zmešnjave, dolgoletni boji in vojne
in nazadnje je zavladala mej posvetnjaki in mej
duhovniki taka popačenost, da je nastal splošen
klic: „Popravka je treba človeški družbi, cerkev
naj se reformira pri glavi in pri udih! “ —in prišla
je reformacija, katera je odtrgala od papeštva cele
dežele in države, ki so odtrgane do današnjega dne.
Pa ne hodimo tako daleč nazaj, poglejmo mi le v
našo najnovejšo zgodovino. Nedavno volil se je na
Notranjskem nov deželni poslanec. Tam je že šlo
po tem novem geslu; ali se pa, častita gospoda,
spominjate, da bi se bilo kedaj toliko strasti, toliko
zmerjanja od jedne strani do druge čulo, da bi se
bile hesede „far“ in „farški“ in nazaj „brezvernik,
brezbožnik 11  tolikrat slišale, kakor pri tej volitvi? —
Častita gospoda! Drugo leto bomo imeli mi dežel-
nozborske volitve; mislimo si, da se bo delalo zo-
.pet s tistim geslom, mislimo si, da bi to, kar se
je godilo na Notranjskem, razširilo se čez celo
kranjsko deželo in da bodo tisti izrazi in tisto
zmerjanje odmevalo od jednega kraja do druzega,
slavna gospoda, ali mislite, da se s tem res poživi

19

vera (Klici: greh se dela!), ali ni naj večja nevarnost,
da podivja duhovščina in ljudstvo in da nastane
popačenost, kakor je bila v srednjem veku? Toraj
tudi iz tega stališča mi ne moremo programu na¬
sprotne stranke pritrditi. Če pa mi vprašamo, kako
je neki naša duhovščina na jedenkrat prišla do tega
programa, ki v naših razmerah ni čisto nič uteme¬
ljen, da se je jela ločiti od posvetnih narodnjakov,
dobimo odgovor, da je to gibanje presajeno z nem¬
ških tal. Nemška duhovščina se je zadnja leta po¬
stavila na svoje noge in dosegla lepe vspehe. Ali
naša duhovščina, ko posnema nemške duhovnike,
je prezrla velik razloček mej nemškimi in našimi
razmerami. (Dobro - klici!) Nemški duhovščini ni se
treba boriti za narodnost, nemška narodnost je
utrjena, ona hrepeni celo po hegemoniji. Razum¬
ljivo je potem, da nemški duhovniki nimajo vzroka
potegovati se za narodnost, da jim je narodnostno
vprašanje še celo odveč, ker vidijo, da njihovi ro¬
jaki iz narodnostnih ozirov celo krivico delajo dru¬
gim narodom. Nemška duhovščina ima nadalje v
resnici opraviti z židovsko - nemškimi liberalci. Ali
častita gospoda! pri nas je bilo treba tacih li¬
beralcev še le iznajti in iznašel jih je dr. Mahnič
v svoji domišljiji (Dobro! živahna veselost!) Pri nas,
častita gospoda! ravno mi narodnjaki bijemo se s
temi našimi židovsko - nemškimi liberalci od prvega
začetka in ta boj trpi naprej. Kako more potem

2 *

20

komu na misel priti, nam očitati, da smo jednaki,
ravno-isti, kakor nemško-židovski liberalci ? Opom¬
nil bi pa tudi še jedno! Nemški duhovščini hodi
jako na korist gibanje, ki je nastalo mej posvet¬
nimi Nemci. To je gibanje, ki se imenuje antise¬
mitizem ali krščanski socijalizem. V stranki, ki se
pod tema imenoma zbira, nahaja nemška duhovščina
svojo najtrdnejšo oporo, in brez te stranke, jaz sem
prepričan, ne bi ničesar opravila. V zvezi s to
stranko doseže veliko in se ji zna posrečiti,
da bode premagala židovsko-liberalno stranko. Ako
bi naša duhovščina prav ločila stvar od imena, ona
bi našla, da mi slovenski narodnjaki sami igramo
ravno tisto vlogo, kakoršno igrajo tam nemški an¬
tisemiti in krščanski socijalisti (Klici: dobro!) Za¬
tegadelj bi jaz rekel: naša duhovščina, če prav
prevdari narodno in versko korist, nam radovoljno
poda roko, ker smo mi nje pravi zavezniki proti
židovsko-nemškim liberalcem. (Istina! Res je!) S
tem bi bil jaz povedal, kar mislim k točki VI.

Prehajam zdaj k točki VII., pod kakošnim
imenom da se združimo na skupno delovanje, in tu
jaz priporočam staro ime naše stranke: narodna
stranka.  Pod tem imenom smo nastopili od prvega
začetka, pod tem imenom hodili smo združeno z
duhovščino in dosegli lepe uspehe in nosili smo ga
s častjo pri vseh svojih stiskah in bojih proti mo¬
gočnim sovražnikom, da je postalo slavno to ime

21

tudi pri njih. To nam ostani! (Dobro! Naj ostane! )
— Torej pod tem starim imenom »narodna stranka"
se združimo zopet! — Častita gospoda! Narodnost
naj bo vez; ta vez je v korist tudi tistim, ki se
potezajo za vero. Z narodnostjo, gospoda! pade tudi
vera, (Da! Bes je!), saj imamo mnogoletne skušnje,
da tisti, ki odpadejo od narodnosti slovenske, od¬
padli so skoro brez izjeme tudi od vere in cerkve.
(Dobro! Izgledi na Primorskem!) In versko živ¬
ljenje, če se tudi po kakem neugodnem vplivu od
časa do časa kaj poslabša, to se da popraviti, na¬
rodnost jedenkrat zgubljena, je za vselej zgubljena.
(Istina, prav dobro!) — Ti oziri, gospoda! morajo
pač nagibati vsakogar, komur je v resnici za vero,
pridružiti se nam in pristopiti »narodni stranki" in
zato ponavljam: »Združimo se zopet vsi pod našo
staro zastavo, veri in narodnosti na korist in na
veliko veselje vsem pravim rodoljubom (Izvrstno,
dobro, živio!) in v to pomozi Bog!" (Navdušeni
dobro in živio-klici, plosk in burno odobravanje.)

Naše šolstvo.

(Poročilo preč. g. dra. Antona Gregorčiča k predlagani
resoluciji II. (o šolstvu).

Slavni zbor! — Naj mi bo dovoljeno, da s
kratkimi besedami priporočim oni del druge reso¬
lucije, ki govori o šolstvu.

22

Na shodu slovenskih in istrsko - hrvatskih
državnih in deželnih poslancev dne 2. oktobra 1892.
zahtevalo se je glede na ljudsko šolstvo, (čita) „da
se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske, ozi¬
roma istrsko-hrvatske mladine povsod vredi na
podlagi verskega izpovedanja in z izključno mater¬
nim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje
pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč,
ter da se šolsko nadzorstvo, deželno, kakor tudi
okrajno, izroča le nadzornikom, ki so slovenskega
oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni." Dalje
se je sklenilo, da (čita) „ravno isto velja glede
obrtnih šol, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje,
v prvi vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani,
obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode ne¬
koliko predmetov poučevalo tudi v slovenskem jeziku".

Katoliški shod, ki se je dve leti kasneje sešel
v Ljubljani, sprejel je resolucije, ki poudarjajo versko
in narodno ljudsko šolo in ki obsegajo raznih po¬
drobnih predlogov v tem oziru. Ali kaj se je zgo¬
dilo? Resolucija, predlagana današnjemu shodu po
osnovalnem odboru, pravi (čita): „Ljudska šola
še vedno ni urejena ....  se vsprejemajo slovenski
otroci", ter dalje (čita): „Vrhu  tega se je . . . .
v nevarnost postavlja". V Gorici je sicer slovenska
ljudska šola že ukazana, pa ne še otvorjena. Mestni
zastop se pritoži proti ministerskemu odloku pri
upravnem sodišču. Na Koroškem so se dobile neke

23

malenkosti, pa tako male, da velja popolnoma to,
kar izreka prečitana resolucija. Zato so popolnoma
opravičeni naslednji odstavki resolucije, ki se glase
(čita): „Te za kulturno ....  prej odpraviti “ »Isto-
tako ....  maternim učnim jezikom.” — „Za šta¬
jerske ....  deželnih šolskih svetih.”

Mej tem, ko činitelji, ki so poklicani skrbeti
za ljudsko šolo, prezirajo zahteve slovenskega ljud¬
stva, godi se nekaj drugega, kar se v resoluciji
tako-le izraža (čita); »Dopušča in po ... . poklica¬
nih faktorjev.”

Obrtne šole ustanavljajo se po Slovenskem le
v mali meri in še tu se pogosto usiljuje nemščina
ali italijanščina kot učni jezik.

Z ozirom na srednje šole sklenil je shod z
dne 2. oktobra 1890, naj se zahteva (čita), „da
se na novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni
v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske
vsporednice razun na gimnaziji v Mariboru tudi na
gimnazijah v Celju, Gorici in Trstu, za hrvatsko
mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija
v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom, ali pa da se
vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimna¬
ziji v Pulji." Temu je še dostavil: »Vodstvo in
nadzorstvo za slovensko in hrvatsko mladino na
menjenih srednjih šol, oziroma paralelk naj se iz¬
roča takim ravnateljem in deželnim šolskim nad¬
zornikom kateri so slovenskega oziroma hrvat-

24

skega jezika zmožni v besedi in pisavi,“ ter: „ De¬
želni šolski svet v Gradci in Celovci naj se raz¬
deli v dva oddelka, v slovenski in nemški. “
Z ozirom na visoke šole zahteval je shod, naj
se dovoli dijakom iz slovenskih pokrajin obiskovati
vseučilišče v Zagrebu, in naj se ustanovi v Ljubljani
pravniška akademija s popolno pariteto slovenskega
in hrvatskega učnega jezika.

Katoliški shod z leta 1892. je glede srednjih
in visokih šol sprejel resolucije versko-nravne vse¬
bine. V narodnem oziru je izrekel željo, da se osnuje
s časom svobodna katoliška gimnazija s slovenskim
učnim jezikom, ter izrazil pričakovanje, da svobodno
katoliško vseučilišče v Solnogradu, ki se priporoča
v podporo, bode zasnovalo nekaj slovenskih useuči-
liščnih stolic. Kako se nam godi v tem oziru, znano
je gospodom zborovalcem. Po mnogoletnih in mnogo-
stranskih prošnjah otvorila se je zopet Kranjska
gimnazija. Vse drugo je pri starem. Po pravici toži

torej resolucija, rekoč (čita): „Ravno tako.

ni ustanovljena. 11

Z ozirom na vse to, kar je rečeno o šolstvu
in kar se bode poročalo o slovenskem uradovanji,
končuje osnovalni odbor svojo drugo resolucijo s

sledečima odstavkoma (čita): „Naglašujoč.

sredstev." — „Delovati je ... . težnje."

Slavna gospoda! Načelo o verskem in narod¬
nem šolstvu naglaša se mej Slovenci od nekdaj.

25

Slovesno sta ga proglasila shoda z leta 1890. in
1892. ter ga proglašajo resolucije, predložene da¬
našnjemu shodu. To so za Slovence načelna, velika
vprašanja, katera imenujejo drugi politična vpra¬
šanja. Ta vprašanja so pri nas vedno na dnevnem
redu in ostanejo, dokler bodo vprašanja, dokler se
ne izvedejo. Sedanja vlada je pa ta vprašanja sta¬
vila raz dnevni red. Zato pa meni in mojim tova¬
rišem v državnem zboru načeloma ni bilo mogoče
podpirati je. Kanonik g. dr. Gregorec je v seji dne
27. aprila t. 1. v državnem zboru naše stališče glede
ljudske šole razločno opisal. Govoril je ne le v
svojem imenu, ampak v imenu slovensko-hrvat-
skega kluba. Njegov izvrstni govor so prinesli malo
da ne vsi slovenski listi, zato mi ni treba več o
njem poročati. Slovenski narod ima pravico zahte¬
vati, da se mu ugodno rešijo omenjena vprašanja.
Do rešitve mora priti in gotovo je, da narod jo
dočaka. V to je pa treba dela in boja, vztrajnosti
in složnosti. Zato priporočam, naj slavni shod sprejme
nasvetovano resolucijo, (Ploskanje.)

26

Slovenski poslanci pa državno-zborska
koalicija.

(Poročilo preč. g. Antona Koblarja k predlagani reso¬
luciji IV.)

Že vladika Slomšek je izrazil jedro narodnega
našega programa z besedami: „Dve reči sta Slo¬
vencem dragi kot oči v glavi: vera katoliška in
beseda materna." Prečudno je. da so na ta izrek
pozabili tisti možje, ki so ga že večkrat izrekali,
možje, ki pogosto trdijo, da „besedi mora slediti
dejanje" — da so nanj pozabili slovenski
koaliranci  takrat, ko so proti narodnemu
programu  v državnem zboru sklenili zvezo  z
našimi najhujšimi sovražniki: z nemškimi libe¬
ralci in judi.  Osupnjen je opazoval slovenski
svet nenaravni stvor, ki je pred letom zagledal luč
sveta pod imenom koalicije. Celo kranjska duhov¬
ščina mu je prorokovala le kratko življenje, ker ni
mogla pojmiti, kako naj se družijo in bratijo do¬
mači katoliški poslanci z največjimi nasprotniki
katoličanstva. Tudi to je postalo mnogim duhovnom
neumljivo, zakaj naj se bije srdit boj z najbližjimi
narodnimi sobrati, ki so pri sedanjih razmerah, ko
je slovenska narodnost v veliki nevarnosti, primo¬
rani, da čuvajo strogo našo narodno svetinjo, in
zakaj bi se ne smelo govoriti o zvezi ž njimi za
ohranitev mile slovenske domovine. Še mučneji je

27

pa postal položaj teh čudnih prijateljev koalicije,
kateri so s pomočjo grofa Hohenwarta srečno strmo¬
glavili grofa TaafFeja in njegovo volilno re¬
formo, ko je nova vlada dne 23. novembra lan¬
skega leta proglasila program, po katerem je za¬
htevala, da naj zaradi koalicije mirujejo  vsa
večja politična vprašanja, torej poleg narodnih
tudi verska.  To naj bi bil tedaj sad slov. kato¬
liškega shoda, na katerem je poslanec Klun  go¬
voril te-le besede: „Naši katoliški in konservativni
poslanci so si postavili nalogo, v drž. zboru spremeniti
šolsko postavo v tem smislu, da se šola postavi
na versko  podlago!" —Nalogo o verski šoli mo¬
rajo pa sedaj vsled koalicije prav isti poslanci s
katoliškimi načeli zatajevati in o njej ne smejo zi¬
niti, ali pa k večjemu postaviti šolo na podlago
judovskega verstva, ker so judje odločilni faktor v
koaliciji. Drug govornik katoliškega shoda je klica l:
„Nam je vzor Kristus! Ali je Kristus delal kom¬
promise ? Poklone svetnim mogotcem ? Ali je
objel skrunilce tempeljna? Vzel je bič in jih iz¬
gnal. Mi hočemo biti katoličani, kajti po sadu, in
dejanju nas bodete spoznali." (Burna veselost.)
Zaprlo mu je sapo, ko je kompromis  med nje¬
govimi katoličani in judovskimi mogotci postal
dejanje  in prinesel posledico, da vera slo¬
venskim koalirancem ni in ne sme biti
na dnevnem redu.  (Burno odobravanje.)

28

Kaj pa so čutili po sklenjenem sramotnem
kompromisu tisti, katerim narodnost  ni povsod
le sredstvo, ampak včasih tudi smoter,  kaj so
čutili tisti razumni možje, ki so precej spoznali,
da se bode s koalicijo le podpiral protislo-
vanski sistem v Avstriji,  po katerem se bodo
Slovani tudi s pomočjo Slovencev pritiskali na steno,
tega vam, rodoljubi! katerim srca še krvave vsled te
grenke boli, ni treba popisovati. Ali res smejo sedaj
pod geslom posestnega stanja obmolkniti vse tožbe,
da se Slovencem, posebno Korošcem, Štajercem in
Primorcem, glede narodne ravnopravnosti delajo
grozne krivice? Ali naj rajamo za koalicijo Kranjci
in molče gledamo tisto živo podobo posestnega
stanja, ki nam predstavlja, kako brezvestna nemška
in italijanska stranka davita naše brate po slo¬
venskih pokrajinah? Ne! Kdor ima količkaj rodo-
ljublja v srcu, teh razmer ne more gledati mirno,
ali pa veseliti se koalicije, To resnico je spoznala
celo celjska „Domovina“, kateri kumuje koaliranec
gospod Mihael Vošnjak, ko je pisala pred jednim
mesecem tako-le: „Sedaj vidimo, da je Nemcem
glavni smoter nas Slovence uničiti,  in da to do¬
sežejo, so pripravljeni zvezati se s komur
koli.“  Kje so tedaj verska, kje narodna na¬
čela  slovenskih koalirancev? (Dolgo ploskanje.)

In socijalno ter narodno gospodarsko vpra¬
šanje ! Nemški liberalizem se je vtelesil v koaliciji,

29

in kuje verige, v katere bode uklepal še trje uboge
narode kot veliki kapitalizem.  Kmet in mali
obrtnik zastonj vijeta obupno roke, ko se zado¬
voljno smejajo koalirani veleindustrijalci in du¬
najski obrezanci,  katerim se ni bati, da bi jim
koalicija obdačila odrezance  (kupone). (Burna
veselost.) slovenski koaliranci podpirajo pa kapitali¬
stom mogočni prestol s svojimi čudnimi načeli. Prav
so tedaj storili tisti naši poslanci, ki niso vstopili
v koalicijo.

O politiki načel  pa slovenski koaliranci skriv¬
nostno molče.  Rajši hodijo po sicer ne prav
krščanski, ali, kakor pravijo, za sedaj dobri poti
politike vspehov in koristi.  Toda kakšne so
njih zahteve in kakšni njih vspehi v politiki ? Ko
velik del slovenskih državnih poslancev o koaliciji
ni hotel ničesar slišati, so pa drugi stopili vanjo
pod nastopnim pogojem, katerega so slovesno precej
razglasili „urbi et orbi“:

„Slovenski poslanci sklenejo izstopiti  iz
konservativnega kluba, ako se jim od vladne strani
ne da v primernem obroku, to je, vsaj do raz¬
prave notranjega, naučnega in pra¬
vosodnega minister s tva v budgetnem
odseku,  poroštvo za ugodno rešitev njihovih na¬
rodnih teženj." Ta obrok je potekel letošnjo
pomlad,  narodne težnje se do danes niso rešile
ugodno, a vender slovenski koaliranci nočejo po-

30

stati mož-beseda, da bi izstopili iz koalicije.
Koroški slovenski otroci se potujčujejo v šolah,
kakor prej, slovenska Štajerska je pa dobila med
tem časom za šolskega nadzornika odločnega
Nemca, in od naučnega ministerstva še dandanes
ne drži telegrafska žica do Trsta in Gorice, da bi
v teh mestih zapovedala potrebne slovenske šole,
kakor je nekdaj hitro zaukazala nemško šolo v slo¬
venski Ljubljani. (Dolgo ploskanje.)

Ko je mirno prešla doba budgetne obravnave,
so pa slovenski koaliranci vtesnili svoje za¬
hteve  in narodne težnje na spodnjo gimnazijo
v C e 1 j i. (Čujmo !) A tudi te gimnazije vlada ni privo¬
lila slovenskim poslancem za sodelovanje v koaliciji,
ampak je nalogo njene ustanovitve prevzela že od
prejšnje vlade. To je povedal sam naučni minister
Madejski, ki je ob jednem nemške liberalce poto¬
lažil, da Slovenci proti njih volji  kaj  druzega
ne dobodo.  S tem se vjema mnenje lista sloven¬
skih koalirancev, da naj za izpolnitev drugih slo¬
venskih teženj skrbe nekoalirani naši poslanci.
(Klici: Sramota!)

Celje ! Celje! Srečo imamo, da sedaj, ko vlada
koalicija, besedica Celje pretresa svet stokrat bolj,
kakor svoje dni v jednaki zadevi beseda Maribor.
„Na pol slovensko gimnazijo prosimo v Celju, dru¬
zega nič/ pravijo ponižno slovenski koaliranci.
^Slovenske gimnazije ne v Celju!" pravi vlada po

31

svojem Celjskem okrajnem glavarji, kateri agituje
v tem smislu po štajerskih vaseh in trgih.
„SIovenske gimnazije nikjer in nikjer  ne!"
kriče pa vsi nemški in nekateri poljski pri¬
jatelji naših koalirancev. Res, veličastni uspehi ko¬
alicije! Ko bi ne imeli škodljive koalicije, katero
so prav za prav ustvarili nekateri slovenski po¬
slanci z grofom Hohenwartom na čelu, rešilo bi se
lahko vprašanje o Celjskih paralelkah a d m i n i-
strativnim potom,  kakor nekdaj ono o mari¬
borskih paralelkah. (Burno odobravanje.)

Ce se tedaj vender posreči, da se bode spra
vila zaželjena čeljska dvojezična gimnazija pod
streho, čegava zasluga bo to? Pripomogli so k
temu najprej shodi volilcev na Sp Štajerskem, na
katerih se je odločno zahtevalo, da naj se izpolni
ministrova obljuba, in da naj slovenski poslanci
izstopijo iz koalicije, ako ne bode Celjska gimnazija
v proračunu. Prišla je tedaj potrebščina za njo v pro¬
račun za 3 mesece. Do razprave v proračunu imajo
pa Nemci naše koalirance na vrvici, kar je posebno
nevarno v sedanjem kritičnem času, ko se delajo na¬
črti o volilni reformi. (Dobro! Dobro!) Bati se je,
da za skledico Celjske leče  („pridobitev gimna¬
zije sama na sebi res ni velika" — pravi „Domo-
vina“) puste slovenski koaliranci prvenstvo in go-
spodstvo v slovanskih deželah nemškim liberalcem
zopet za dolga desetletja Ne rečem, da bi to sto-

32

rili iz nebrižnosti, pač pa lehko store iz strahu, da
se jim ne razbije preljuba koalicija. In če se bode
slednjič izpolnila jedina želja, da naj se na spodnji
gimnaziji Celjski na vzporednih razredih trije pred¬
meti podučujejo v slovenskem jeziku, s čegavo po¬
močjo se bode to zgodilo? Jedino le s pomočjo
nekoaliranih  slovensko-dalmatinskih in nekoali-
ranih mladočeških ter krščansko-socijalnih poslan¬
cev, kajti ves koalirani  nemški Izrael bode ka¬
kor jeden mož glasoval nasproti. Ce pa za Nemci
potegnejo še koristolovni Poljaki, kakor se namiguje,
potem bode tudi ta skledica leče spremenila se v
skledico neslanega kropa.  (Burna veselost in
ploskanje)

Nad vse jasno se je pa pokazalo, kako na¬
sprotna in škodljiva je koalicija slovenskim težnjam,
v zadevi dvojezičnih napisov v Istri.  Tu
se je prav očitno razodelo, da je koalicija le pod¬
pora Slovanom nasprotnega zis tema.  Kar
je vlada že davno bila ukazala, kar je glede na
večino slovanskega prebivalstva v Istri jedino pra¬
vično, namreč, da naj nosijo c kr. sodišča poleg
italijanskih tudi slovenske oz. hrvatske napise, ta
ukaz se je vsled italijanskega ropotanja najedenkrat
ustavil  in celo sneli  so že pribite nove na¬
pise v Piranu in Tržiču v veliko sramoto mogočne
Avstrije. (Živahno ogorčenje.)

33

Kaj, ko bi se Ljubljančani upirali vladnim
ukazom, kakor Piranci? — Za samoitalijanske na¬
pise v Istri sta se potegnila pa le dva italijanska
poslanca, Rizzi in Bartolini, in podlegli  so po¬
polnoma tisti slovenski koaliranci, ki imajo prav
za prav koalicijo v rokah, podlegli zaradi tega, ker
so bili premalo odločni  celo v taki stvari, ki
je načelnega pomena. Nečuvena zmaga isterskega
italijanstva ne bode, kakor se kaže, samo zapre-
čila dvojezičnih napisov ampak znebiti še popol¬
noma zatare vsako porabo slovenščine in
hrvaščine  pri primorskih sodiščih. (Ploskanje.) In
vkljub vsem tem dogodkom nekateri slovenski poslanci
še vztrajajo pri koaliciji. Ako koalicija niti toliko
moči nima, da bi se izvrševali postavni ukazi, če
tega ne zamore, da bi se ne delala s kršenjem
vladnih ukazov krivica Slovanom, izginiti mora
vsako upanje, da je koalicija zmožna in pri
volji,  prinesti Slovencem sploh kak vspeh. (Burno
odobravanje.)

Tega mnenja je tudi slovenska duhovščina.
Dne 3. novembra t. I. je prav glede primorskega
vprašanja „Slovenec“ priobčil nastopne jasne be¬
sede: „Kakor kažejo zadnja poročila, udali so se

na Dunaju grožnjam italijanskih razgrajalcev, ški¬
lečih vedno čez mejo, in tlačena bo v Istri še za-
naprej v svojih pravicah slovanska raja, vsikdar
zvesta svojemu vladarju in državi. Slovenski po-

3

34

slanci so storili v državnem zboru do zdaj vse,
kar so mogli, v obrambo pravice in jednakoprav-
nosti. Kakor se kaže, bilo je vse brez vspeha.
Ako pri tem ostane, tedaj po našem
mnenji noben slovenski poslanec ne
more ostati v koaliciji, s katero se pod¬
pirajo take določbe.  Mi ne vemo, kaj na¬
meravajo storiti slovenski poslanci v koaliciji, a
za se vemo, da s koalicijo, ki bi podpirala in
vzdrževala take kričeče razmere, ne moremo in
nečemo biti prav v nobeni zvezi 11 . — Pri tem je
ostalo,  slovenski koaliranci nimajo vspeha,
tedaj naj puste koalicijo.  (Gromovito odo¬
bravanje.)

A propos! Nekaj vspeha znabiti dosežemo
vsled koalicije tako-le. Napisi z isteiskih sodišč,
katere je koalicija spravila v kot, bodo znabiti
kmalu priromali mej staro kramo tržaških Židov.
Prav bi bilo, ako bi kak tržaški rodoljub za nekaj
kracarjev te napise kupil ter poslal v Ljubljano.
Tu bi napravili iz njih doli pred reduto spo¬
menik.  Citalo bi se tu na vse čase: „C. kr.

sodišče v Piranu", „c. kr. sodišče v Tržiču 11
itd. Na vrhu bi pa dali narodnjaki napraviti
napis: „Obsodišče slovenskih koaliran-

cev“.  Znabiti bi še v poznih letih kak deželni
poslanec, korakajoč v to dvorano, iz tega napisa
posnel si nauk: „Slovenska jagnjeta, ne

35

družite, ne koalirajte se s požre¬
šno nemško-liberalno stranko
ampak s svojim slovenskim r o d o m 1 “
(Burno, več minut trajajoče ploskanje.)

Naš socijalni in gospodarski položaj.

(Poročilo g. dra. Karla Trillerja k predlagani resoluciji V).

I.

Slavni zbor!

Današnji shod slovenske narodne stranke ima
v prvi vrsti namen, doseči trdno organizacijo na¬
rodnih mož zoper nevarnost, pretečo nam na n a-
rodno-političnem  polji vsled vedno tes-
nejega združenja neprijaznih nam državnih elementov
na jedni in pa vsled vedno globljeje prodirajoče
narodne popustljivosti v lastnem narodu na drugi
strani; a tudi pri tej priliki ne smemo in ne mo¬
remo prezreti, da je prvi pogoj za zadostno
odporno moč naroda na političnem polji gmotno
blagostanje in zadovoljnost vseh slojev njegovih. —
V svesti si moramo biti, da zamore plamteč čut za
svoje politične pravice ohraniti in negovati le tisti
narod, čegar gospodarstvo je dobro in srečno ure¬
jeno in da ima politično bodočnost le tista stranka,

3 *

36

ki je pripravljena boriti se za gospodarske potrebe
in blagostanje naroda kot tacega, ne pa le posa¬
meznih stanov, ki razumeva socijalno vprašanje,
vedno mogočneje trkajoče na duri vladnih palač,
vprašanje, vsled katerega se v porodnih bolih stresa
današnja historična človeška družba.

In prav slovenski narodni stranki, združeni
po svojih zaupnih možeh na današnjem shodu se
ni treba, kakor marsikateri drugi mogočneji stranki
strašiti pred temi vprašanji.

Mi Slovenci smo narodna stranka v najblažjem
in najširšem, v vsakem pomenu besede. Mi nismo,
liki nemški levičarji, zbegani zastopniki mobilnega
kapitala, čegar predpravicam zvone narodi prav v
današnjih dneh mrtvaško pesem, niti smo branitelji
zarjavelega plemiškega gospodstva nad ubogim
kmetom, kakor so to po ogromni večini nepoklicani
zastopniki poljskega naroda in pa odposlanci veli¬
kega, nemobilnega kapitala, združenega v koalira-
nem veleposestvu, niti smo konečno prostovoljni
ali neprostovoljni vojaki kake druge nekrščanske
stanovske hegemonije, — vse to mi nismo. —
Našli so se sicer ljudje, kateri so nas skušali oži¬
gosati kot advokatsko-notarsko stranko, želeč nam
izneveriti druge slojeve naroda ter obesiti nam na
ta način tisti plašč stanovskega egoizma, kateri
nosijo sami, — a današnji shod je najsijajnejši
dokaz, da mi nismo niti advokatska, niti notarska,

37

niti meščanska, niti kmetska stranka, da smo marveč
narodna stranka y.x t’  e^o^v, da smo združeni v tej
stranki vsi stanovi in slojevi našega naroda in da za¬
tegadelj prav naši stranki najkrepkeje bije srce za
potrebe in težnje, za blagostanje vsega naroda. —

V naših resolucijah bilo je pa le v kratkih in
lapidarnih stavkih moči dati duška našim nazorom
v tem pogledu in moja naloga je zategadelj danes,
da v glavnih potezah označim gospodarsko delo¬
vanje, katerega se misli lotiti narodna stranka v
najbližji bodočnosti in katero je doslej v Slovencih
več ali manj opoviral neizprosni boj za narodni ob¬
stanek, porabivši često vse naše duševne sile.

Dve leti sta minuli, odkar se je razpravljalo
in menda prvič v Slovencih na tako široki podlagi
socijalno vprašanje na I. slovenskem katoliškem
shodu. Ne morem in nočem tajiti, da se je tačas
izprožila marsikatera trezna in pametna misel in
obžalovati je le, da so vse tiste misli ostale dosih-
dob prazna beseda. Izvirnega  se je sicer v
tako zvanem socijalnem odseku le malo sklepalo in
sklenilo, vzprejel se je marveč po večini le nemški
krščansko - socijalni-ekonomični program. A nič
slabega zato!

Tudi narodna stranka slovenska, združena na
današnjem shodu, smatra krščanski ekonomični pro¬
gram, razglašen na različnih katoliških shodih kot
najpoštenejši, kar se je sedaj v tem oziru razglasilo

38

od strani »avstrijskih Nemcev! ■— Vprašanje je le
to, imajo li faktorji, združivši se v znamenji vere
na katoliških shodih tudi resno voljo in v kolikor
se o tej ne da dvomiti, tudi moč, da izvrše tisti
gospodarski program. In na tem moram žalibog ne¬
koliko dvomiti! — Na vseh nemških katoliških
shodih, kar jih je dosihdob zborovalo, izvzemši je-
dino zadnji nižje avstrijski shod, na katerem so
oficijelno sodelovali in tudi odločevali krščanski
socijalisti, ta jedina simpatična nam nemška
stranka, imeli so namreč če ne glavno in odločilno
pa vsaj jako uplivno besedo tisti aristokratski za¬
stopniki nemobilnega kapitala, katerim bi temeljita
socijalna reforma najglobljeje segala v žep, kateri
hote z glasnim kričanjem zoper pogubno delovanje
mobilnega kapitala obrniti splošno pozornost od ne
manj krivičnih predpravic upliva velikega nemobil¬
nega kapitala, ki so se torej v naročje katoliške
cerkve zatekli kakor v nekak azil za svoje krivične
stanovske predpravice.

Glas naroda  zategadelj ni odmeval vse¬
lej na katoliških shodili in vsled tega se nam ne
sme šteti v zlo, ako smo z neko nezaupnostjo sodili
pojave takih shodov, zlasti odkar smo se morali
prepričati, da se je I. slovenski katoliški shod zlo¬
rabil tudi glede narodno-gospodarskih vprašanj v
zgolj strankarske namene, kar gotovo ne more biti
v korist in hasek gospodarskim potrebam naroda.

39

Dokaza za to svojo trpko trditev danes ne bom
ostal na dolgu! Toda o tem kasneje — sedaj naj
mi bo pred vsem dovoljeno, da precizujem v splošnih
potezah gospodarsko stališče narodne stranke! —

Vse, kar se dandanes godi in vrši v širni Av¬
striji, bodisi na strogo političnem, bodisi na na-
rodno-gospodarskem polji, vse to se stori v imenu
in v znamenju koalicije. Zategadelj nam je preso¬
jati vrednost koalicije tudi raz gospodarsko stališče,
kakor se je to storilo na današnjem shodu že raz
stališče politično. In ako se ozremo na zgodovino
naše državne koalicije, tedaj pridemo do zaključka,
da te nove politične konstelacije niso rodila toliko
politična, kakor gospodarska  vprašanja !

Dokler se je grof Taaffe postavljal po robu le
narodno-političnim  zahtevam levičar¬
jev, so le ti brez uspeha naskakovali njegovo po¬
zicijo. Kakor hitro se je pa dotaknil, četudi jako
rahlo, odzivajoč se rad ali nerad glasnim in vedno
glasnejim zahtevam dosihdob politično brezpravnih
slojev narodov avstrijskih, — krivičnih privilegij
mobilnega kapitala,  zastopanega po po-
židovljeni levici in nemobilnega, zastopanega po
Poljakih in veleposestnikih, — tedaj je bilo po
njem in preko njega podala sta si v pomoč pod
krinko s državo vzdržajočih elementov“ bratsko roko
mobilni in nemobilni kapital! Brez pomisleka po¬
zabili so zastopniki poljske žlahte in nemškega ter

40

nenemškega velikega posestva na staro politično
neprijateljstvo, na vse, kar jih je dosihdob ločilo
od židovskih levičarjev, ti zadnji pa so istotako
brez pomisleka vrgli od sebe zadnjo capo svobodo¬
miselnih idej, ki jih je vezala še na narod — in
eto koalicijo!

Splošna volilna pravica, to je bil tisti „mene-
tekel“ pred katerim so vzdrhteli zastopniki kapita¬
lizma, to je bil tisti kamen, nad katerim se je
izpodtaknil in padel grof Taaffe. — In s tem sem
pri prvi točki svojega referata.

Splošna volilna pravica — to je danes bojni
klic vzbujajočih se, dosihdob politično brezpravnih
narodnih slojev, od rešitve tega vprašanja zavisna
je v prvi vrsti tudi bodoča narodno-gospodarska
konstelacija v Avstriji in zategadelj se tudi narod
slovenski ne sme in ne more več odtegniti razmo-
trivanju tega vprašanja.

Naglašal sem že, da se nazivamo mi narodno
stranko v najširšem pomenu besede in zategadelj
tudi ne more biti dvomljivo, kako stališče nam je
načeloma  zavzeti glede vprašanja volilne re¬
forme. — To stališče izraženo je v kratkih besedah
v točki peti resolucij:

„Narodna stranka 41  obračaj vso skrb . . . zlasti
na uvedbo občne volilne pravice in pravično uredbo
volilnih okrajev!“

41

Naše pritožbe glede volilne geometrije, s ka¬
tero nas je svoj čas hotela udušiti nemška vlada,
so stare toliko, kolikor je stara avstrijska ustava
in naša politična zgodovina v tem času nas uči, da
bo tem pritožbam ustreči mogoče le z radikalno
volilno reformo, kakoršno vsi narodi avstrijski preko
glav svojih nepoklicanih zastopnikov vedno glasneje
zahtevajo. — In morda nima kmalu kak avstrijski
narod toliko vzroka za tako zahtevo, kakor narod
slovenski; morda ga ni naroda, kateremu bi bil
tudi v političnem oziru tuji  kapitalizem, kapita¬
lizem, čegar hegemoniji napoveduje dandanes boj
vesoljni svet, vsekal tako globokih ran, kakor na¬
rodu slovenskemu!

Odveč bi bilo za to nava-ati dokazov, znanih
nam vsem, in spominjati se usojam le na lice te
dvorane, v kateri danes zborujemo, za časa dežel-
nozborskega zasedanja. — Skoro tretjino deželnih
poslancev voli še vedno tista peščica nemčurskih
veleposestnikov, od katerih ima marsikdo komaj
domovinsko pravico v deželi kranjski in katerim
so težnje prebivalstva te dežele veliko manj na
brigi, nego njihovi konji in psi.

In nič boljše ni drugod!

Le exempli gratia navajam, da pri državno¬
zborskih volitvah na Kranjskem odvaga jeden sam
tak veleposestnik 25 direktnih meščanskih in 149
reci: stodevetinštirideset!! kmetskih volilcev, poleg

42

tega pa še sto in sto marljivih a politično brez¬
pravnih delavcev, zasebnih uradnikov in drugih in¬
teligentnih ter delavnih državljanov; na Štajerskem
pa odvaga celo 35 direktnih meščanskih in 174
kmetskih volilcev jeden sam tak velmož! Saj je pa
to tudi najznačilnejši znak kapitalistične države,
kakoršna hoče biti zlasti sedaj v znamenji koalicije
Avstrija, da ima tisti največjo moč, ki najmanj
dela, in da izključuje od javnega sodelovanja naj-
delavnejše kroge in slojeve prebivalstva.

Skuša se sicer ta krivični sistem braniti z
vzklicem na davčno silo sedanjih privilegiranih
stanov. — A tudi ta izgovor je jalov, ker se pri
tem ozira zgolj le na direktne  davke, prezirajo
pa se popolnoma indirektni  davki, ki so boga¬
tejši in tudi občutnejši nego direktni in katere po
ogromni večini nosijo tisti slojevi narodov, katerim
se odrekajo ali pa vsaj skrajno omejujejo vse po¬
litične pravice in vsled tega tudi vsako sodelovanje
za povzdigo narodnega blagostanja.

Od leta 1877 do leta 1892. narasli so v Av¬
striji indirektni davki od okroglo 227 milijonov na
okroglo 314 milijonov, direktni pa le od okroglo
88 milijonov na okroglo 113 milijonov. Indirektni
davki pomnožili so se torej v tej dobi za okroglo
87 milijonov, direktni pa le za okroglo 25 milijonov.

Glede reparticije indirektnih davkov pa je
jedino pravo merilo konsumcija po slojevih ljudstva

43

(Classenconsumtion) in to merilo nam kaže, da
ogromno večino teh davkov plačuje brezpravni tako-
zvani mali mož. — Globoka plast nižjega in rev¬
nejšega prebivalstva nosi torej najtežje davčno
breme, ne pa tista plitva zgornja plast mobilnega
in nemobilnega kapitala, ki danes vlada v znamenji
koalicije. In vender se naši koalicijski politiki osme-
lijo trditi, da tisti slojevi ljudstva, katerim odre¬
kajo vse politične pravice, ne plačujejo nobenega
davka in da jim zategadelj ni prostora tam, kjer
se gre za blagor in gorje narodov v gospodarskem
oziru.

To je v nebo kričeča krivica in zategadelj
se mora vsaka prava narodna stranka z vso odloč¬
nostjo potezati za to, da se naš krivični volilni
sistem reformira tako, da bo vsakemu delu¬
jočemu stanu dana priložnost, da
zastopa na merodajnem mestu svoje
potrebe ter brani svoje interese.

V to svrho je pa treba radikalne volilne re¬
forme, opirajoče se na princip splošne volilne pra¬
vice in zategadelj je tudi slovenska narodna stranka
z dušo in srcem za splošno volilno pravico in sicer
tudi ne glede na nevarnost, da utegne t ka reforma
tu ali tam prouzročiti narodni naši stvari v prvem
spočetku kako dozdevno izgubo.

Skrbi nekaterih krogov, da se ne bi krivica
plačevala zopet s krivico, kakor to zahtevajo v

44

svojem srdu mejnarodni socijalisti, da zakonodajstvo
ne bi palo iz jednega ekstrema v drug ekstrem in
da ne bi dosihdob brezpravni slojevi prebivalstva
preplavili hkrati in politično udušili sedaj izključno
vladajočih stanov, skratka, da se tudi v tej stvari
vzdrži pravična mera, tej skrbi bo lahko ustreči.

Na kak način naj se to uredi, ali po belgij¬
skem vzgledu pluralnega sistema ali kakor je za¬
hteval n. pr. zadnji dunajski katoliški shod po ne¬
kakem stanovsko-zadružnem načelu, — to pa bodi
stvar poklicanih faktorjev in to gre preko okvira
današnjega shoda, ki ima preeizovati le načelno
stališče slovenske narodne stranke. — Le toliko
povdarjaj danes slovenska narodna stranka, da re¬
klamira volilno pravico za vse dosedaj izključene
delujoče stanove na polji industrije, obrtnije trgov¬
stva in duševnega dela, da pa odločno perhorescira
nakano pomnožiti  že obstoječe kurije, ker bi
se s tem ustanovilo le posebno zavetišče socijalni
demokraciji, in da mora zategadelj smatrati dosedanje
postopanje koalicijskih strank in vlade v tej velevažni
zadevi zgolj za žalostne polovičarske poskušnje iz¬
ogniti se definitivni rešitvi tega vprašanja.

Pravična in trezna uredba volilne pravice, ka-
keršne strogo kapitalistična koalicija iz lepa nikdar
ne bo dovolila, pa je tudi vitalnega pomena za bla¬
gostanje onih stanov, za katere se posebno obeta
potegovati slovenska narodna stranka v 5. točki

45

današnjih svojih resolucij in to zlasti poljedelskega
obrtnega in delavskega stanu. Le tedaj, ako ti sta¬
novi v zakonodajnih zastopih ne bodo več izročeni
na milost in nemilost koaliciji kapitala, ako bodo
dostojno in pravično zastopani, le tedaj je upanje,
da prisili narod poklicane faktorje v to, da se lo¬
tijo tistih temeljitih gospodarskih reform, po katerih
ti stanovi po vsej pravici hrepene.

Ozrimo se najprej na kmetski stan!

Avstrija je še vedno v prvi vrsti poljedelska
država, a navzlic temu so se naše vlade dosihdob
za blagostanje kmeta, tege najtrdnejšega stebra
države, vse premalo brigale. Značilno je v tem po¬
gledu že to, da nam v Avstriji skoro povsem ne-
dostaje zanesljive uradne  agrikulturne statistike
akoravno bi bila taka statistika neobhodno potrebna
za spoznanje soeijalnega stanja države, v kateri
se ogromna večina prebivalstva peča s poljedelstvom.
Vse prebivalstvo je interesirano na tem, da zve, je-li
naš kmetski stan še zdrav, je-li se zemlja izkorišča
intenzivno dovolj in je-li ne upliva tudi že tu po
gubno naraščajoča moč kapitala.

Vsega tega nam uradni viri ne povedo, a mi
Slovenci, ki smo eminentno poljedelski narod, ki
dobro vemo, kako velikanskega pomena je za naš
narodni razvoj zdrav kmetski stan, mi smo morali
priti žalibog temeljem lastnega opazovanja do osve-
dočenja, da je naš kmet potreben nujne in izdatne

46

pomoči, ako hočemo zabraniti, da se nam ne iz-
premeni v doglednem času v kmetski proletarijat
in v sužnja tujega kapitala — liki Irska raja.

V najkrasnejših krajih naše domovine moramo
opazovati, da nam tuji  kapital presezava najlepša
kmetska posestva ter kmetu prepotrebne paše izpre-
minja v zaprte lovske domene. Tujec nam sili s
svojim kapitalom v deželo skozi duri in okna in
vlada, mesto da bi brauila nezdravi centralizaciji
zemlje v jedni roki, ga podpira v svoji kratkovidnosti
kmetu na k var, kjer ve in more. V zadnjih sto letih
se je kmetsko prebivalstvo skoro podvojilo, zemlja,
ki naj redi prebivalstvo, pa je ostala, ako se abstra¬
hira od nekoliko intenzivnejega obdelovanja, ista.
Prva posledica temu je bilo vedno naraščajoče raz¬
kosavanje kmetij, kateremu so vlade dosihdob zaman
iskale leka, tako da dandanes zemlja ne more pre-
živiti skoro nobene večje kmetske rodbine več, tem
manj, ker je vsled velikanskega napredka prometnih
sredstev in pa tudi vsled nezdrave naše carinske
politike, pospešujoče inozemsko konkurenco, cena
kmetskih pridelkov vedno bolj padala in še pada.
Kmet je moral torej iskati drugih virov zaslužka.
Lotil se je pred vsem srnjih gozdov, in kaj to pomeni za
kmeta, tega pač ni treba nadrobneje razkladati. Pa¬
metnejši kmeti obrnili so vsled tega svojo pozor¬
nost na živinorejo, sadjerejo, domačo industrijo itd.
A tudi na teh novih poljih svoje delavnosti je zaman

47

iskal potrebne podpore in pomoči. Zlasti živinoreja
obetala je postati nov vir blagostanja velikemu delu
slovenske domovine. Prvi pogoj živinoreji pa je
zadostna paša. Človek bi torej mislil, da bo vlada
z vso odločnostjo branila starodavne kmetske pašne
pravice — a kaj vidimo v istini?! Tujemu kapita¬
lizmu na korist uničuje se kmetska paša , kjerkoli
mogoče! ... — Trtne bolezni in druge nezgode,
proti katerim je vsa državna pomoč dosihdob ostala
več ali manj neploden diletantizem, nesrečna vinska
klavzula itd. storile so ostalo in pod pritiskom vseh
teh faktorjev jela je ginevati kmetu ljubezen do
rodne zemlje in domovja, jel se je ozirati v — Ame¬
riko. Domačija mu ni bila več, kakor njegovim
prednikom, tisti dragi kos zemlje, na katerem mu
je sojeno živeti in umreti, postala mu je marveč
to, kar je dandanes, žalibog, že skoro vse na svetu
— kupčijsko blago.

In tako je tudi naša slovenska zemlja marši
kje postala zrela za tiste velike latifundije, ki so
še povsod pomenile smrt zdravemu in zadovoljnemu
kmetskemu stanu. Kmetska živinoreja je nemogoča,
kjer se pašniki spreminjajo v zverinjake in podrobna
kmetska industrija je uničena, kjer jej stopi na vrat
posestnik velikih latifundij in tujega mobilnega kapi¬
tala kot producent „en masse“.

To zavest moramo najprej vcepiti našemu
kmetu, ako mu hočemo ohraniti gospodarsko ne-

48

odvisnost in samostalnost. Vcepiti mu moramo tisti
pravni čut, kateri so strmečemu kulturnemu svetu
pokazali na daljnih avstralskih otokih domači div¬
jaki tačas, ko so kupovali od njih evropski nase¬
ljenci zemljo. Tudi, ako bi bila cela rodbina in cela
zadruga pripravljena — tako so dejali ti „divjaki“
— svoje zemlje prodati ne smemo, ker se smemo
znebiti pač svojih pravic, ne pa tudi onih naših
otrok in potomcev,  rojenih in še nerojenih.
Ti potomci pa so že vnaprej zadobili neovržno pra¬
vico do zemlje svojih prednikov in očetov.

Take nazore naj bi bili vcepili odločilni faktorji
kmetu, pa bi se jim ne bilo nikdar treba ubijati učenih
glav z — agrarnim vprašanjem in kmetskim dednim
pravom. —

A sedaj imamo to vprašanje in zategadelj je
mora študirati tudi vsaka politična stranka, kateri
je na skrbi kmetski stan.

Skušal sem dokazati, da se ima tudi naš kmet
v prvi vrsti boriti zoper pogubni vpliv tujega veli¬
kega kapitala, hotečega se polastiti njegove zemlje,
in glavna stvar je tedaj, da se učvrsti kmeta za
ta boj, ki je postal vsled vladajočega gospodarskega
sistema, žalibog, neizogiben.

Tako učvrstenje pa je mogoče le v a s o c i -
jaciji,  le v združenji. Z združenjem kreditnih
močij naj se oskrbi kmetu cenen hipotekaren in
kmetski industriji tudi cenen mobilaren kredit; z

49

združenjem delavnih sil in produktov, zlasti takih,
ki se dajo razpečavati in v denar spraviti le v
velikih kvantitetah, pa naj se mu omogoči konku¬
renca z velikim producentom. Kmetskih zadrug,
kreditnih in gospodarskih je torej treba!

Nehvaležno pa bi bilo, ako bi se na tem mestu
z vsem priznanjem ne spominjali naših domačih
narodnih hranilnih in posojilnih društev, ki so mnogo
storila in še store za gospodarsko emancipacijo
našega kmeta, a tajiti se ne da, da bode tudi tu
treba še reform, ki bodo znižale sedanjo še vedno
previsoko ceno kmetskega kredita, in jaz nič ne
dvomim, da se bodo ti naši zavodi, če jih bo
občinstvo zadostno podpiralo, sami rade volje lotili
teh reform. Vprašanje asocijacije kmetskega stanu
po okrajih ali občinah treba bo pretresati, zlasti
ker imamo v izgled dežele, v katerih je ideja take
asocijacije rodila izvrsten sad. Omenim naj tu le
zlasti nemški del Sedmograške, kjer je 38°/ 0  sveta
občinska last, kjer večina občin vse svoje potrebe
pokriva iz prihodkov tega imetja in občinske indu¬
strije v lastni režiji.

Podrobneji načrt, katere reforme v tem po¬
gledu bi bile najsilnejše in najhitreje izpeljive, po¬
dal bo slavnemu zboru itak takoj za menoj drugi
referent v tej zadevi.

Koalicije narodnih sil zoper koalicijo tujega
kapitala je silno želeti.

4

50

„Svoji k svojim 11  to zlato a pri nas še'vedno
premalo uvaževano načelo naj nas vodi tudi tu.
Saj nam največji denarni zavod v deželi le prejasno
dokazuje, kaj je domači denar v tujih rokah. Ko¬
liko dobrega bi ta zavod s svojim ogromnim imet¬
jem lahko storil za povzdigo blagostanja v deželi;
a mesto v domača podjetja investuje svoje kapita-
lije rajše v Dunajske in Tržaške hiše, podpira z
odprtimi rokami sovražna nam politična podjetja,
za blagor tistega naroda, kateremu ima zahvaliti
svoje zaklade, pa stori gospoda le toliko, kar mora.
Umetno vzdržavanje nemštva v deželi to je tu po¬
glavitni, žalostni poklic slovenskega denarja. Ogromni
rezevni zaklad tega zavoda pa leži mrtev za do¬
mače narodno gospodarstvo in še vedno zaman
čakamo, da bi prišla vlada do spoznanja ter pre¬
drugačila regulativ tega zavoda tako, da bi se m o -
ral reservni zaklad investirati v koristna in potrebna
deželna podjetja. — In take zavode naj podpira slej
ko prej slovenski kmet? Od njih naj pričakuje, da
se bo svoj čas vsaj deloma zopet njemu na korist
uporabil dobiček, pridobljen iz njegovega denarja.
Ne, tu je nujna potreba kmetu odpirati oči! — Po¬
magajmo si sami in Bog nam bo pomagal!! —
Saj tudi od državnega zbora v sedanji njegovi se¬
stavi kmetu v korist nimamo pričakovati izdatne
pomoči. — Domovinski zakon, — mirovna sodišča,
— občinski posredovalni uradi, — zakon zoper pi-

51

jančevanje — to so po večjem vsa večja, kmetskega
stanu neposredno se tikajoča vprašanja, s katerimi
se je v zadnjem času bavil državni zbor. A tudi to
minimalno delo kmetu v korist je za nas le ma-
lotnega pomena, ker se tu gleda le na večje dežele
z dobro organizovano občinsko avtonomijo prezirajo
se pa posebne razmere drugih dežela in zlasti to, da
ovirajo vpeljavo n. pr. novega domovinskega zakona,
mirovnih sodišč in občinskih posredovalnih uradov
marsikje in v prvi vrsti tudi na Kranjskem pre
majhne občine, ki nimajo zadostne odporne sile za
upeljavo radikalnih reform: vsled tega pa bodo vse
te same na sebi sicer koristne nove naprave, le ne¬
znosno breme za male občine, dokler se le-te ne
združijo v velike, ki bodo zlahka zmogle novi
delokrog.

Z večjimi agrarnimi reformami se pa naš
državni zbor seveda ne utegne baviti ....

Toliko na tem mestu v obče o kmetskem
vprašanju! —-

A tudi za blagor trgovskega in obrtnega stanu
obeta se naša stranka potegovati. In potrebno je to,
kajti tudi malemu trgovcu in obrtniku vsekala je
era kapitalizma globoke rane. Tudi tu so razmere
slične kmetskim in tudi tu žuga kapital uničiti ma¬
lega trgovca in obrtnika, tudi tu čuti narod slo¬
venski v vseh žilah konkurenco tujega kapitala.

4*

52

Kjerkoli se razkrije v naši domovini kak nov
zaklad, kak nov vir pridobivanja potom obrti in
trgovine, takoj se ga polasti tuji kapital in žalostna
resnica je, da se naša velika trgovina in obrt vedno
bolj koncentruje v tujih rokah. Poleg tega dela
uprav neznosno, ker nereelno konkurenco domačim
obrtom ter trgovini tuji kapital, združen v trgovin¬
skih centralah, ki so se polastile tudi že provincije.
Saj preplavljajo židovske tovarne tudi slovenske po¬
krajine že celo z obleko in obutjem in vsakojakimi
vsakdanjimi potrebščinami, ki naj bi dajale vsak¬
danji kruh domačemu malemu trgovcu in obrtniku.
In nihče ne vpraša dotičnih velikih podjetij, je-li
imajo izkaz sposobnosti za to ali ono rokodelstvo,
kateremu delajo nepošteno konkurenco, dočim se bo
od domačega malega obrtnika skoro že zahtevala
visoka  šola. Kamor pa ta konkurenca ne seže,
tam pa škoduje država sama marsikaterega obrtnika
s konkuriranjem prisilnih delavnic.

Ta vsestranska konkurenca in pa dragi trgov¬
ski in obrtni kredit — to sta glavna vzroka, da
mali naš obrtnik in domača naša industrija vedno
bolj in bolj propadata, da niti ne zmoreta več itak
krivično visokega davčnega bremena.

Tudi na te žalostne prikazni morala bo na¬
rodna stranka obračati vso svojo pozornost ter pre¬
mišljevati, s katerimi sredstvi bi se najprej dalo

53

našemu malemu trgovcu in obrtniku najuspešnejše
priskočiti na pomoč.

Kako stališče pa zavzemajo temu vprašanju
nasproti sedaj vladajoče stranke, to pokazale so v
zadnjem času debate o zakonu zoper kupčijo na
obroke in zoper sleparske takozvane razprodaje —
katera zakona smatrajo odločilne parlamentarne
stranke že za preveliko dobroto malemu trgovcu
in obrtniku! 1

In sedaj k položaju zadnjega stanu, omenje¬
nega v 5. točki naših resolucij, onega stanu, ki
je v zadnjem času najmogočneje povzdignil svoj
glas za dostojno eksistenco ter politično jednako-
pravnost. To je delavski stan in v prvi vrsti indu-
strijalni delavec, ki je tudi na Slovenskem postal
v zvezi z obrtnim njegovim tovarišem važen eko¬
nomičen faktor, zlasti odkar se je udomačila pri
nas s pomočjo tujega kapitala in njemu na korist
velika industrija.

Tajiti se ne da več, da se delavski stan tudi
pri nas že grdo izkorišča in zlorablja, da imamo
tudi pri nas v prvi vrsti po krivdi tujega ka¬
pitala že oni delavski proletarijat, ki je rodil drugje
socijalno demokracijo in najhujši izrodek njen —
anarhizem. Ekonomični položaj delavca je nujno
potreben temeljitega zboljšanja; to zahteva najpri-
mitivnejši čut pravice, to zahteva napredek civili¬
zacije, zahteva tudi duh krščanstva! — V kolikor

54

se tedaj boj delavskega stanu za človeku dostojno
eksistenco suče v mejah zakona, morajo biti sim¬
patije prave narodne stranke na strani delavcev in
zlasti slovenski stranki treba je uvaževati, da bo
le s temeljitimi socijalnimi reformami
moči iztrgati slovenskega d e la v c a i n ter¬
na c i j o n al n e m u soc i j a li z mu, ter ohraniti
ga narodu in veri očetov!  — Poštena in
rentabiliteti mobilnega kapitala, v čegar službi je
zlasti industrijalni delavec, primerna ureditev plače,

— omejitev delavnega časa, — upeljava izdatnega
nedeljskega miru, — odprava otroškega in pa ome¬
jitev ženskega tovarniškega dela, ki zlasti omoženim
delavkam onemogoči vsako zdravo rodbinsko živ¬
ljenje, kakoršna je prva podlaga moralne in verske
vzgoje otrok in nravnega življenja, — zadostna
stanovska organizacija z zakonito določenim delo¬
krogom, — primerno starostno preskrbljenje, — in
konečno politična jednakopravnost: — to so kar¬
dinalne točke delavskega programa, za kateri se
mora po svojih močeh potezati tudi narodna stranka,
ker jej kot taki mora biti na srci blagor vseh
slojev naroda.

Tako sem sedaj poskusil v kratkih potezah,

— kakor je to bilo jedino mogoče v tesnem okviru
današnjega shoda, — opozoriti na glavne rane, na
katerih bolehajo naš kmet, obrtnik in delavec.

55

Skušal sem dokazati, da je najhujše rane vsekal
vsem stanovom tudi v Slovencih tuji kapitalizem i n
da je zategadelj tudi z gospodarskega
stališča pogubno vsako podpiranje kapi¬
talistične koalicije;  poglavitna naloga, narodne
stranke na gospodarskem polji bodi torej, pripraviti
pot gospodarski organizaciji vsakega stanu zase in
vseh skupaj, kajti le v emancipaciji od tujega ka¬
pitala je garancija za boljšo bodočnost. — Poleg
tega pa se moramo združiti z vsemi drugimi v
resnici narodnimi strankami v svrho, da se doseže
pravična davčna reforma.  Pravična pa bo le
taka reforma, ki bo segla v prvi vrsti na mobilni
kapital, ki bo zadostno izkoriščala njegovo resnično
davčno moč ter bo na ta način izdatno razbreme¬
nila delujoče in pridelujoče stanove. Z veseljem na
tem polji pozdravljamo delovanje nemških krščanskih
socijalistov, koaliciji in njenim podpirateljem, zlasti
tudi slovenskim pa kličemo tu v spomin besede, s
katerimi je jeden največjih državnikov našega stoletja,
Gladstone posvaril angleško koalicijo kapitala. „Moja
gospoda, preresna resnica je za vas, da ste zašli v
nasprotje s čutili in zahtevami naroda."

Saj je žalostno dovolj tudi to, da nam ne¬
srečni domači politični razpor vsaj na Kranjskem
zabranjuje celo složno delovanje v prid naroda na
gospodarskem polji. Akoravno se namreč naš go¬
spodarski program od krščansko-socijalnega v na-

56

čelih prav nič ne razlikuje, vender izvestna stranka
čuti potrebo, na javnih, takozvanih gospodarskih
shodih hujskati narod zoper nas s tem, da nas
meče v isti lonec z nemškimi lažiliberalci, zastopa¬
jočimi kmetu in obrtniku toli pogubni veliki kapital.
In to delajo oni isti ljudje, ki so na ka¬
toliškem shodu sicer v dno pekla prokleli
gospodarsko politiko nemških laži libe¬
ralcev, ki pa sedaj v bratski koaliciji s
tem istim elementom zabranjujejo hote
ali nehote vsako večjo in izdatnejšo re¬
formo v prid kmetskemu, obrtnemu in de¬
lavskemu stanu. — Toda gotovo še pride čas, ko
bode narod sprevidel, kdo podpira pogubno gospo¬
darsko delovanje sedanjega sistema, mi ali oni, ki
nas psujejo „liberalce“! — Lahko je na javnih
shodih hujskati kmeta, da plačuje preveč davka in
da smo tega krivi mi takozvani liberalci, lahko je
vzgajati v niž em ljudstvu sovraštvo zoper vsakoga,
kdor ne nosi irhastih hlač in tudi ne duhovske
suknje, a plemenito to ni in uspešno gospodarsko
delovanje najbrž tudi ne, niti je konečno to izvrše¬
vanje krščansko-socijalnega programa. Malo dostojen
in malo pošten agitacijski manever je to, druzega
nič! Oprostljivo je potem pač, ako se nam v oči-
gled takemu početju vriva sum, da nekaternikom
ni toliko za gospodarski preporod naroda v srci
kakor na jeziku!

57

Izkrena naša želja pa bi bila, da vsaj na go¬
spodarskem polji drug drugemu ne oviramo pošte¬
nega dela in da se zjedinimo pod zastavo zdravega
gospodarskega programa vsi, katerim bije v resnici
srce za blagor naroda! Ne oklepajmo se praznih
besedij, kakor liberalizem in konservatizem itd.!
Lažiliberalei mi nismo in najmanj na gospodarskem
polji, nasprotno pa tudi pojem konservatizma nima
nikjer tako malo pomena, kakor na gospodarskem
polji. — Konservirati nimamo nič, nego ukoreni¬
njene krivice a tega mi nečemo in ne moremo, na¬
predovati hočemo narveč in zato uverjeni smo, da
imajo tudi na gospodarskem polji zmagonosno moč
v sebi le napredne ideje.

Ker pa mora biti za zdrav napredek  na¬
roda vsak, kdor se nazivlja slovenskega moža, za-
tegadel naj bi se ne iskalo nasprotstva tam, kjer
ga v istini ni, zategadel naj bi se ne dopuščalo
nadalje narod demoralizujočega hujskanja stanu zo¬
per stan in naj bi se ne pobijalo z neplodnimi pre¬
piri narodu vero v njegovo bodočnost; a tudi na
zunaj ohranimo solidarnost in etični značaj naših
prizadevanj in nikjer ne izdajajmo tudi le navidezno
starih narodnih načel za hitrejo pridobitev kake
lokalne koncesije, katero mora narod podrugje drago
plačevati. —

S tem sem pri kraju. Uverjen sem, da je v
marsičem nedostatna in pomankljiva črtica, ki sem

58

si jo po naročilu osnovalnega odbora usojal podati
sl. zboru o našem splošnem gospodarskem položaju;
a v okviru današnjega shoda moči je bilo kakor
rekoč naglašati le glavna načela,  ki naj vo¬
dijo v bližnji bodočnosti narodno stranko slovensko
pri njenem gospodarskem delovanji in ako bo ta
črtica vzbudila zanimanje za velika in vitalna
gospodarska vprašanja tudi v širših krogih, tedaj
bo v zadostni meri dosegla svoj namen.

II.

(Poročilo gospoda Ignacija Gruntarja k predlagani re¬
soluciji V.)

Slavna gospoda!

Namenjen sem spregovoriti nekoliko besed o
tej točki našega programa, v kolikor se tiče tega,
da naj obračamo „vso skrb na zdrav napredek na¬
rodnega gospodarstva. “ —

Želim kratko razložiti vodilne misli programa,
katerega naj se držimo, da odpomoremo nedvomno
obstoječi bedi in težavnemu gospodarskemu stanju
naših posestnikov, posebno kmetskega stanu. —
Moj načrt obsega tri glavne točke.

Prva točka.  Skrbimo, da dobimo „male
sodne okraje!“

59

Veliki sodni okraji so na kvar pravosodju in
s tem tudi pravni varnosti, ki je podlaga vsakemu
gospodarskemu napredku; zajedno pa so z vsakim
pravnim poslom, katerega imajo od sodišča oddal¬
jeno stanujoče stranke tam opraviti, združeni ravno
zarad oddaljenosti neprimerni stroški; potnine, prič
nine, komisijski stroški i. t. d. v takih slučajih
neznosno narastejo. — Daši ravno to vdeležence
občutno zadene, je to vendar majhen nedostatek
nasproti drugemu mnogo večjemu. — Pomislimo
prevažen  posel sodnikov sosebno v zapuščinskih
in varstvenih rečeh. On naj bode oče sirot, on naj
nadzoruje in vodi varuhe, ki so imenovani varvan-
cem in skrbnike, koji so postavljeni zapravljivcem
in umobolnim osebam.— Vse te v narodno gospo¬
darskem oziru neizmerno važne posle zamogel bode
sodnik le tedaj prav zanesljivo opravljati in le v
tem slučaji mu ne bo prišlo nič iz oči, ako ome¬
jimo obseg sodišč tako, da bo zamogel prebivalce
osebno spoznavati in se seznaniti z njihovimi raz¬
merami, da potem presodi, kaj jim treba, kaj jim
ugaja.

Sodnik, ki ima biti duša vsemu pravosodju,
zgubi pri velikih sodnih okrajih preveč časa z ad¬
ministrativnimi rečmi in mu primankuje časa za
njegov pravi važni delokrog, da bi zamogel po trez¬
nem in resnem premišljevanji prepirne stranke mir¬
nim potom sporazumeti.

60

Kakor pa zastopam glede državnih sodišč na
čelo, naj bode njih krajevni obseg majhen, želim
glede naših samoupravnih ali avtonomnih oblastev,
to je naših občin, da se njihov krajevni obseg iz¬
datno povekša, nasproti onemu, katerega imajo se¬
daj in to je

Druga točka  mojega načrta, namreč: Ustva¬
rijo naj se „ velike občine! 11

To velja posebno za Kranjsko, ker se nam ni
bati, da bi se slovenski element spravil v velikih
občinah umetno v manjšino, kakor se je tega bati
v sosednih kronovinah. Kot vzgled za svoj načrt
navedem cerkniški okraj — mali sodni okraj in
ves okraj je jedna sama občina, ki šteje okoli 6000
prebivalcev. Avtonomija občin je prevelika pravica
in je predragocena, kakor da bi smeli dopuščati,
da se krši vsled neprimerne ureditve organov, ki
so poklicani voditi občine. Male občine, kakor jih
premnogo vidimo, nimajo niti gmotnih sredstev
niti nimajo navadno dovolj ljudi, kateri bi poleg
potrebnih duševnih sil razp dagali tudi s potrebnim
časom in dobro voljo, da bi se pečali tako izdatno
z občinskimi posli, kakor je potrebno. Kaj je posle¬
dica? — Zupani takih malih občin niso nič dru-
zega nego organi okrajnih glavarjev, ki pridno iz¬
vršujejo vse ukaze glavarjeve in si ne upajo ničesar
ukreniti, ne da bi za vsako malenkost preje prosili
dovolitve in odobritve pri okrajnem glavarju. Tak

61

župan vam pridno piše in piše imenike in zglasilne
pole o rezervnikih, o brambovcih, črnovojnikih, no¬
vincih in Bog ve o čem še, da siromaka pač mine
veselje do posla županovega in da vsled teh pre¬
mnogih mu naloženih skrbi in pretečih pogonov, uko¬
rov in denarnih kazni, če zamudi kakov rok, po¬
zabi na skrb za napredek in povzdigo gospodarstva
v svoji občini. Priznava se v obče, da pri pomank-
ljivosti sedanje občinske organizacije ni mogoče
pravilno izvrševanje lastnega in izročenega področja
in da ostanejo vse odredbe deželnega zbora in odbora,
mereče na povzdigo blagostanja, brez vspeha Temu
nedostatku odpomoči je le, če se uredijo velike
občine, kajti le-te bodo imele gmotnih in duševnih
sil dovolj, da zamorejo izvrševati vse premnoge
posle domačega in izročenega področja, in le-te bodo
razun tega zamogle veliko storiti za gospodarski
napredek svojih občanov. Da pa bodo vse te posle
zanesljivo opravljale, jim bode treba izvežbanega
uradnika in to je oseba, katera zavzema v mojem
programu zelo važno mesto, to je — občinski taj¬
nik. Takega zanesljivega uradnika treba bo tembolj,
če se občine lotijo tudi druzih postav in agend,
katere hočem  pozneje imenovati.

Kakor imajo deželni odborniki, celo krdelo
uradnikov, kateri strokovno juridično delo oprav¬
ljajo, tako bo strokovni poročevalec za občinske
stvari — občinski tajnik. — On bo zapisnikar in

62

poročevalec in svetnik pri — mirovnih sodiščih —
(katera nam Bog kmalu podeli). — On in jedino
on je pravi organ pri toliko preklicani in razupiti
„ legalizaciji", oziroma njeni nameravani delo viti od¬
pravi in pri vseh jednakih poslih. Da vse to do¬
sežemo, pa bo treba spraviti občinsko tajništvo v
nekak sistem, treba bo, da ljudje, kateri hočejo do¬
biti tako mesto, dokažejo svojo sposobnost pred
posebno komisijo, katero sestavljati je poklican de¬
želni odbor, kot višja avtonomna instanca. — Taj¬
nikom, ki bi imeli zn ičaj javnih uradnikov, bo pa
treba tudi osigurati eksistenco s primernimi pla¬
čami, pokojnino i. t. d., ob jednem pa jih podvreči
disciplinarni oblasti, katero izvršuje na zadnji sto¬
pinji deželni odbor — najvišje avtonomno oblastvo.
On naj ima toraj besedo pri izpraševanju in pri
strahovanju občinskih tajnikov. — Vsaka občina
pa naj imenuje svojega tajnika. —

Rekel sem preje, da bodo imele velike občine
izpolnjevati še marsikatere naloge, katerih sedaj ne
opravljajo. —

0 tem govori tretja točka  mojega načrta
in ta je: Ustanovitev občinskih kredit¬
nih zavodov.

Glavna podlaga vsem drugim podjetjem je
ureditev kreditnih razmer.

Da kratko povem: Velike občine morale bodo
gledati na to, da ustanovljajo kreditne zavode, ka-

63

teri donašajo korist celi občini, ki naj bode lastnica
rezervnega zaklada in vsega dobička, ter z njim
razpolaga v občinske namene, kakor: šolske knjiž¬
nice, šolske delarne, za občinske šole in ceste, za
sadne in gozdne drevesnice, za povzdigo živinoreje,
za povzdigo kmetijskega in obrtnijskega poduka,
za sirotnišnice in za bolnišnice i. t. d. —

V tem oziru imajo že Reiffeisen-ove posojil¬
nice neko prednost pred posojilnicami, kakor so
pri nas v navadi. —

Pri Reiffeisen-ovih posojilnicah namreč posa¬
mezni zadružniki nimajo nobenih pravic do čistega
dobička in do rezervnega zaklada. — Želeti bi
bilo, da bi tudi že obstoječe slovenske posojilnice,
ki so v najneugodnejših časih veliko dobrega sto¬
rile, sčasoma v tem zmislu svoja pravila popolnila,
da se obrestujejo glavni in opravilni deleži tako,
kakor hranilne vloge, da naj bode obrestna mera
nizka, da naj se ne odškoduje trud načelništva, pač
naj se pa da primerna nagrada denarničarju in
tajniku, in da naj ne bodo zadružniki lastniki re¬
zervnega zaklada in čistega dobička, ampak vse
to uporabi naj se za dobrodelne in druge koristne
namene. —

Točka, na katero polagam največjo važnost,
je, kakor vže rečeno: Kreditni zavodi (to bi bile
posojilnice za personalni kredit za vsako občino
in hranilnice za hipotekarni kredit za vsak glavar-

64

stveni okraj) naj se ustanavljajo od občin tako, da
čisti dobiček ne bodi last posameznikov, ampak
občine. Podrobnosti o ureditvi teh zavodov ne bi
bilo umestno tukaj razpravljati.

To so glavne misli mojega gospodarskega
programa, kateremu so bistvene tri točke: mala
sodišča, — velike občine z izprašanimi občinskimi
tajniki in ustanovitev občinskih kreditnih zavo¬
dov. —

Zaradi kratkega časa, kateri je odmerjen vsa¬
kemu govorniku, nisem se mogel pečati s podrob¬
nostmi, nisem mogel razviti svojih misli še o dru¬
gih, sem spadajočih vprašanji > n. pr. o ravno sedaj
zelo perečem vprašanji glede ureditve ^domovinske
pravice, o prisilnem zavarovanju, o kmetijskih po¬
družnicah, o ustanovitvi gospodarskih zadrug za si¬
rarstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, vinarstvo in za le¬
seno robo, o dobrodejnem vplivu konzumnih dru¬
štev, o zboljšavanji učiteljskih plač, o poslovanju
glavarstev in deželnih odborov i. t. d.

Vse to so vprašanja, ki bi zahtevala vsako
za se obširne razprave, vender se da o njih ložej
doseči pozneje sporazumljenje, ker niso tako načel¬
nega pomena, kot one tri glavne točke, katere sem
razpravljal. — O vsem tukaj navedenem bom poz¬
neje še na drobno pisal.

Jeden ali drugi bo trdil, da ne dovoli vlada
v pomnožitev okrajnih sodišč zaradi pomankanja

65

denarnih sredstev in da narastejo občini z izpraša¬
nimi tajniki taki stroški, katerih ne bo zatnogla
premagati. — Da bosta zamogli vlada in občina vse
te stroške z lahka zmagati, in da bo vse poprej
navedeno občini v materijalnem oziru v tako ko¬
rist, da ji ne bo treba sčasoma naloževati občinskih
doklad, tudi to dokažem pozneje.

Namen mojemu programu je torej, da se
omeji razkosavanje in zadolževanje zemljišč, da se
zmanjša število pravd in eksekucij in da se po
vzdignejo naša gospodarstva in da se okrepča v
našem ljudstvu versko-etična moč. — Usojam si
torej predlagati, naj se pritrdi sledeči

resolucij  i:

„Shod zaupnih mož izreče svoje prepričanje,
da je na Slovenskem potrebna ureditev malih sod¬
nih okrajev, sprememba občinskega reda v tem
zmislu, da se ustanavljajo zlasti na Kranjskem
velike občine z izprašanimi tajniki, katere nastav¬
ljajo občine in da se ustanavljajo občinski kreditni
zavodi.

Gospoda moja! Naši uradni listi nam živo
pričajo, kako se naša posestva zadolžujejo in raz-
kosujejo; množeče se krive prisege nam dokazujejo,
da se versko-etični čut v ljudstvu zgublja, nasprotni
nam elementi vedno bolj izpodrivajo naš materni
jezik iz uradov in šol. Zaradi tega moramo posve-

5

66

titi vse svoje moči v povzdigo gospodarskega,
verskoetičnega in narodnega čuta v našem ljud¬
stvu. — V to svrho treba, da smo delavni in da
ljudstvo spodbujamo k delavnosti. Delavnost zdru¬
žuje nasprotne si elemente in rodi varčnost in go¬
spodarski red in gospodarsko neodvisnost.

Podlaga vsej naši organizaciji naj bode torej
nesebična, vztrajna delavnost v smislu poprej raz¬
vitih idej in potem postaneta naš kmet in ž njim
vred naš obstanek krepka na duhu in telesu." (Živa
pohvala)

Organizacija „narodne stranke".

Poročevalec k VII. točki predlaganih resolucij, g. dr. Danilo
Majaron je nasvetoval v glavnih potezah organizacijo na¬
rodne stranke.

Pravi zastop stranke bodi zbor zaupnih
mož,  ki naj določa načela in glavne namene de¬
lovanju stranke. Poglavitni organ, ki zvršuj zborove
sklepe in določaj dejanja stranke od slučaja do slu¬
čaja, bodi zvrševalni odbor  v Ljubljani, ki se
lahko vsak hip zbere. Da pa bode ta odbor ravnal
kolikor moči po mislih stranke ali vsaj njene večine,
sklepa naj o delovanji stranke, sosebno o važnih
vprašanjih, združen z zastopniki naroda (Dobro!). Ti
zastopniki naj bodo okrajni zaupni možje,
katere, za vsak sodni okraj jednega, nasvetuj zbor

67

zaupnih mož, in pa poslanci narodne
stranke. Na ta način bomo imeli srednji or¬
ganizacijski člen mej zborom zaupnih mož in zvrše-
valnim odborom: odbor zaupnih  mož. Srce
stranke pa ostane zvrševalni odbor v Ljubljani. Nje¬
gova naloga bode, osobito prvi čas, da izvede po¬
drobno organizacijo. Stranka mora gledati, da dobi
prav veliko značajnih in zavednih mož po raznih
krajih dežele, — to so občinski zaupni
možje  —, ki bodo vsak v svojem obližji čuvali
naše svetinje, budili svoje ožje rojake k zavednosti
in politični delavnosti ter jih zbirali okrog sebe.
Take majhne politične združbe po vseh večjih obči¬
nah naše dežele morajo biti idejal narodne stranke:
ako bi jih dosegli od kraja do kraja, tedaj bi bila
zmaga našega naroda in slovenske narodnosti za
zmiraj dobljena! (Živo odobravanje.) Taka organi¬
zacija je vsega priporočila vredna. Ona je posneta
po organizaciji drugih strank, katere se hvalijo, da
so na ta način dosegle velike uspeha. Pred vsem je
gotovo, da taka organizacija zanese politično za¬
vednost globoko v ljudstvo, da daje poroštvo za
združeno delovanje po jednih in istih načelih. Taka
organizacija je prava demokratična: v njej ne vlada
nikak pojedin prvak, nego do veljave lahko pride
vsak še tako preprost glas ljudstva, in omogoči se
torej vlada vseh vsem v korist. (Dobro!) Govornik
torej priporoča, naj se vsprejme resolucija, da bode

68

delovanje stranke vodil zvrševalni odbor v Ljubljani
vkupno z odborom zaupnih mož. To vodstvo pa
mora biti v neprestani delavni dotiki in vzajemnosti
s političnimi vodstvi izvenkranjskih Slovencev! Če¬
tudi bomo organizovani samo za Kranjsko, tedaj
vender naša narodna stranka ne sme nikdar zaiti
na pota lokalne in separatistične politike! Naša
politika bode tudi odslej slovenska in mora skušati,
da zjedini Slovenijo. (Splošno odobravanje.)

Res je ves zbor pritrdil tem nasvetom, voiil
koj petnajst Ljubljanskih rodoljubov v zvrševalni
odbor in naročil temu odboru, da naj sestavi orga¬
nizacijski statut narodne stranke in izvede podrobno
organizacijo po vsej kranjski deželi.