VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA y^b 68270 KRŠKO jrVfiB»CT d.o.o.. trgovsko podjetje Kitko. Aikerčeva 1. Slovenija. taljtot: 0608/21-876. 21-861. 22090. 22-064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655 nasgla xrwm—hjt—trn i —i«r tel >/niCr» OBMOČNA ENOTA KRŠKO j *Jl* [S l ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 40 • LETO XVI . 6. DECEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT • terme Čatež d.d. Terme Čatež Prvo mesto med večjimi zdravilišči Čatež ob Savi, 1. decembra - V petek je v hotelu Terme v čateških toplicah potekala podelitev priznanj slovenskim zdraviliščem v okviru projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Priznanja najbolje uvrščenim zdraviliščem je podelil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Med večjimi zdravilišči so Terme Čatež osvojile prvo mesto, sledita zdravilišči Moravske toplice in Rogaška. Šmarješke toplice so bile proglašene za najbolje urejene med manjšimi zdravilišči, drugo in tretje mesto pa sta osvojili Dolenjske toplice in Terme Zreče. Terme Čatež, ki postajajo eno V letošnji akciji "Moja dežela - lepa, urejena in čista" je sodelovalo rekordno število krajev, kar dokazuje velik interes Slovencev za skrb dežele ter njenih lepot. V naslednjih letih bo TZS s projektom še nadaljevala z željo, da se vsak kraj vključi v akcijo, na pobudo brežiških turističnih delavcev pa bodo ocenjevali tudi bolnišnice, zdravstvene domove in industrijska podjetja. največjih slovenskih zdravilišč z obširnimi vodnimi površinami in atraktivnimi napravami, so s svojo bogato ponudbo, kvaliteto in mnogimi investicijami upravičile svoje mesto na najvišji stopnički. (Galex) DKD Svoboda Senovo v mesecu decembru praznuje SO le« delovanja Senovo, 3. decembra - Prišel je dolgo pričakovani mesec december, v katerem kulturno društvo DKD Svoboda Senovo praznuje svojo pedesetletnico. Vsa leta skrbi za kulturni razvoj in popestritev življenja krajanov Senovega in širše okolice. Praznovanje bo potekalo v treh delih, pričelo se bo s samostojnim celovečernim nastopom folklore, ki slavi svojo trinajstletnico. V okviru društva deluje več sekcij, ki so še posebej veliko truda vložili v priprave na praznovanje te pomembne obletnice. Folklorna skupina bo nastopila v soboto, 9. decembra, ob 19. uri v Domu XIV. divizije na Senovem. Vse Senovčane in prijatelje od drugod vabijo, da s svojo prisotnostjo počastijo visoki jubilej. Verjamejo, da vam bo v njihovi sredi lepo, saj so prepričani, da večina ljudi uživa ob prijetnih zvokih domače glasbe in poskočnih plesih. Ostali dve prireditvi bomo napovedali v naslednjem Našem glasu, kjer bomo nekaj več besed namenili tudi preteklemu delovanju društva. (Toni) Maš glas is*e sodelavca Potrebujemo pomoč, ki bo sprva samo enkrat tedenska -delo bo honorarno. S širitvijo dela se bo gotovo pokazala tudi možnost zaposlitve, če imate končano srednjo šolo družboslovne smeri, če poznate osnovna dela z računalni-i, če vam tipkanje ne dela preglavic, nam pošljite pisno ijavo do 14. decembra 199$ na naslov Naš glas ~ uredništvo, CKŽ 23,68270 Krško (za zaposlitev). Naš glas organizira ODPRTE STRANI v petek, 8. decembra 1995 ob 18. uri v zeleni dvorani hotela Sremič Gosta večera: RUDI STOPAR - ob izidu njegove nove zbirke »Te moje pesmi« (V pomendranem času). TOMAŽ RAJTERIČ - glasbeni recital na kitari. Pravi čaj kot krepčilo in navdih bo gostom predstavil Aleš Vidmar (Slovensko ekološko gibanje). Stoparjeve pesmi bo bral Ivan Mirt, razgovor pa bo vodil Ivan Kastelic. Vabljeni! SV« MIKLAVŽ 6. decembra je Miklavžev dan. V starih časih ni bilo dedka Mraza. Praznovali so samo Miklavža. Otroci so ga pričakovali že jeseni. V tistem času so bili pridni. Pomagali so delati, da bi jim Miklavž prinesel darila. En dan pred miklavževim so mu napisali na list papirja, kar X> si ZebtM. PotožlE a 32 ns krožnih. Hoteli so pustiti odprto okno, da bi Miklavž lahko našel listek, čeprav so jim starši govoriti, da je tako mogočen, da lahko pride v hišo skozi ključavnico. Praviti so: "Ko je nebo rdeče, Miklavž piškote peče." Zvečer niso mogli zaspati. Prisluškovali so, kdaj bo prišel. Zjutraj so se razveselili, ko so našli poln krožniček. Miklavž je našel njihovo pisemce. Za darilo so dobili jabolka, suhe slive in hruške, parkeljna in šibo. Zaslužili so si tudi nekaj bonbonov in denarja. Daril so bili zelo veseli. Če je v šoti kdo rekel, da Miklavža v resnici ni in da jim darilo nastavijo starši, mu niso verjeli. Miklavž je svetnik, ki razveseljuje otroke z darovi in pomaga ljudem v stiski, zato smo si ga za svojega zaščitnika izbrali tudi šolarji. Lucija Volčanšek, 5.b novinarski krožek OŠ Artiče O mednarodnem dnevu boja proti aidsu Prvi december, svetovni dan boja proti aidsu, je Posavje kar nekako obšel. Vse kar se je dogajalo, se je v Ljubljani, Mariboru in mogoče še nekaterih večjih mestih. To, da je Posavje zadnje čase nekako odrinjeno, še ne pomeni, da nismo tudi mi sposobni izpeljati takšne akcije, saj imamo kar tri večje srednje šole, v katerih bi se morali dijaki sami zavedati, da bolezen prihaja tudi k nam, in to vedno hitreje. In prav kmalu bodo tudi sami študentje v večjim mestih, kjer je možnost okužbe seveda večja. Takšne ignorance si skoraj ne bili smeli dovoliti, saj vemo, da v šolah ne dobijo ravno podrobnih informacij o nevarnostih bolezni. Edini, ki so se aids sploh spomnili, so bili učenci OŠ občine Sevnica, ki so na otroškem parlamentu dan prej edini spregovorili o tem. Škoda, morda pa si tudi s takšnimi nedogodki sami krojimo usodo in bomo kmalu res postali nekakšno obrobje Slovenije, (ksenija) cm RačunaInjšIcj u.ČAji Dos 6.22, Whdows 5 I, Wo*d 6 0, Em il 5.0. OuattroPro 5.0, sloviNski (M(M 95 .... tel 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 88270 Kr4l(0 ^D^črTTi?u«o>niTCMT56™TrTrriiui»^ ZeIo ugodftc cene iN Moimosr NAkupA na obimtu Zima je tu - opremite se tako, da ne boste povsem odvisni od drugih, če zapade sneg. Petarde« ne hvala! V času bližajočih se praznikov človeške ročice posegajo po nič kaj prijetnih rečeh. Tu mislim na pirotehnična sredstva, še posebej pa na petrde, ki so postale kar modni hit meseca decembra. Igre s petardami so za mnoge zanimiva zabava, tako kot pokanje petard pa je zastrašujoč tudi podatek očesne klinike; "V zadnjem času se je število pacientov, ki imajo poškodovane oči zaradi eksplozije petard, močite pcvT.iaic," Ob pokanju petard prihaja mnogokrat tudi do resnih poškodb rok in oči, doma narejene petarde pa so lahko tudi smrtno nevarne. Največkrat jih skupijo prav mladostniki, ki so tudi največji koristniki tega dokaj nevarnega materiala. Ob uporabi raznih pirotehničnih sredstev pa so vznemirjeni tudi majhni otroci, starejši ljudje in bolniki, pozabiti pa ne smemo niti na živali. Noro pokanje peterd je zagotovo kršenje javnega reda in miru, zato bi morala na tem področju ukrepati tudi država. Ljubljansko in mariborsko društvo proti mučenju živali že zbirata podpise državljanov, s katerimi od vlade zahtevata prepoved uvoza, prodaje in uporabe petard ter ostalih pirotehničnih sredstev. Temu se pridružujejo tudi mnogi ostali državljani, ki se zaenkrat Še niso prispevali svojega podpisa. Velika škoda je, da živali ne znajo pisati. (Gaiex) Prihaja zimski čas in z njim tudi sneg. Pri nas delamo za Vas planirne deske tipa 35 stopinj in 360 stopinj vseh velikosti in za vse vrste traktorjev. Deske prodajemo po dostopnih cenah. KOVAŠTVO MENGEŠ Testenova 47, Loka 61234 MENGEŠ TeL/fex: 061/738-619 j\f-?.RjB t«L OGOB GZ-ZK tac t*. OS 33-I-5& fa* OS 03O47 D\jn*»k» onta 22 t*: oa Ejmo-77 MARIBOR CEUe ParKimka c M guttjanaka c 3« UOB2M« M OC3a>9X fax 0(2 2»-«0 fi Od J11171 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od8'dol9k In n* vseb enotah poštel POOKAttM MVUTKUSKA OKUilA KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 HERMES Računalništvo, trgovina, poslovne storitve d.o.o. 68270 Krško, C. 4. julija 57, p.p. 46, Slovenija tel: 0608 21-710, 21-720, 21-730, fax: 21-760 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI HermeS - SIMBOL DOBRE ODLOČITVE d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J Redni zbor Krajevne organizacije SKD Zdole Širši interesi občanov vedno v ospredju Razvoja krške občine si nekateri nikakor ne želijo. Nenarejenega v prejšnjih dvajsetih ali celo tridesetih letih se ne da nadomestiti v letu ali dveh. -----------------------------------------------------------------------------------------------[m|_q]tes NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 IZ NAŠIH OBČIN D Odprta IS, enota Dolenjske banke Dolenjska banka d.d. tudi v Sevnici Čez tri tedne tudi na Vidmu Sevnica, 1. decembra - Dolenjska banka d.d. iz Novega mesta je letos razširila svojo mrežo enot daleč preko regionalnih meja Dolenjske. Tako je v petek v Sevnici odprla svojo 25. enoto. To je v Posa-vju že tretja enota ter četrta v letošnjem letu. Čez tri tedne pa nameravajo odpreti še novo poslovalnico na Vidmu. Enota se nahaja v novem poslovnem centru nasproti železniške postaje. Prostor je velik 64 kvadratnih metrov, v njem pa so tri delovna mesta, namenjena delu z občani. Vodja enote je Alma Konec. Strankam bo na voljo celotna bančna ponudba od poslovanja s tekočimi računi in hranilnimi knjižicami vseh valut do varčevanja pod ugodnimi pogoji na različne, tudi zelo kratke roke. V ponudbi banke je tudi plačilna kartica Activa, ki je najbolj razširjena plačilna kartica v Sloveniji, saj z njo posluje že več kot 125.000 Slovencev na več kot 9.500 prodajnih mestih. Slavnostna govornika sta bila sevniški župan Jože Peternel in direktor Dolenjske banke d.d. Franci Borsan, ki jo je v svojem govoru tudi predstavil. Povedal je, da je to privatna banka, saj je kar 71 odstotkov delničarjev fizičnih oseb. Banka ima pogodbe s 25 drugimi slovenskimi bankami, tako, da lahko njihovi komitenti uporabljajo storitve tudi pri teh bankah. Vključena je tudi v skupino bankomatov BA, v katere mreži ima tudi 14 svojih. Banka presega zastavljene cilje, saj bo ob koncu leta bilančna vsota realno povečana kar za 25 odstotkov. Nenazadnje, banka vodi 27.000 žiroračunov, 29.000 tekočih računov, 67.000 tolarskih hranilnih vlog ter 51.000 deviznih hranilnih vlog. Slavnostni trak je prerezala Marina Jazbec, pomočnica direktorja Dolenjske banke d.d. za področje poslovanja s prebivalstvom. Marina Jazbec: "Zelo smo, zadovoljni, da smo na tej lokaciji v centru Sevnice lahko odprli enoto. Že sedaj imamo precej komitentov s področja Sevnice v krški enoti. Posebej pomembno se nam zdi, da je vodja enote izkušena bančnica, domačinka, ki pozna želje in pričakovanja prebivalcev Sevnice in okolice, po drugi strani pa vemo, da bomo s pestro ponudbo na de-pozitnem in kreditnem področju in s sodobnimi plačilnimi instrumenti lahko zadovoljili pričakovanja komitentov." (Pagliuca) Sevniški župan Jože Peternel in direktor Dolenjske banke Franci Borsan ob otvoritvi enote v Sevnici Letošnja sezona r slovenskih zdraviliščih Turizem Je najbolj obremenjena dejavnost v državi Čatež ob Savi, 1. decembra - Turistična zveza Slovenije in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki ji predseduje Borut Mokrovič, sta pripravila okroglo mizo na temo letošnje turistične sezone v zdraviliščih, priprav in načrtov za prihodnje leto ter sodelovanje zdravilišč in turističnih društev v turistični ponudbi. Po trenutnih ocenah je bilo v letošnjem letu število gostov v slovenskih zdraviliščih večje. V prvih desetih mesecih je bilo število gostov za pet odstotkov večje kot v enakem obdobju lani, število nočitev pa ostaja na nivoju lanskega leta. Letošnji finančni rezultati bodo zagotovo boljši, saj je v zdraviliščih opaziti dvig kvalitete ponudbe, temu pa so se prilagodile tudi cene. Viden pa je padec napotitev na zdraviliško zdravljenje oziroma je število tovrstnih gostov ostalo na nivoju lanskega leta. Vedno več ljudi prihaja v zdravilišča na rekreativno- preventivne dopu- Predsednik TZS Slovenije dr. Marjan Rožič in Borut Mokrovič, generalni direktor Term Čatež. ste, kar pomeni, da v zdravilišča ne prihajajo samo bolni. Investicijski val, ki je v zdraviliščih v zadnjem času vedno bolj prisoten, je razvojne trende v obdobju krize slovenskega turizma obrnil v pozitivno smer in tako zdravilišča v slovenskem turističnem prostoru zasedajo mesto, ki jim pripada. V slovenskih naravnih zdraviliščih pa si veliko obetajo tudi od konca vojne na ozemlju bivše Jugoslavije, kajti število tujih gostov se bo s tem pri nas zagotovo povečalo. Direktorji slovenskih zdravilišč so poudarili pomembnost sodelovanja zdravilišč s turističnim društvom v kraju, kjer se nahajajo, oziroma z vso okolico. Vendar pa trenutna zakonodaja še ne opredeljuje, kaj je turistični oziroma zdraviliški kraj, in do sprejetja ustreznih zakonov ni mogoče pričakovati večjega sodelovanja. Kljub temu velja omeniti, da obstajajo mnogi pozitivni zgledi, kjer zdravilišče sodeluje z domačim krajem. Tako je tudi na Čatežu. Predsednik Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Borut Mokrovič je spregovoril o nastajanju zakona o turizmu, ki bo moral turizem nekoliko razbremeniti, ne pa samo obremenjevati. "Trenutno država pobira tako turistično takso kot davek na dobiček, kar pomeni, da je turizem najbolj obremenjena dejavnost v državi. Pobirati bi bilo potrebno samo eno, nikakor pa ne obojega," je še dodal Borut Mokrovič. (Gaiex) DOLENJSKA BANKA OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE Vezani depoziti * od 3] do % dni odR + 6%doR + l% »od 91 do 180 dni R + 7,5% • od 181 dni dol leta R + 8,0% Varčevalni paket i Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 11 mesecev 7.500 SIT R + 8% Premijsko varčevanje* od 14 do 60 mesecev 4.000 SIT od R + 8,69% do R + 9,99% Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo* U mesecev 80.000 SIT od R+ 9,74% do R +9,99% Tolarski depozit z valutno klavzulo*U mesecev ¦ 80.000 SIT od V + 9,40% do V + 9,66% * Višina obrestnih mer je odvisna od višine privarčevanih sredstev. Informacije v bančnih enotah: LJUBLJANA 061133 3135, NOVO MESTO 068 316 500, TREBNJE 068 44119, METLIKA 0&58132, ČRN0MEL/ 068 51113, KRŠKO 060811161, BREŽICE 0608 61442. 1 *im«mvieirT * MUSTANG* JEAN8 ETC. kolekcija MED VODILNIMI NA ZAHODU, SEDAJ TUDI PRI NAS!!! Do 31.12.1995 40% nižje cene kot v tujini. LAN c' 4->u,'ia' Krško prodajalna »h-18h tekstila sob.8M-13h S SLAŠČIČARNA IVANKA KOŠAK H TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \ 1 1 TEL:(068) 81 860 j V IZDELUJEMO VSE VRSTE TjpRT PO NAROČILU, SLAŠČICE. DOMAČ SLADOLED. SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEI..ČAS VSAK DAN 6 1» OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! ODGRNJENA ZAVESA Krško - mestna občina. V začetku letošnjega leta, ko smo uvajali novo lokalno samoupravo, smo od tega pričakovali vse najboljše. Nekateri so želeli ustanoviti novo občino, drugi ostati v stari, že obstoječi občini, tretji pa pridobiti status mestne občine, ki bi ob nalogah s področja razvoja mest opravljale še predvsem social-no-ekonomske funkcije za širšo okolico. To so si želeli tudi mnogi posamezniki v krški občini, vendar pa jim posebnega statusa ni uspelo pridobiti. Nekateri še vedno upajo, da bo vlada oz. njena služba za lokalno samoupravo odobrila željo Krčanov. V uteho vam sporočamo, da z vladnega servisa skupnih služb na naslov krške občine že prihaja pošta, naslovljena: Mestna občina Krško, CKŽ 14, Krško. Povejmo še, da si največji optimisti že manejo roke, rekoč: "Pa smo si jo le izborili." Posavje ni najslabša regija. V sredinem rokometnem dvoboju Slovencev z južnimi sosedi sta vidno vlogo odigrala tudi dva Posav-ca. Odlični igralec Uroš Šerbec, doma iz Brestanice, in Dobovčan Stane Ostrelič, direktor slovenske rokometne reprezentance. Na dresih slovenskih rokometašev pa smo spoznali tudi napisa dveh posavskih firm, in sicer krškega podjetja Panache in Term Čatež. Prisotnost tako kadrov kot pravnih oseb na državnem nivoju, pa čeprav na športnem področju, zagotovo potrjuje besede gospodarskega ministra Tajnikarja, ki jih je izrekel na nedavni javni tribuni: "Posavje ni najslabša regija v Sloveniji." II* redna seja OS Sevnica Sevnica, 29. novembra - V sejni sobi občine Sevnica se je sestal občinski svet občine Sevnica. Seja je bila sklepčna, dnevni red pa potrjen. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni ali pa so v izvajanju. Dnevni red je bil v glavnem namenjen statutarnim dopolnitvam in spremembam nekaterih odlokov občinskih odborov. Na prešnji redni seji je bilo namreč izpostavljeno vprašanje zakonitosti nekaterih delov poslovnika občinskega sveta o njegovih pristojnostih, za kar so neposredno zaprosili tudi Službo za reformo lokalne skupnosti vlade Republike Slovenije. Občinski svet je republiška služba obvestila, da so navedbe o pristojnostih občinske uprave, občinskega sveta župana in članov občinskega sveta v poslovniku z zakonom o lokalni samoupravi pravilno navedene. Kljub temu pa so na predlog člana sveta dodali nekatera dopolnila glede vloge članov sveta pri delu občinskih odborov. Razpravljali so tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o odborih občinskega sveta in sklenili, da se razveljavi sklep prejšnje seje o nekaterih spremembah vloge občinskih odborov, ker bi bile takšne spremembe, kot so bile predlagane, v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi. Sprejet je bil tudi odlok o načinu in prostorski zasnovi opravljanja javnih služb v občini Sevnica. Na predlog prve obravnave odloka o spremembah odloka o pogojih za dobavo in odjem pitne vode so imeli člani sveta nekatere pripombe glede tretjega odstavka prvega člena odloka o okvarah na omrežju in obveščanju preko javnih občil, zato gre ta predlog v drugo obravnavo. Sprejet je bil tudi sklep o razrešitvi člana komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih in drugih tovrstnih nepravilnosti. Za novega člana je bil sprejet Srečko Vode-nik iz Tržišča. Nato so prišla na vrsto vprašanja in pobude članov sveta, ki pa jih je bilo toliko, da bodo na-nja pripravili pisne odgovore do naslednje seje. (Ksenija) Ustanovljena komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Sevnica, 29. novembra - Na 13. redni seji občinskega sveta občine Sevnica je bila ustanovljena nova komisija za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Člani sveta so bili skeptični glede njenega dela, saj bi se tako podvajalo delo, ki ga opravlja za to pristojni odbor. Kar se tiče lokacij za gradbena dovoljenja, pa je za to že narejen urbanistični načrt, ki se ga morajo vsi držati. Vendar pa so člani sveta na to vprašanje dobili odgovor, da ima komisija nalogo ugotavljati in obravnavati posamezne primere za urejanje naselij in pogoje za gradnjo vseh vrst v naseljih občine Sevnica, ki niso med naselji, urejenih z urbanističnim redom. V njih pa je dovoljena gradnja pod pogoji, ki jih določa 8. člen odloka o urbanističnem redu občine. Kljub nasprotovanju nekaterih članov, češ da se bodo tako pojavljale tudi gradnje na kmetijskih površinah in kvarile videz kraja, je bil sklep o ustanovitvi komisije sprejet. V komisijo so bili imenovani: Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor občine Sevnica, katerega mesto je pravkar zasedel Alojz Rupar, predstavnik odbora za kmetijstvo Vinko Šeško, predstavnik odbora za varstvo in urejanje okolja Miran Tomšič, gradbeni ing. Dušan Markošek, dia. (Ksenija) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU fi GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J Nuklearna elektrarna v Krškem - energija za prihodnost ME - potreba in (ali) nevarnost Pod tem naslovom je v Tinjah na Koroškem potekala okrogla miza, ki so se je s slovenske strani udeležili krški župan Danilo Siter, direktor NE Krško Stane Rozman in državni sekretar za energetiko Boris Sovič Tinje, 28. novembra - Okrogle mize z naslovom "Jedrska elektrarna v Krškem - potreba in (ali) nevarnost" so se v okviru avstrijsko-slovenskega partnerstva za Evropo poleg slovenskih gostov udeležili tudi referent za energetiko pri koroški deželni vladi g. Luc-hownig, vodja iniciative na Koroškem za zapiranje elektrarne v Krškem Peppo Mandl in goreča zagovornica zaprtja NE Krško Ingrid Zablatnik, razgovor pa je vodil in povezoval dr. Miro Polcer. Okrogle mize v Tinjah so se udeležili nekateri vidnejši predstavniki iz Slovenije in Avstrije, novinarji vseh pomembnejših medijev iz obeh držav, zelo malo interesa pa je bilo izkazanega s strani občinstva oz. širše javnosti, prireditve pa se je udeležil Kari Smolle, na decembrskih državnozborskih volitvah v Avstriji kandidat za poslanca v DZ, kjer naj bi zastopal interese slovenske manjšine na Koroškem. Direktor NE Krško Stane Rozman je sogovornikom zagotovil, da elektrarna obratuje varno, da si vodstvo in vsi zaposleni prizadevajo, da bi objekt varno obratoval, da so vse redne meritve pokazale, da pri obratovanju ni škodljivih vplivov ne na zaposlene ne na okolje. Elektrarna je Okrogle mize se je udeležil tudi slovenski konzul v Celovcu Stane Jeraj (tretji z desne), na sliki pa so še: državni sekretar Boris Sovič, direktor NEK Stane Rozman, Bernard Sadovnik in Danilo Siter. primerljiva le z elektrarnami na Zahodu. Trenutno je zaposlenih 600 delavcev, 170 z VII. stopnjo izobrazbe, kar nedvomno potrjuje, da imajo v Krškem visoko in kvalitetno usposobljen kader, strokovnjake, ki upravljajo elektrarno na zavidljivem nivoju. Ingrid Zablotnik je ponovno ostro zagovarjala takojšnje zaprtje elektrarne v Krškem in povedala, da se je Avstrija odločila proti jedrski energiji. Prisotne je spomnila na nesrečo v Černobilu in in zatrdila, daje bila nesreča zločin zoper človeštvo in zoper naravo. "Krška elektrarna je na zelo potresnem območju, zato naj Slovenija čim prej poišče druge alternativne vire," je še dodala Ingrid Zablotnik. Tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič je zbrane obvestil, da pristojne službe v državi redno sodelujejo z mednarodnimi institucijami za spremljanje obratovanja NEK in so-v njihovo delo tudi same vključene. Peppo Mandl je bil mnenja, da Slovenija ne jemlje resno ponujene priložnosti v okviru avstrijsko-slovenskega partnerstva za Evropo, ko se noče zavedati možnosti napake v NE Krško in velike nesreče, ki bi lahko zaznamovala širši, ne samo slovenski prostor. Tudi župan občine Krško Danilo Siter je predstavil pogled in stališče širše skupnosti do jedrr ske elektrarne v Krškem. "Naše področje je že sedaj energetsko najmočnejše v Sloveniji. Elektrarna je tu, pri nas. Je neizogibno dejstvo in ljudje so se navadili živeti z njo. Nestrpnost do objekta prihaja od zunaj, od drugod. Spremljamo vsa poročila mednarodnih komisij o varnosti obratovanja NE Krško, ki objekt redno obiskujejo in jim verjamemo, da je s stališča varnosti popolnoma neoporečen. Elektrarna v Krškem je proizvod zahodne tehnologije, ZDA in v VVestin-ghouse co. so še kako zainteresirani za varno obratovanje elektrarne. Vemo, da zaenkrat ni škodljivih vplivov, obstaja pa strah pred "neznanim", kar je vsekakor človeško in povsem naravno," je strnil misli Danilo Siter. Župan Danilo Siter in direktor NEK Stane Rozman sta vse zbrane povabila v Krško, kjer si bodo lahko ogledali tudi kaj več, kot pa je le ogled nuklearne elektrarne (mnoge kulturne in zgodovinske spomenike ter turistične in izletniške točke), (dama) Darja Veljkovič v eni izmed trgovin AS, Pet let delovanja trgovine AS ¦¦Vsaka ženska je lepa46 Krško, 4. decembra - Pred več kot petimi leti smo v Krškem dobili novo trgovino - trgovino AS. Bila je med prvimi privatnimi trgovinami v našem kraju. Lastnica Darja Veljkovič se samo nasmehne ob misli, kako težki so bili prvi koraki. Sčasoma pa si je trgovina pridobila svoje kupce, z njimi pa tudi veliko odgovornost, kako čim bolj ustreči kupcu in kje najti kvalitetno blago po primernih cenah?! Danes trgovina posluje na dveh lokacijah - na Bohoričevi 5 in CKŽ 35. V obeh prodajalnah boste našli lepe stvari samih znanih proizvajalcev. Nudijo vam žensko, moško in mladostniško konfekcijo, izdelke iz usnja, modni nakit, darila in igrače. Trenutno imajo veliko ponudbo elegantnih svečanih oblačil za praznične dni in bližajoče se maturantske plese. "Vsaka ženska je lepa," pravi Darja Veljkovič, "z lepimi in kvalitetnimi oblačili bo svojo lepoto samo še poudarila in istočasno pokazala svoj stil, značaj ali celo namen. Le katera ženska ne bi bila zadovoljna v oblačilih Bonnyja iz Nazarij, saj so to oblačila visoke kvalitete, domiselnih kreacij in izdelane v majhnih serijah. Po novem letu bomo ponudbo razširili z novimi artikli vrhunske kvalitete novih proizvajalcev za katere so tudi značilne majhne serije in ponudba v izbranih trgovinah. Mladim pa nudimo modna oblačila svetovno znanih firm: LEVIŠ, CASUCCI, AMERICAN LEGEND, CHEVVAN, RUSSEL ATHLETIC in druge, ki jih odlikuje visoka kvaliteta, modni trend, tradicija in konkurenčne cene." "Zavedamo se, da so časi za trgovino težki, da je kupna moč slaba, vendar bomo vztrajali, saj ugotavljamo, da se kljub nakupom v tujini stranke vračajo k nam, ker nam zaupajo in ugotavljajo, da je točen pregovor, ki pravi: Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval. Do konca leta nudimo kupcem velika znižanja cen posameznim artiklom. Tako boste lahko kupili moški sako Mura že od 12.000 SIT dalje. Obleko za 20.000 SIT, ženski kostim od 16.000 SIT dalje, za gotovinska plačila pa še dodatne popuste. Vsem želimo miren božič v družinskem krogu in srečno ter uspešno novo leto 1996," je zaključila lastnica Darja Veljkovič. (Cole) KOP Brežice Vsem lastnikom Je težko ugoditi Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo, gradbeništvom ter stanovanjskim sektorjem, upravlja okoli 990 stanovanj, poslovne prostore in večnamenske stanovanjske hiše. Do sedaj je KOP upravljal tudi sistem brežiških kotlovnic, sedaj pa so prevzeli tudi obratovanje kotlovnice na Maistrovi ulici, podobno pa načrtujejo še s kotlovnico v Trnju. Upravljanje obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča ter skrb za varstvo bivalnega prostora. Obratovanje stanovanjske hiše zajema storitve v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča ter stroške čiščenja, elektrike, vode, ogrevanja, obratovanja naprav, stroške za hišnika in druge skupne stroške). Po besedah Srečka Praha, vodje stanovanjskega sektorja pri brežiškem KOP-u, probleme pri upravljanju povzročajo nekateri lastniki stanovanjskih hiš, ki ne upoštevajo pogodb o upravljanju. "Nekateri problemi nastajajo tudi zaradi zakonodaje, ki naloge upravnikov sicer definira, njihova pooblastila pa nekoliko manj. Pri rednem vzdrževanju in obratovanju stanovanjskih hiš ne smemo zamenjati niti žarnice brez predhodnega soglasja lastnikov. Logično sicer je, da je vsem v celoti težko ugoditi, in zato včasih prihaja do nesoglasij. Stoodstotno soglasje lastnikov, kot navaja zakon, je težko doseči. Spremembe zakonodaje se sicer že pripravljajo, vprašanje pa je, kdaj bo do njih prišlo. Do tedaj pa teče delo naprej," še dodaja Srečko Prah. TRGOVINA A ^oef °VeC •pritrdilna tehnika -•vetlla:dekorativna -stavbno okovje Industrijska -elektro material -mali gosp. aparati -kuhinjska posoda -el. orodje Makita Del. čas: od 7.00 do 16.30, sob.: od 8.00 do 12.00ure. ryX OBMOČNE OBRTNE \^7 ZBORNICE POSAVJA Obrtniki - upokojenci Obrtna zbornica Slovenije si prizadeva, da bi bil med sprejetimi spremembami pokojninskega zakona tudi predlog, da lastniku obratovalnice, ko se želi upokojiti, ne bo potrebno prenehati opravljati dejavnosti. Da bi se to tudi uresničilo, je Obrtna zbornica Slovenije pripravila pogovor predstavnikov obrtne in gospodarske zbornice, ministrstva za gospodarstvo z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Rino Klinar. Predstavniki obeh zbornic so poudarili, da mora zakonodaja dopuščati, da obrtnik, ki se upokoji, lahko še naprej vodi delavnico. To bi zagotovilo, da bi zaposleni v obratovalnici lahko nemotoma še naprej opravljali svoje delo. S tem bi preprečili, da delavci, zaposleni pri obrtniku, ne bi postali brezposelni. Upokojeni lastnik bo za obratovalnico še naprej skrbel, ta bi nemoteno poslovala, od nje pa bo država dobila vse pripadajoče ji dajatve. Obrtna zbornica je pripravila amadmaje. Ali bodo sprejeti, pa je odvisno od odločitve poslancev v parlamentu. Posebno opozorilo? Obrtnike obveščamo, da bodo vse tri območne obrtne zbornice zbornice Posavja zaprte v sredo, 6. decembra 1995, zaradi sestanka v Ljubljani na Obrtni zbornici Slovenije. Prosimo za razumevanje. Bliža se novo leto, zato je skrajni čas, da dvignete obrtno dovoljenje, če ga še niste. Dvignete ga lahko vsak dan med 7. in 15. uro na matični območni obrtni zbornici. Obrtno dovoljenje zahtevajo v vpogled tudi inšpekcijski ograni pri svojih pregledih. Poslovanje brez obrtnega dovoljenja je z zakonom prepovedano, zato tudi sankcije zoper tiste, ki poslujejo brez njega, niso majhne. Kolektivna pogodba Kolektivna pogodba med delavci in delodajalci ostane nespremenjena. Tako so se dogovorili predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Pogodbe letos ne bodo spreminjali zaradi različnih pogledov na normativno ureditev delovne zakonodaje v kolektivni pogodbi. Zato zdaj še velja kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci iz leta 1991. Pravne osebe - članarina zbornic Izvršni odbor je na svoji 16. redni seji sprejel sklep, da OZS zaračuna članarino pravnih oseb za OOZ in OZS za drugo polovico leta 1995, in sicer: - pravnim osebam,< ki opravljajo izključno obrtne dejavnosti, v višini predpisane članarine za pravne osebe; - pravnim osebam, ki opravljajo obrtne in neobrtne dejavnosti, pa v višini 50 odstotkov predpisane članarine za pravne osebe. Račune bo izstavljala Obrtna zbornica Slovenije, plačevali pa se bodo preko Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ta jih bo tudi nadzorovala. Ljubljanska borza Podobno kot teden nazaj, je bil tudi ta borzni teden v znamenju trgovanja z obveznicami. Borzni indeks obveznic - BIO se je povišal za dva odstotka, za toliko pa se je podražila tudi večina obveznic. To je razumljivo ob naraščanju tečaja nemške marke, saj ima večina obveznic devizno klavzulo in so zato bolj donosne. Najbolj se je poviševal tečaj republiške obveznice druge izdaje, nato pa se je v petek nekoliko umiril pri ravni 118,0. Še močneje je minuli teden naraščal devizni tečaj v menjalnicah, tako da poznavalci napovedujejo ponovitev že večkrat videne zgodbe o pretiravanju z rastjo marke v menjalnicah. Rast podjetniškega deviznega tečaja, ki najbolj kaže devizna gibanja na našem finančnem trgu, pa je zmernejša od rasti menjalniških tečajev. Pri 88 tolarjih za marko še vedno zaostaja za letno inflacijo, tako da naša centralna banka za zdaj brez zadrege še lahko zagovarja trdnost tolarja. Na delniškem trgu minuli teden ni bilo večjih sprememb, Slovenski borzni indeks je nekoliko nihal in borzni teden končal za tretjino točke više kot teden nazaj, torej pri 1.559,36 točke. Razmeroma mirno trgovanje občasno pretrgajo veliki, seveda skrivnostni posli s posameznimi delnicami. Tako se je najbolj povišal tečaj redne delnice Hmezad banke, in sicer za 8,9 odstotka. Najbolj opazen padec tečaja pa je zabeležila delnica Finmedie. Redna delnica Dadasa se je podražila za 3,3 odstotka, delnica borzno-posredniške hiše Nika pa za 4,4 odstotka. Tečaj redne delnice Term Čatež je višji za 0,3 odstotka. Na zunaj-borznem trgu OTC sta bili najbolj opazni obe delnici Rogaške, tako da se je redna delnica podražila za 31, prednostna pa kar za 79,6 odstotka. Malo manj opazni pa sta povišanji tečajev delnic Hipote-karne banke Brežice, in sicer redne za 10,9 in prednostne za 50 odstotkov. (NANI) STUDIO Miiea oilvia CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 08270 KRŠKO TEL.: 0808/2 1-78 1 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. ' C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 GOSPODARSTVO D Priznanje za restavracijo r hotelu Sremič Doseči Štiri zvezdice ali ostati pri treh? V hotelu vedo, da se kaže potruditi, a to ni dovolj, saj sta dober zrezek in postelja le 30 odstotkov gostinske ponudbe, vse ostalo pa daje okolje, zato pogrešajo turistično društvo. Krško, 30. novembra - Na letošnjem 25. tekmovanju "Moja dežela - lepa, urejena in čista" je restavracija krškega hotela Sremič osvojila prvo mesto in priznanje z znakom gostoljubnosti. Priznanje je toliko pomembnejše, ker ni prijav za tekmovanje, pač pa se ga je udeležil celoten sistem Mer-cator. "šele potem, ko je bilo že mimo, mi je natakarica rekla, da se ji zdi, da so bili za mizo gostje iz nekakšne komisije, ker da so nekaj gledali, zapisovali in v razgovoru komentirali," pravi direktor hotela, Peter Markovič. Že lani pa je enako priznanje prejelo gostišče Tri lučke na Sremiču. Kaj sodi v oceno? Čistoča, opremljenost, urejenost, pestrost ponudbe, jedilni listi, kakovost hrane, zunanja ureditev, sanitarije, urejenost osebja, znanje jezikov, skratka vse. Kaj je porinilo krški hotel na prvo mesto: "Zagotovo so naše storitve zadnja tri ali štiri leta na zavidljivi ravni. Imamo zelo pozitivne kritike, vsak problem, ki se pojavi, Vodja restavracije v hotelu Sremič je Franc Jeler. pa skušamo takoj razrešiti." Hotel Sremič je trenutno pred dilemo: "Sodeč po osnutku novega zakona o kategorizaciji hotelskih in gostinskih objektov, imamo ta hip v spalnem delu našega hotela kar trideset odstotkov stvari, ki presegajo se- danji standard B-kategorije. Torej se moramo odločiti, ali naj izpopolnimo manjkajoče in dosežemo štiri zvezdice ali pa naj ostanemo pri sedanjih treh," pravi Markovič. Hotelu se pozna, da že nekaj let vlagajo v obnovo sob, restavracij, sanita- rij, v osebje ... Pred kratkim so nabavili celo nekaj porcelana in pribora v svojih treh restavracijah. Samo za to so porabili pet milijonov tolarjev in za tako majhno firmo je to kar precejšen strošek. Zavezujočemu: "Priznanje je seveda plod truda vseh zaposlenih, je pa tudi naloga, da bomo v prihodnje še boljši," je Markovič dodal še svoj primisel. "Žalostno je po drugi strani, da se Krško zadnja leta sploh ne vključuje v akcije urejanja krajev, ki jih organizira turistična zveza. Ne deluje turistično društvo (o-stal sem sam) in ne občinska turistična zveza. A v prvi vrsti so pomembna društva, saj zadnje čase teče akcija za ustanovitev Posavske turistične zveze. Zato bi radi, skupaj z županom, čez zimo oživili društvo in potem skupaj razvijali turizem v našem kraju. To je naloga, ki presega zmogljivosti samega gostinsko-turističnega podjetja. Ko se sit in zadovoljen gost odpravi iz hotela, morajo nanj z vseh koncev Ena izmed zahtev za višjo kategorijo sob je možnost nakupa pitne vode. če v sobah že imajo mini bare, potem lahko mirno namesto kake pivske steklenice dodajo še tisto vodo ... prežati vsebine, zabava, zanimivosti, razvedrilo ali rekreacija. To je lahko le splet vseh dogajanj v določem kraju." (Ika) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM MERVIN_________Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel: 0608/67-583 V Dolenjskih pekarnah Vam skušamo, spoštovani potrošniki, zagotoviti vedno nove vrste kruha in peciv, ker bi Vam radi omogočili zdravo prehranjevanje in zadovoljili Vaš še tako izbran okus. Zato skušamo pri svojem delu slediti ne le novim dosežkom znanosti, ampak tudi tradiciji peke kruha, ki so jo poznale in so bile nanjo ponosne že naše kmečke gospodinje. Zaradi potrebe po obstojnem kruhu sta nastala naša trško-gorski sonček (iz poparjene bele moke) in gorjanski kruh iz črne moke. Očitno naša prizadevanja niso šla neopažena mimo Vas in o tem bi Vas radi prepričali tudi z izkušnjami, ki so nam jih zaupali naši zvesti kupci. DOLENJSKE PEKd=*nč Dolenjske pekarne v Posavju: Opojni vonj doma pečenega kruha je zanesljiva pot k našemu cilju: niti ga je treba v platneno vrečko, čez njo pa ovijemo še PVC vrečko. Kupujem predvsem kru-he iz zmesne moke in polnoz-rnate kruhe. Všeč mi je tudi njihov soriški kruh, ajdov, koruzni, ržen, okusne so žemljice iz sojine moke, novost, ki je na tržišču šele mesec ali dva. Iz polnozrna-te moke so dobre kajzerice, teh in sojinih žemljic kupujem največ. Od belih kruhov iz Dolenj-sakih pekarn so super bige ... K današnji močni, zabeljeni in začinjeni hrani se absolutno prilegajo kruhi, kot so soriški ali ostali iz zmesne oziroma sojine moke. K sojinim žemljicam so najboljši širni namazi." Rozika Kodrič, delavka, iz Krškega: "Poslovno sem veliko na terenu. Vedno se kje ustavim in poskusim kakšen kruh imajo, sploh, kadar najdem kaj novega. Danes sem v Kostanjevici v Preskrbini trgovini kupila šen-tjernejskega, črnega. Kruh Dolenjskih pekam pogosto kupim, ker se mi zdi dober. Najraje pa imam tega, šentjernejskega." Igor Dobrovnik ml., poslovodja marketa 'Gazela' na krški tržnici: "Kruh Dolenjskih pekam prodajamo že skoraj tri leta. Lahko bi rekli, da smo jih mi pripeljali v Krško. Verjetno se vsi še spomnimo časov, ko je bil edini 'ta pravi' kruh beli, medtem ko se je črnega držal prizvok socialnosti. V veselje nam je, da so se v Dolenjskih pekarnah tako zgodaj lotili strokovnih raziskovanj in ponudili nove izdelke tržišču, ki jih je že tudi pogrešalo. Tako smo lahko, ob pomoči kakovostnega pekarja, ki mu je bilo moč zaupati, svojim kupcem ponudili širok izbor novih, zdravih kruhov. Sedaj s skupnimi močmi našim kupcem nudimo več kot štirideset vrst kruha, od belih preko črnih, zmesnih, polnozrnatih, koruznih, ajdovih, parjenih ... Sem sodijo še različna peciva, pred kratkim pa smo vpeljali še prodajo svežih slaščic, ki jih tudi izdelujejo Dolenjske pekarne. Iz Dolenjskih pekarn prihaja približno polovica kruhov, ki jih prodamo pri nas. Naše vodilo pri prodaji kruha je: kakovosten, dober in zdrav kruh, kruh, ki ni le sraj-čica sendviča, temveč je slastnejši od salame." Miša Preskar, NEK: "Kruh kupujem v Gazeli, na krški tržnici. Mislim, da je za Dolenjske pekarne značilen njihov slogan "Kruh je boljši od kruha". To imajo zapisano na svojih vrečkah in s tem se zelo strinjam. Imajo celo paleto zelo kakovostnega, raznolikega kruha iz različnih vrst moke. Najraje kupujem zmesni kruh, ker lahko v hladilniku tudi teden dni ostane tak, kot je bil prvi dan. Shra- Zdenka Škaler, poslovodki-nja Živil Naklo v trgovskem centru v Brežicah: "Prodajamo devet vrst kruha Dolenjskih pekarn, od tega je šest vrst dnevnega in tri vrste kruha s podaljšano svežino. Poleg tega prodajamo tudi njihovo pecivo in kekse. Najbolj gredo v promet me-denjaki. Kruh Dolenjskih pekarn prodajamo od začetka obratovanja naše trgovine, strank pa ni bilo potrebno seznanjati z njim, ker je že od prej prisoten na brežiškem trgu." Marija Klakočar iz Krškega (prodajalna v Resi): "Kupujem zmesni kruh, ki ga proizvajajo Dolenjske pekarne iz Novega mesta. Je okusen in zdrav, kupujem ga pa tudi zato, ker hči belega kruha sploh ne mara. Opazila sem ga zaradi lepega videza, zato sem ga poskusila in od takrat ga redno kupujem." Marjana Vinetič iz Brezij pri Veliki dolini (blagovnica Brežice): "Kupujem zmesni kruh, ker je zelo dober, ostane dolgo svež ter se ne drobi. Ker delam v trgovini, sem ga takoj spoznala, kajti ko dobimo kakšen nov izdelek, ga trgovke tudi same poskusimo, da znamo svetovati strankam." Jože Berkovič iz Bukoška (Živila Naklo, Intermarket): "Redno kupujem zmesni kruh Dolenjskih pekarn in sem zelo zadovoljen z njim, ker še naslednji dan ostane svež. Kupujem ga že dolgo, do njega pa sem prišel slučajno. Upam, da bodo Dolenjske pekarne še naprej obdržale visoko kakovost svojih izdelkov!" Anica Urek iz Krškega (A-grokombinatova delikatesa v Krškem): "Kupujem zmesni kruh Dolenjskih pekarn, ker je zelo dober in ker kar nekaj dni ostane svež. Tako kakovostnega kruha, kot je zmesni, še nikoli nisem imela. Prodajalka je vedela, da vedno iščem črn kruh in ko je prišel na trg zmesni, mi ga je priporočila. Bil mi je všeč in od takrat ga redno kupujem." Anica Cvetkovič, poslovod-kinja marketa v blagovnici Brežice: "Kruh Dolenjskih pekarn prodajamo drugo leto. Prevladujejo posebne vrste krutia, kot so zmesni, koruzni, trško-gorski, planinski, soriški irjrazna peciva - skupaj deset vnsj. Prodajamo tudi vrsto njihovih keksov, ki gredo zelo dobro v prodajo, od jeseni pa tudi nekaj slaščic. Stranke najbolj povprašujejo po zmesnem kruhu, ki so ga spoznale na degustaciji." Ljubica Bobek, poslovodki-nja' Tobakove prodajalne na Vidmu: "Kruh kupujemo v Agro-kombinatovi zelenjavni na Vidmu. V pekarni, ki nas je nekoč navduševala, ne delajo več takega kruha, kot so ga v začetku, zato že nekaj časa kupujemo izdelke Dolenjskih pekarn. Zdi se mi boljši, ker nima tako trde skorje, ker se ne drobi, kar je še posebej pomembno, saj ostaja dlje časa svež. Najraje imamo njihov poparjeni kruh ali kruh iz črne moke." d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J "Nika je lahko marsikaj. Je majhna kroglica za igranje (fmikula), je grška boginja zmage, lepo žensko ime, je pa tudi najmlajša in najmanjša prodajalna v Krškem". S temi besedami na letakih in na radijskih valovih je Damjana Ro-van leta 1986 vabila obiskovalce v svojo trgovino, takrat eno prvih v Krškem. Danes Nika ni več majhna, lahko bi rekli, da je dobila mlade. Potem, ko se je leta 1989 preselila iz Pislakove hiše na novo lokacijo, na Dalmatinovo 3, in dve leti kasneje našla svoj prostor še v Čateških toplicah, je letos odprla še eno prodajalno v novem nakupovalnem centru Intermarket v Brežicah, v nekdanjih prostorih tovarne prikolic Adria oziroma IMV. V teh letih se je menjal tudi njen prodajni program. Na dobrih dvesto kvadratnih metrih prodajnih površin v Intermarketu ponuja zdaj Nika predvsem športno opremo, konfekcijo in obutev. Vtem času je seveda najbolj pestra ponudba za zimske športe. Tako so v Niki bogato založeni s smučmi, palicami in zimsko konfekcijo ELAN, kupci Elanovih smuči so ob nakupu deležni brezplačne montaže vezi. Na zalogi imajo vezi Marker in Tvrolia, za slednje veljajo v teh dneh še posebej ugodne cene, ponujajo pa tudi smučarske čevlje ALPINA. Seveda so poskrbeli tudi za snow-boarderje. Ti lahko izbirajo med deskami in vezmi GOLTES, prav tako pa tudi med deskami drugih proizvajalcev (Burton,F2 itd.). Za deskarje je tudi precej oblačil, saj se ve, da morajo biti ta precej drugačna kot za smučarje. Ob tem ponujajo se snež- ne sanke in bobe, drsalke in hokejske palice, seveda pa tudi rokavice, kape in celo čelade. S hokejom je povezan vse bolj popularen šport, to je rolanje. V Niki vam ponujajo v Sloveniji loparji za squash, badminton in namizni tenis in oblačila, potrebna za te. športe. Bogato založeni sfci tudi s športno obutvijo. Na Nikinih policah vas čakajo copati NIKE, SPALDING, CONVER- Nika je Nika, ni kaj! najbolj prodajane rolerje RO-CES, za katere imajo tudi vse rezervne dele in dodatno opremo, kot so ščitniki in podobno. Prodajajo tudi kvalitetne in cenovno zelo dostopne rolerje BAUER, ki, se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas, še posebej med uličnimi hoiejisti. Nika je bogato založena tttpi s teniškimi loparji priznanih svetovnih proizvajalcev kot so HfEAD, PRINCE, WIL-SON, YONEX in drugimi, za ljubitelje tenisa pa je na voljo tudi pestra izbira dodatne opreme, loparje po vaši želji tudi napnejo. Poleg teniških loparjev so tu še SE, DIADORA, PUMA in drugih proizvajalcev. Omenimo se športno konfekcijo, bunde, trenirke, majice in hlae, pa drese, fitness program in še bi lahko naštevali. Pozabili smo še naprave za hišno vadbo, vse od sobnih koles, tekaških stez do uteži, pa tudi na prava kolesa niso pozabili. V Niki prodajajo tudi vse vrste žog, omenimo le žoge SPALDING, VVILSON in MOLTEN, da sončnih očal, pika-da, pokalov, plavalnih pripomočkov, kampopreme, nahrbtnikov in raznih torb niti ne omenjamo. No, pozabili smo še Razumljivo, da so v tem času v Niki še posebej dobro založeni s smučarsko in deskarsko opremo, prav tako pa tudi z oblačili in obutvijo. nekaj, kar sicer ne sodi med športne rekvizite, je pa tudi naprodaj v tej prodajalni. To so seveda video naprave in diskete zanje. Nika ima seveda najboljše, to pa so SUPER NINTENDO in GAME BOY, za katere boste lahko izbirali številne igrice na disketah, za manj zahtevne pa imajo tudi dostopnejše videoi-gre. Vse to lahko pred nakupom tudi preizkusite. In zdaj še o prodajnih pogojih. Nika gre seveda v korak s časom, zato lahko v njej plačujete s kreditnimi karticami - Euro-card, American Express, Diners, Visa, Activa in Ljubljanske banke, seveda pa tudi s čeki in to na več obrokov. Ob nakupu z gotovino vam priznajo 5-odstot-ni popust, tujcem pa povrnejo prometni davek. Ob večjem nakupu boste deležni tudi darila, posebne cene pa veljajo za klube in društva, ki lahko kupujejo z znižano, petodstotno stopnjo prometnega davka. Zdaj nam preostane le to, da vam povemo, da je Nika odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah pa 8. do 15. ure. Seveda vas v Niki pričakujejo. Pa ne samo v Brežicah, tudi v Čateških toplicah, kjer je njen prodajni program podoben kot v Intermarketu, še posebej pa izstopa pestra izbira kopalk, in v Krškem, kjer boste naleteli na bogato izbiro igrač (Lego, Bar-bie, Tomy, Plavmobil in drugih). Prodajalna v Krškem je odprta vsak dan med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa od 9. do 12. Nika je Nika, ni kaj! Prepričajte se se sami! Franc Ž upe ve "Pod Gorjanci**: Drugo mesto za divjačinski golaž Kostanjevica na Krki, 1. decembra - Tokrat je Franc Žu-pevc, vodja restavracije "Pod Gorjanci" (hotel Sremič), na gostinsko-turističnem zboru (v Radencih) tekmoval že tretjič. Prvič je pred gosti v Kranjski gori kuhal zajčjo obaro in dobil bronasto plaketo, drugič je v Mariboru za telečjo obaro dobil priznanje, letos pa je s srninskim golažem osvojil drugo mesto. Udeleženec tekmovanja pošlje komisiji recept in na tekmo-vališču ga čaka meso. Vse ostalo mora prinesti s seboj. Župevc sploh ne ve, kdo se je uvrstil pred njim, ker komisija na takem tekmovanju ocenjuje veliko stvari in končna ocena pride na dan šele kasneje: "Najprej je treba pripraviti vsa potrebna živila na "tekmovališče". To pripravo "en plače" komisija oceni najprej, potem šele lahko začnemo z delom. Ocenjujejo organizacijo, različne skledice, skodelice in ostalo posodje, v katerem čakajo sestavine, pribor, pripomočki ... Parametrov ocenjevanja je okrog deset, samo tekmovanje traja natanko dve uri in treba se je temeljito zasukati, da ti ne zmanjka časa. Letos smo prvič kuhali na plinu in v litožele- znih ponvah. Doslej smo dvakrat imeli viseče kotličke in je bilo treba še kuriti pod njimi, letos je bilo lažje prepražiti čebulo na li-toželezni ponvi kakor lani na ognju. Če čebule za golaž ne pre-pražiš do rjavkaste barve, ostane njen sladkasti okus, in to ne prispeva h kakovosti končnega izdelka. Če sestavine pravilno pražiš in dodajaš v pravilnem zaporedju, ostane na koncu gladka omaka, ostane tu in tam kak mesnati košček slanine in kosi divjačine." Tekmovanje je zastavljeno tako, kot da se je tekmovalec znašel v naravi in mora delo začeti iz nič. Nervoza? "Pri nas se nihče v podjetju noče odločiti za tako tekmovanje, za živo delo pred gostom. Čeprav vsi obvladamo poklic in smo rutinirani. A delo pred gosti ni kar tako. Že pred tekmovanjem smo "za trening" pipravili golaž in ugotovili, na kaj je treba biti pozoren, pa se kljub temu zgodi, da še kaj pogrešaš, da se je treba na hitro znajti. Sedaj ko sem bil že tretjič, nervoze niti ni bilo več toliko." Franc Župevc je končal izolsko gostinsko šolo (kuhar) in o svoji takratni šoli ima dobro mnenje. Bilo je dovolj praktičnega in teoretičnega dela, medtem ko so kasnejše generacije "usmerjenih" otrok hodile v kuhinjo bolj na obisk, pa še to poredko. Je bila konkurenca huda? "Slika je kar realna, saj se tisti, ki ne upajo tekmovati, izločijo sami. Vsako leto pa se nas sreča nekaj istih." Je večkratna udeležba na tekmovanju prednost? "Delno morda. Vendar so tekmovalne jedi z različnih koncev Slovcenije in kuhar, ki prihaja z območja, kjer imajo tisto hrano za svojo, v malem prstu, ima vsekakor prednost." Do konca tekmovanja je recept, ki ga udeleženec pošlje Z lepšo cesto do razcveta zimskega turizma ... ... nepobrana jabolka pa še naprej gnojijo gorjansko zemljo Prušnja vas, novembra - Na nedavni otvoritvi modernizirane ceste med Mladjem in Pru-šnjo vasjo smo prisluhnili tudi, kaj si prebivalci te strnjene vasice na Gorjancih, v kateri se na dobrih 500 metrih nadmorske višine stiska dvanajst, na naše presenečenje novih oziroma obnovljenih hiš, obetajo od bodočega razvoja kraja. Kljub odmaknjenosti od krajevnega središča, in za razliko od bližnje umirajoče vasi Hra-stek, po zaslugi dobre prometne in telefonske povezave v zadnjih letih tu ne beležijo upadanja števila prebivalstva. Tukajšnji ljudje iščejo zaposlitev predvsem v Podbočju in Krškem, veliko pa se jih ukvarja tudi s kmetijstvom in vinogradništvom. Kot je povedal povedal poslanec v krškem občinskem svetu Martin Kodrič iz bližnjega Mladja, pa v okoliških sadovnjakih ostaja na tleh vsako leto veliko nepobranih ja- bolk in če%enj, saj za sadje, ki ga tu večinoma ne škropijo, ni organiziranega odkupa, pa tudi kmetje sami se za prodajo le-tega ne potrudijo dosti. Podobno nezainteresiranost je bilo v začetku čutiti tudi pri obnovi krajevnih poti. Upokojenec in pru-šanjski rojak iz Novega mesta, Martrin Petretič, ki ima tu na prisojnem pobočju svoj vinograd in zidanico, je povedal, da je moral napeti vse sile in marsikdaj izgovoriti tudi kakšno ostro besedo, da je uspel pregovoriti domačine, ki so naposled z lastnimi sredstvi le uspeli preplastiti tudi kilometer vaških poti. Morda pa bo v te kraje prinesla več podjetniškega duha načrtovana posodobitev ceste do bližnje Planine v Podbočju, kjer naj bi, kot je dejal župan Danilo Siter, zaradi lepih smučišč postali največji zimski turistični center tega dela Slovenije. (ES) Predsednik krajevne skupnosti Podbočje Jože Kovačič in glavni pobudnik obnove lokalnih cest v Prušnji vasi Martin Petretič že kujeta načrte za bodoči razvoj kraja. (Foto ES) organizatorju, skrivnost. Komisija namreč ocenjuje tudi njegovo izvirnost, novosti, upoštevanje normativov, čas kuhanja in nenazadnje tudi končni izdelek. (Ika) Za konec nam je Franc Župevc zaupal še recept za svoj golaž. Tisti, ki jih mika, da bi ga poskusili, si bodo morali osnovne količine razdeliti na manjše deleže. Če je divjačina mlada, ima manj neprijetnih vonjav in je mariniranje manj nujno ali pa je lahko krajše. Župevc pa marinado vseeno priporoča, saj lahko med drugim iz mesa spere tudi kri, ki pri uplenitvi ni odtekla do konca. Marinada je ohlajeni za-vretek iz vode, vina, začimb, dišavnic in soli. Namočeno meso naj stoji v hladilniku. Tekmovanje terja natanko določeno razmerje mesa in omake (cca 2 dl), ki je šele takrat lako res okusna. Sicer pa poskusite s 3,5 kg jelenjega mesa, 1,75 kg čebule, 30-35 dag slanine, 20 dag naribanega korenčka, 30 dag naribanih kislih kumaric, 3 dl olja, do 10 dag moke za pomokanje, 2-3 žlicami paradižnikove mezge, žlico gorčice, 0,5 žlice sladke paprike. Proti koncu dodajte 2 drobno sekljana ostra feferona (če želite), 2 dl modre frankinje, s katero jed za-lijete kakih 10 minut pred koncem kuhanja, in smetano. Začnite s praženjem čebule, čez čas dodajte in pražite slanino ter končno meso, ki ga zalijete, in dušite skoraj do mehkega. Takrat ga je treba izpariti in pomokati, primerno prepražiti, dodati gorčico, paradižnikovo mezgo, sladko papriko, vse skupaj zalijte in dodajte naribane kumarice, ki ubijejo sladki okus po čebuli. Malo pred koncem dodajte vino, dosolite in poprajte. Vino mora povreti, ko pa na koncu ogenj ugasnete, dodajte še kislo smetano, razmeša-no v hladni vodi. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU banka celje Zbor mentorjev šolskih hranilnic Zbor mentorjev šolskih hranilnic, ki ga Banka Celje organizira že vrsto let zapored, je bil letos 1.12.1995 v hotelu Evropa Celje. V vsakdanjem hitrem tempu življenja, kjer nam vsem primanjkuje časa za podobna srečanja, je bila to priložnost za prijateljski klepet v družbi s pomočnikom generalnega direktorja Banke Celje Jožefom Vebrom, direktorico sektorja splošnih poslov in marketinga Ireno Mužič, direktorico sektorja za podslovanje s prebivalstvom Slavico Božič in vsemi vodji ekspozitur Banke Celje, kjer delujejo šolske hranilnice, člani Sveta mentorjev, predstojnico Zavoda za šolstvo Celje Judito Počkaj in gledališkim igralcem Gojmir-jem Lešnjakom - Gojcem. Zbora mentorjev se je udeležilo več kot sto mentorjev šolskih hranilnic, ki s svojo prisotnostjo potrjujejo prizadevanje Banke Celje, da še naprej razvija šolsko varčevanje kot eno izmed oblik vzgoje k varčnosti otrok in mladine. Banka Celje vsako leto podeljuje šolam plakete za 15-let-no delo njihovim hranilnicam. Letošnji plaketi sta dobili OŠ Frana Rosa Celje in OŠ Trnava, ki je do letošnjega leta delovala kot Osnovna šola Orla vas. Za najbolj prizadevno delo pri razvijanju šolskega varčevanja pa je Banka Celje podelila posebno priznanje mentorjem, ki s svojim delom izstopajo v prizadevnosti in kreativnosti. Ta priznanja so prejeli: Anton Lah, mentor šolske hranilnice OŠ Ponikva pri Žalcu, Marjeta Ocvirk in Ljudmila Pušnik, mentorici hranilnice na OŠ Primoža Trubarja Laško in Milana Modrijančič, mentorica dveh šolskih hranilnic, in sicer na OŠ Nova Cerkev in OŠ Vojnik. Kot mentorji sami pravijo, se zbora mentorjev, ki ga organizira Banka Celje, radi udeležijo, tudi za izmenjavo pedagoških izkušenj in druženja. direktorica splošnih poslov in marketinga Irena Mužič C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 KMETIJSTVO D Briiel jsk o-sremišk o vinsko cesto predstavili tudi Kreanom Krško, 27. novembra - Po predstavitvah v Sevnici in na Čatežu je projektni svet, ki ga vodi dr. Martin Kovačič, v prostorih hotela Sremič podrobneje predstavil projekt Bizelj-sko-sremiške vinske ceste tudi vinogradnikom, turističnim delavcem in ostalim prebivalcem krške občine, ki živijo na območju, kjer bo ta potekala ali pa jih z rojevajočim se projektom veže poslovni interes. Ob splošnih ugotovitvah, da bo vinska cesta v te kraje gotovo prinesla veliko dobrega za razvoj podeželja in pripomogla k izboljšanju njegove podobe in ponudbe, pa je bilo v razpravi slišati mnogo vprašanj na temo vključevanja vinogradnikov in ostalega prebivalstva ob trasi v turistično ponudbo, saj bodo za ureditev vinotočev in turističnih kmetij potrebovali znatna finančna sredstva, ki pa jih brez pomoči države ne bodo mogli zbrati. Veliko napora in iznajdljivosti bo potrebno tudi za promocijo vinske ceste in njeno vključevanje v celostno turistično ponudbo Slovenije, saj zgolj okusno oblikovane obcestne table, ki jih je predstavil direktor avtorskega podjetja Informa echo Rajko Dolinšek, ter enak znak v obliki blagovne znamke izdelkov in pridelkov območja ob 45 km dolgi turistični vinski cesti ne bodo zadostovali. (ES) Mlado vino je potrebno negovali Krško, 29. novembra - Kmetijska svetovalna služba Krško in Društvo-vinogradnikov Sremič sta v gostišču Tri lučke pripravila zanimivo predavanje o negi mladega vina. Enologu Rastku Tementu iz Maribora je prisluhnilo kar veliko število vinogradnikov, pa ne samo z bližnjega Sremiča, ki je znano vinorodno področje, ampak tudi od drugod. Mlado vino je kot otrok, saj potrebuje posebno pozornost. Za kvalitetno vino so ob dobrem grozdju potrebni še posebni, vendar zelo pomembni postopki, na katere kletar ne sme pozabiti. Mlado vino zahteva naslednje ukrepe: zaščito pred oksi-dacijo (dolivanje in primerno žveplanje), biološko ustalitev (primerno žveplanje, primerna temperatura) in prvi pretok (ločiti vina od usedlin). (Galex) Tečaj o peki peciva Krško, novembra - Branka Radej-Koren iz Kmetijske svetovalne službe Krško je organizirala za članice Društva kmetic Krško in ostale gospodinje tečaj o peki različnih vrst in oblik potic, rogljičev in peciva iz kvašenega testa. Tečaji, ki jih je vodila Marija Prajner iz živilske šole Maribor, so potekali na Velikem Trnu, v Koprivnici, Kostanjevici in Krškem. Povsod se jih je udeležilo veliko žena, ki so bile zadovoljne, saj so se naučile novih spretnosti, pridobile več znanja za pripravo peciva in potic ter skupaj pripravile lepe in slastne dobrote. Gospa Prajnerjeva je dala velik poudarek domačim, babi-činim vrstam peciva, sladic in vseh izdelkov, predvsem zato, da bi obnovili svoj način 'dela in da ne bi posnemali le tujcev. (Lea) i:r-v/-i Delovni čas: &°h - 17h sobota: 6^ - 12h c. «. ,u„j. *i. krško vse ned-in Praz-: 8h -""h Lastna specializirana prodajalna kruha in peciva Za vas bomo pekli direktno v prodajalni. _________________ DOBER TEK Simpozij "Vino in zdravje" Zmerne uživanje vina koristno ______ga zdravje človeka S kulturno potrošnjo vina naj bi pripomogli v boju sodobne družbe proti alkoholizmu. Pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za vino in vinsko trto iz Pariza ter pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije in Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije je 9. in 10. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal mednarodni znanstveni simpozij na temo "Vino in zdravje" s podnaslovom "Pomen in vpliv zmernega in kulturnega uživanja vina na zdravje človeka". Temeljni namen simpozija je bil predstaviti slovenski strokovni in širši javnosti najnovejša dogajanja svetovnih medicinskih in enoloških izvedencev o vplivu zmernega in kulturnega uživanja vina ob hrani na človekov organizem. Predavatelji so bile ugledne osebnosti in znanstveniki, zlasti s področja medicine, iz Evrope in ZDA. Teme, ki so jih obravnavali, so v svetu zelo aktualne in vedno več je ustanov in klinik, ki se ukvarjajo s proučevanjem tega vprašanja, predvsem vprašanja zmernega in kulturnega uživanja vina in njegovega vpliva na zdravje v pozitivnem ali v negativnem smislu. Simpozij je bilo mogoče šteti tudi kot del boja proti alkoholizmu, saj je opozarjal na zlo- rabe pri pitju vina in je s svojo vsebino osveščal ljudi. O vinu je bilo že marsikaj napisanega in izrečenega, mnogo lepega, pa tudi slabega in negativnega. Toda moderna znanost različnih strok, posebej pa še medicine, ugotavlja, da je lahko vino tudi koristno, kolikor se ga seveda pravilno uživa. Vemo, da je vino del življenja, del sadov narave, ljudje ga pijejo že tisočletja in pili ga bodo tudi v prihodnosti. Kako ga bodo pili in kakšni bodo ti učinki na njegovo telo, pa je drugo vprašanje. Osvešča-nje potrošnika o pozitivnih in negativnih posledicah zmernega oziroma prekomernega pitja vina bo verjetno v bodočnosti v svetu najbolj uspešna oblika boja proti alkoholizmu, hkrati pa tudi nekakšna možna preventivna oblika boja proti zmanjšanju rizika nagnjenosti k različnim boleznim. Sprejeti zaključki simpozija: 1. Vino je del človekovega okolja, ki lahko, odvisno od količine, dobro ali slabo vpliva na človekovo zdravje. 2. Povezave med uživanjem alkohola in različnimi kroničnimi boleznimi so danes že precej znane in očitne. 3. Številne populacijske in eksperimentalne raziskave potrjujejo hipotezo, da utegne imeti vino dodatni zdščitni učinek na človekovo zdravje, podobno, kot ga imajo nekatera živila, zlasti sadje, zelenjava, čaj in začimbe. 4. Koristna in tvegana količina popitega vina in drugih alkoholnih pijač se pri posameznikih zelo razlikuje. Pri tem imajo velik pomen še drugi dejavniki tveganja: kajenje, nasičene maščobe, neaktivnost, stres in drugi. 5. Na osnovi številnih medicinskih in epidemioloških študij lahko priporočamo dnevno količino popitega vina, ki ima ugodne učinke na človekovo telo, vendar je ta močno odvisna od številnih dejavnikov pri vsakem posamezniku. 6. Vino se lahko pojavi kot agent boja proti alkoholizmu. 7. Vino, ki je sestavni del pravilne prehrane (npr. medicinske diete), je lahko pomemben preventivni dejavnik pri preprečevanju kroničnih bolzni. 8. Izredno važna je vzgoja potrošnika o koristnih in škodljivih posledicah zmernega ali prekomernega pitja vina. 9. Za lažje usmerjanje zmernega in zdravega uživanja vina v Sloveniji je potrebno več vedeti o vsebnosti "zdravilnih" snovi v grozdju in vinu slovenskega porekla. Veliko je že medicinskih raziskav in ugotovitev, ki kažejo, kako ima lahko zmerno in kulturno uživanje vina ob hrani ugoden preventivni učinek pri preprečevanju nastajanja povišanega holesterola, arterioskleroze in s tem na zmanjšanje rizika obolelosti srca in ožilja in nastanek drugih bolezni. Vino lahko postane pozitiven element v človekovi prehrani in navadah, nikakor pa ne, če se začne zlorabljati z nepravilnim in prekomernim pitjem, kar pripelje do znanih velikih tragičnih težav posameznika in družbe. V zmerni potrošnji je lahko vino pozitiven činitelj za človekovo zdravje, lahko pa tudi negativen in katastrofalen, če se ga izrablja. Lahko bi rekli, da je vino za osveščene ljudi. Nedvomno je vino in zdravje tema, ki bo v prihodnosti zelo aktualna in ki bo predmet še številnih razprav in medicinskih zdravstvenih raziskav; tudi pod okriljem ekoloških raziskav in akcij spodbujanja zdrave prehrane, vsekakor tudi s področja alkoholizma in vseh družbenih problemov, ki jih povzroča. V prihodnosti bo vodilno vlogo odigralo izobraževanje potrošnika, poučevanje o vseh dobrih in slabih plateh vina, ki se pojavijo v odvisnosti od načina in količine potrošnje. (Revija SAD) Kvašeno listnato pecivo Kadar koli obiščemo prodajalno slaščic ali kavarno vzhodnih držav, se nam oči ustavijo ob vabljivem pecivu različnih oblik. Poseben čar mu daje nadev iz svežega sadja. Pogosto je na pecivu naloženo sezonsko sadje, lepo narezano in prekrito z želejem. Naravna barva pečenega testa in osvežujoči videz sadja ter pestra izbira oblik vplivajo na to, da se težko odločimo, kaj bi izbrali. Vendar smo prepričani, da bomo izbrali. V omenjenemu stavku pa je tudi skrivnost uspešne prodaje. Kvašeno listnato testo imenujemo tudi "plunder" ali krpičasto testo. Glede na količino uvaljane maščobe, gladkost ter listavost peciva razlikujemo danski in nemški "plunder". Nemško kvašeno - listnato testo vsebuje manj dodatkov k osnovnemu kvašenemu testu in le 10 do 30 odstotkov uvaljanega masla v testo, dansko kvašeno - listnato testo pa vsebuje veliko dodatkov k osnovnemu kvašenemu testu in od 50 do 70 odstotkov uvaljanega masla v testo. Tako je potrebno dansko testo večkrat pregibati, uplastiti, se pa zato tudi močneje lista. Marija Prajner, učiteljica na ži- vilski šoli v Mariboru: "Nekaj osnovnih napotkov: Izdelamo zelo hladno kvašeno testo -uporabimo mrzlo moko in tekočino. Testo ne sme med izdelavo vzhajati. Uporabimo maslo s sobno temperaturo, saj se lažje razteza. Testo med valjanjem pokrivamo, da se gornja plast ne izsuši. Takoj ga oblikujemo ali globoko zamrznemo. Globoko zamrznjeno testo in izdelke odtalimo pri sobni temperaturi. Izdelki lahko vzhajajo le pred peko. Pečemo na visoki temperaturi 200 do 220 stopinj Celzija v pečici z zaprto loputo ali z majhnim dodatkom pare. Izdelke pred peko premažemo z jajci ali poškropimo z vodo. Recept za osnovno dansko kvašeno - listnato testo: 1500 g moke, 600 g vode, 90 g mleka v prahu, 150 g sladkorja, 200 g masla, 30 g soli, 120 g kvasa, 30 g ruma, 2 jajci, 3 rumenjake, vanilijev prašek in limonina lupina. Testo zamesimo direktno in pustimo počivati 30 minut. Nato v testo zavijemo 1000 g masla in valjamo ter pregibamo 3-krat v tretjine. Izdelano testo razrežemo v 6 enakih kosov. Za izdelke iz kvašenega - listnatega testa lahko uporabimo najrazličnejše nadeve." (Lea) Naligna kataralna mrzlica - KORICA Zbiranje prijav la tečaje Kmetijska svetovalna služba Krško zbira do konca decembra 1995 prijave za tečaj kletarjenja in tečaj iz ponudbe in gostoljubnosti za vse tiste, ki se odločajo za turizem na kmetiji, vinotoče in kmetije odprtih vrat. Pred nedavnim smo imeli v krški občini primer bolezni pri govedu, ki je tako redka, da zanjo niti ni slovenskega imena. Pojavlja se le izjemoma (nekaj primerov na leto v celi državi), zato pa je njen potek tako intenziven, da se skoraj vedno konča s poginom. V našem primeru je zbolela lepa krava, breja v četrtem mesecu. Čeprav je v hlevu več kot deset živali, je zbolela samo ta. Nenadoma se je pojavila neješ-čnost in apatičnost. Telesna temperatura se je dvignila močno nad normalno. Pojavile so se motnje pri dihanju, podobno kot pri pljučnici; in to je trajalo ves čas bolezni. Oči so se močno solzile. Pri prvih pregledih diagnoza še ni bila jasna, šele kasneje, ko so se pojavili drugi tipični znaki, se je dalo točneje^oločiti bolezen (Gangrenous čVvza). Kljub zdravljenju so se bolezenski znaki stopnjevali. Iz oči so se neprestano izločale solze, kar je bilo posledica intenzivnega vnetja očesnih veznic. Žival je mežikala, kot da ima v očeh jedko snov ali kot da je na močni svetlobi. Sčasoma je samo oko postajalo na površini belo, prekrivati ga je začela bela vnetna prevleka. Nosnice so bile ves čas široko razširjene, izločala se je gnojna sluz, prežeta s sledovi krvi. Po nekaj dneh je žival obležala, občasno je imela napade Prašičji sejem 'i sojpri Brežice, 2.decembra - Na tokratni redni prašičji sejem sqpripeljali 285 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po 310-380 tolarjev za kilogram žive teže prodali 155. Prodali so tudi 45 od 60 prašičev, starejših od treh mesecev. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 200-260 tolarjev. va^c.^s direktor : ^^ silva mic *\SEVNKX^ Ing. agr. - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" - TERMOTEHNIKA Ribniki M (1290 SEVNICA Ml. (0108) S1 -116 , 11 ¦ 320 fu. (0608) 11-966 nekontroliranih gibov z nogami in glavo. Prišlo je do abortusa, dlaka je postala suha in prhljaja-va. Imela je drisko. En dan je prišlo do trenutnega izboljšanja, nato pa so se bolezenski znaki povrnili. Glede na to, da žival ni poginila v prvih nekaj dneh, je obstajala majhna možnost, da preživi in ozdravi, če se le zadosti časa obdrži z aplikacijami zaščitnih snovi in infuzijami umetne hrane. To se je izvajalo več dni, nato pa je lastnik izgubil upanje v uspeh. Glede na prej opisano težko stanje živali, mu to ne gre zameriti. Izvršena je bila neboleča usmrtitev - evtanazija. Povzročitelj bolezni je virus Herpes skupine. Zbolijo goveda, tudi bivoli, jeleni, za človeka pa virus ni nevaren. Zanimivo pri tej bolezni je, da so pogosto vir okužbe ovce, pri katerih se virus razmnožuje, same pa ne zbolijo. In ravno v tem hlevu je bila v kotu staja z ovcami, ki so bile pred nekaj meseci pripeljane od bogve kod. Kasneje so ovce odstranili in nobena krava ni več zbolela. Bolezen je vsaj v začetku mogoče zamenjati z govejo pljučnico, meningitisom, po živčnih znakih pa tudi s steklino. Zaradi stalne ogroženosti v naših krajih je treba biti na slednje zelo pozoren. Veterinsrska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr.vet.med. SE PRI PO RO ČA NOt d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J TRGOVINA Js Krško ; Bohoričeva 5 in CKZ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622 Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev MURA, SENS. PIK, BUNNY, LEVIŠ, CASUCCI, CHEVAN. RUSSEL ATHLETK, AMERICAN LEGEND - čudovita oblačila za prihajajoče praznike - do konca leta veliki popusti za posamezne artikle L$ TELSAT d.o.o. % l^s SATELITSKE IN KLASIČNE ANTENE I CPB 20, 68280 BRESTANICA, tel. 0608 79-207 BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED O. IM II. DECEMBROM Splošno počutje bo kar dobro, čeprav je vaša agresivnost zelo izražena, vsaj pri prvi dekadi. Zato pa bodo težave v ljubezni, od katere preveč pričakujete, ne da bi vanjo vlagali. Ljubezen je kot seme, ki vzkali le, če ga zalivate. Sicer se kmalu posuši. Nesporazumi z okoljem. Imate morda občutek, da vam gre vse narobe? Niste edini, ki ga to tare, morate pa vedeti, da ste povsem sami odgovorni za vse, kar se vam dogaja. Premalo ste odločeni, premalo se prilagajate, nimate dovolj samozavesti, da bi počeli tisto, kar bi radi. Kar precejšnje težave boste morda imeli z zdravjem, predvsem z dihalnimi organi, kar je tako in tako vaša ahilova peta. Postati vam mora jasno, da ste vedno sami odgovorni in da je vaš odnos do ljudi (staršev, partnerja) odločujoč. Težave z denarjem. Zdravstvene težave se lahko povečajo na področjih trebušnih in spolnih organov. Možna so vnetja. Sami ste lahko opazili, da se z ljudmi, s katerimi ste veliko skupaj, vedno sprete. Pa se malce povprašajte zakaj. Dejstvo je, da se na ljudi navežete kot klop. Se vedno večjih težav z zdravjem ne bi smeli imeti, tako tudi s splošno kondicijo. V ljubezni bodo težave, vendar ne tako hude. Bolj bo šlo za proces prilagajanja. Prepoznavali boste partnerjeve potrebe in morda sprevideli, da je treba poleg sebe videti še njega. Težavice se bodo vrstile, še posebej to velja za kadilce. Smešno, kajne, da nekdo kadi, kljub temu, da ve, da mu škoduje? Tokrat boste vi dobili malo več dokazov o tem. Napeti boste in razdražljivi, pa sami ne boste vedeli zakaj. Tablete vam ne bodo pomagale. Še vedno ste v kar dobrem obdobju, čeprav se v ljubezni in odnosih z drugimi kaže kriza. Slabo se boste sporazumevali s partnerjem, morda tudi zato, ker se bosta bolj poredko videla. Pri delu ne boste kdo ve kako zagnani, saj vam bodo rojile druge misli po glavi. Še vedno ste v čudnem stanju, ko morda sami ne veste, kaj bi s seboj. Saj ni tako hudo, le tako prazno je vse skupaj. Morda boste zato več razmišljali o sebi in ker ste nagnjeni k okultnemu, boste morda tam našli kak odgovor. Vzemite v roke pravo knjigo. Zelo dobro obdobje glede vašega počutja še kar traja, čeprav ste za vse odgovorni le sami. Veliko boste v družbi in če boste napravili napako, jo popravite, opravičite se in tako vas bodo ljudje spoštovali. Na račun družbe boste zanemarjali partnerja. Pri delu boste lahko zelo uspešni, posebno če skrbite za organizacijo novoletnih zabav. Saj ste rojeni organizatorji. Ne jezite se preveč nad svojo usodo, temveč se z njo spopadite. Videli boste, da se splača. Treba pa je vztrajati do konca. Avanture vas lahko uničijo. Nabiti boste z energijo, ki jo lahko po svoji volji usmerjate v določena področja. Pri delu boste lahko nadvse uspešni, tako da tudi finančni uspeh ne bo izostal. Kar pa zadeva ostalo, je pa tako: vedno lahko svojo usodo vzameš v svoje roke. Kdor zna, zna. Pripadniki tega znamenja imate čudno lastnost, da skušate pomagati drugim, ki so v težavah, a ponavadi ne morete pomagati niti sebi. Kako lahko potem pričakujete, da boste v resnici pomagali drugim? Idealizem ni dovolj, potrebna je praktična izkušnja in znanje. BONO BARŠEK ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 9 221 o5 KOZOROG 23.12.-20.1. ^Videti Sun City in potem ... O tem verjetno sanjajo številna dekleta. Sam doslej tega res nisem sanjal, dokler nisva pred časom ¦•z Jožetom o tem mestu začela razmišljati tudi sama. Sprva v šali in že pred časom izrečena želja, da bi z najlepšo Slovenko odpotovala v Južno Afriko, je namreč postajala vse bolj stvarna. Potem ko sva od organizatorja izbora za miss Slovenije Zdravka Geržine dobila zeleno luč, ko najini pobožni želji niso nasprotovali niti na televiziji, seveda ob jasni napovedi, naj od hiše ničesar ne pričakujeva, vsaj materialnega ne, sva bila prisiljena, vso stvar vzeti v svoje roke. Priznam, nič kaj optimističen nisem bil, kljub temu pa sva se priprav lotila resno. Seveda najprej s prijazno prošnjo, s katero sva obredla kar nekaj firm v Po-savju in na Dolenjskem. Začuda so skoraj povsod našli razumevanje za najine, morda za marsikoga kar nore zamisli. Potem pa je vse steklo kot po maslu. Ko sva že čutila, da nama bo resnično uspelo, seveda ni bil mačji kašelj zbrati nekaj tisoč mark denarja, ki sva ga potrebovala za avionske karte, prenočišče, hrano in se vse ostalo, k3r sodi zraven, sva že bila deležna nevoščljivih pogledov in tudi opazk nekaterih najbližjih. A naju to ni spravilo iz tira, čeprav je na trenutke že kazalo, da zastavljenega projekta ne bova mogla uresničiti. In po dobrem mesecu priprav, ki se je seveda končal z norim finišem, ko ob vsakdanjem delu in obveznostih pred odhodom že nisva vedela, kje se najii glava drži, sva le dočakala Martinovo soboto, ko sva namesto v kakšno zidanico odšla na avion, s katerim sva skupaj s šestimi sotrpini odletela najprej do Zuricha in potem naprej do skoraj 8.500 km oddaljenega Johannesburga. Teja Boškin, miss Slovenije, nas je v Sun Citvju dostojno zastopala. Zato utrujenosti po zaključni prireditvi ni mogla skriti. res toplem, a bolj ali manj skoraj praznem mestu. In imeli smo kaj videti. Čeprav sva bila že pred odhodom opozorjena, da bova s kamero le s težavo ali sploh ne prišla do nase in ostalih lepotic, se je to naslednji dan izkazalo za resnično. Dekleta, ki so resda bivala v istem hotelu kot mi, so bila namreč vseskozi pod budnim očesom varnostnikov, tako na vajah, ko so se pripravljala za finalni nastop, še posebej pa seveda v svojih sobah, ki so bile zastražene, vsakršen dostop, razen guvernantam, pa onemogočen. Kljub temu nam žilica ni dala miru, tako da je Jože na skrivaj posnel nekaj mišic, ko so po hodnikih odhajale z večerje v svoje sobe. Ob tem se ni mogel izogniti niti oboroženim varnostnikom, ki so seveda takoj sprožili alarm in na neposlušnega snemalca poslali svojega šefa. Ta mu je, resda zelo prijazno, dal vedeti, naj tega ne počne. V dokaz pripravljenosti, da ga bo poslej poslušal, pa je Jože nekaj kadrov zbrisal s kasete, saj je imel na drugi kaseti že dovolj posnetega. Še sreča, da vodja varnostne službe tega ni vedel. Tako sva kljub inciden- vič je bila seveda takoj pripravljena za snemanje, čeprav je iz sobe odšla le do hrvaških organizatorjev, naša Teja pa le toliko, da nas pozdravi. To nama je dalo misliti; da sva začela razmišljati tudi o tem, da pa obiščeva nekaj Slovencev, ki živijo v tej oddaljeni državi in da poleg Sun Citvja posnameva še kak drug kraj, saj sva obljubljala, da poleg lepotic posnameva tudi druge lepote na tem koncu sveta. Tako sva mišice prepustila kolegom, ki so prišli zgolj zaradi njih, z novinarjem Slovenskih novic Iztokom Umrom pa smo šli raziskovat še druge dele Afrike. Več o tem v nadaljevanju te pisarije, ko bom razkril še kakšno skrivnost z izbora za miss sveta in spregovoril o dekletih, zaradi katerih nama še vedno mnogi zavidajo. Ali res upravičeno, pa kot že rečeno, prihodnjič. Goran Rovan Južna Afrika je skoraj na koncu sveta, iz Slovenije se je potrebno po zraku pripeljati kar devet tisoč kilometrov. Je le uro pred nami, ker pa leži na južni Zemljini polobli, se zdaj tam začenja poletje in nimajo problemov s snegom. Potovanje v Južnoafriško republiko so omogočili: LABOD Novo mesto, PANACHE Krško. HOTEL SREMIČ Krško. TERME ČATEŽ, VITACEL Ljubljana. VIDEM PAPIR Krško. LISCA Sevnica. ITCAVTOHIŠA Brežice. POB Brežice. KOPITARNA Sevnica. INTEGRAL BREBUS Brežice, IR INŽENIRING Krško. NIKA -ŠPORT, IGRA IN PROSTI ČAS, Krško, Desetumi vožnji z letalom je sledilo se triurno prevažanje v že skoraj odpisanem kombiju, ki je imel za šoferja pravega upočasnjenega kamikazo. Pa smo tudi to preživeli in potem le dospeli v Sonno mesto. Tu nas seveda niso pričakale mišice z vsega sveta, le nekaj črncev, ki so nam prijazno odnesli nemalo prtljage do sobe. Potem smo se kot prerojeni zapodili po tokrat tu imela nekaj materiala že narejenega, saj bi bil za naju prispevek tudi to, da so nama pa onemogočili snemanje. No, kljub temu, da najini prošnji, da že prvi delovni dan narediva pogovore z našo Tejo Boškin, miss Hrvaške in miss Južnoafriške republike, v press centru niso uslišeli, sva zgolj po naključju dve tretjini želenega kar sama realizirala. Arica Martino- SAVOUREZ AVEC LIMONADA S PIVOM *YHNfe '*6 •k • TEL.: 0608/22-446; FAX: 0608/22-447 SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Še vedno brez naslova RIBI 20.2.-20.3. ponedeljek, 27.11. - četrtek, 30.11. To so bili dnevi s porušenim bio-ritmom ali v prevodu z neprespanimi nočmi. Preživel sem jih na cesti, v študijih in nekaj malega v postelji. Nekaj malega sem se zlagal, prav toliko kolikor je trajal drugi polčas rokometne tekme med Slovenijo in Hrvaški. Glede na to, da prihajajo praznični dnevi in da bo ogromno snemanja reklam, se bojim, da bodo takšni vsi decembrski dnevi do 25. - groza. Sicer pa, ko smo že pri reklamnih sporočilih, zapomnite si stavek "Miklavž, Božiček, Dedek Mraz ku- pujejo pri nas", še velikokrat ga boste slišali, in to v različnih reklamah. Si lahko predstavljate, koliko denarja zapravljajo ti opevani strici? petek, 1.12. Zjutraj sem si rekel: "Edi, danes še zdrži, potefn pride vikend in lahko boš počival in spal itd." Zvečer sem si pred oddajo za okrepčilo zaželel pizze Pacific, vendar je še niso pekli, bom pač počakal do ponedeljka. Namesto pizze sem vase stočil dva energetska napitka, da vidim, če ta coprnija resnično kaj pomaga. Glede na to, kako je potem potekal večer, bi rekel, da pomaga. Pomaga celo na področjih, za katera si nisem mislil. Po oddaji sem se namenil na "Prljavce" v Termopolis in tja tudi prišel. "Prljavci" so bili vedno sopotniki naše generacije in najbrž da še katere, in prav to so v Termopo-lisu potrdili z najvišjo oceno. sobota, 2.12. Danes sem začudeno opazil, da smo že v decembru. Že ob 6. zjutraj sem se podil po Novem mestu; morda je Radio Krka resda najbolj poslušan radio; tako so se odločili poslušalci in nimam nič proti. So pa poleg tega še nekaj; kar se tehnike tiče, najbolj neorganiziran in neusposobljen radio daleč naokoli. Club Termopolis in njegovi obiskovalci so končno dočakali goste iz "ta prave" tujine; skupina VVorlds apart je bila tista, ki je na tem področju zaorala v ledino. Prav zanima me, kako je bilo. Sam sem jih slučajno gledal na tonski probi. Kmalu sem ugotovil, da to ni bila tonska, ampak bolj plesna proba. To je samo potrdilo tezo, da fantje niso simpatična pevska, temveč simpatična plesna skupina; za punce pa je seveda najbolj pomembno, da je simpatična; okej pa naj bo tako. Relativno zgodaj, ob 23.00, sem se zvalil v posteljo in spal, spal, spal ... nedelja, 3.12. ... spal, spal ... do 10. Prve gibe sem namenil televizorju, iskal sem smučanje, vendar ga nisem našel. Preseneti me telefonski klic; Marjan, bivši čimer mojega bivšega cimra (zapleteno, kajne), me zaprosi za majhno uslugo. Ni problema, Marjan, je že urejeno. Čisto mimogrede me šokira, ko mi med vrsticami zaupa, da se je poročil. Meni se še nikamor ne mudi, razen v kino bi šel danes. (Edi) C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 RAZVEDRILO D PA SE SLIŠI... Parkiranje. Da se je zares veliko vinogradnikov udeležilo predavanja o negi mladega vina, priča tudi naslednje dejstvo: "Pri gostišču Tri lučke je ponavadi dovolj parkirnih mest, tokrat pa pa je bilo kar težko najti prostor za svojega jeklenega konjička. To je občutil tudi predavatelj, enolog Rastko Tement, ki je zaparkiral kar vozilo enega od posavskih novinarjev. Mož beseda, športni zanesenjak in bivši rokometaš ter eden najstarejših članov Rokometnega kluba Krško Jože Arh iz Leskovca (športni dopisnik Našega glasa) je obljubil krškim rokometašem za zmago nad "Pivovarji" iz Celja čisto pravega pečenega prašička. Kljub porazu pa je bil Jože zadovoljen s prikazano igro domačih igralcev, predvsem v prvem polčasu, in obljube ni preklical. Da pa je Arh zares mož beseda in obljube tudi izpolnjuje, pa se je pokazala minulo soboto, ko se je prašiček zavrtel na ražnju. Težko je verjeti, da se manire "že utečene" generacije krških policistov mlajših kolegov ne primejo tako hitro. Ondan sta se dva mladeniča odločila popraviti problem "prehoda" pri pošti na Vidmu, kjer - resnici bodi zadoščeno - sicer vsi hodimo čez cesto, se pa tudi vsi strinjamo, da se tam ne sme "iti čez". No, glavni štos pa je bil, da sta junaka udobno sedela v avtu nekaj metrov proč, kršiteljem pa k sebi v kaznovanje pomigala kar s prstom (kar bi v besede lahko prevedli "Hej, ti"). Reakcija enega od kršiteljev, ki se ni strinjal s takim "pozivanjem": "Volk se res pišem, pes pa nisem." In je mirno odšel. Brežice - za novo leto - Laguna Tours pripravlja tridnevni izlet v Budimpešto (30.12.-1.1.), ki vas bo stal 250 mark. Peljali se boste s sodobnim turističnim avtobusom, cena vključuje prenočišče z zajtrkom, slavnostno novoletno večerjo v čardi in ogled mesta z vodičem. Glede na to, da se pri nas moda galasilvestrovanj iztekla, mogoče ne bi bilo napak pogledati, kako se teh reči lotevajo drugje. Laguna Tours prireja tudi izlete v Rimini, Rim, Pariz, Amsterdam. Če boste šli, nam pošljite razglednico, več pa boste izvedeli po telefonu 62-356. Na otvoritev poslovalnice Dolenjske banke v Sevnici je prišel tudi sevniški posebnež Miha, ki je bil posebej dejaven ob govorih direktorja Dolenjske banke in sevniškega župana. S svojimi pantomimskimi vložki je vneto komentiral direktorjevo razlago o uspehih banke, ob županovi izjavi o novih delovnih mestih pa je obupano odšel novim dogodivščinam naproti ... H ViHend v Pacificu: Miran Rudan in Pop Design Ta petek bo v krški diskoteki Pacific nastopil Krcan Miran Rudan, ki slavi deseto obletnico svojega delovanja. Predstavita pa se bo tudi skupina Pop Design, v kateri je Miran nekdaj nastopal. Organizator pripravlja tudi degustactjo izdelkov Perutnine Ptuj. V soboto disco night. HAQ\C • PAPIRNICA • IGRAČE • DARILA • • TRAFIKA • ŠPORT • FOTO STUDIO • FOTOKOPIRANJE • MAGIC STUDIO • Široka ponudba igrač in daril za obdaritev otrok. Novoletne jelke, razni obeski, bunkice, jaslice, lučke... 5 Ugodni pogoji plačila za vrtce, šole, sindikate, itd. V Sloveniji le na "Poglej In zadeni** ter r Rosa v ju Svetovno znana skupina W0RLDS APART _________v clubu Tcrmopolist_________ "V Slovenijo pridemo spet naslednje leto." " Čateške toplice, 2. decembra - Skupino VVorlds apart, ki je trenutno s skladbo "Baby come back" v vrhu svetovnih lestvic, smo imeli priložnost videti tudi v Posavju, kajti Ste-ve, Cal, Nathan in Chelim so nastopili v clubu Termopolis. Zmotili smo jih med večerjo pred nastopom in v sproščenem vzdušju je nastal tale pogovor. Kako je nastala skupina VVorlds apart? "Imeli smo avdicijo in vsak, ki je hotel biti v skupini, je moral peti in plesati. Ker smo bili najboljši, so nas izbrali." Koliko ste sploh stari? Cal: "Jaz sem star 22, Steve jih ima 23, Chelim tudi 22, Nathan pa je star 26 in tričetrt." Kateri so vaši hobiji, če seveda sploh imate čas zanje? Cal: "Moj hobi je napovedovanje prihodnosti iz kart." Steve: "Ženske ... več žensk, vožnja avtomobila, glasba in ... ženske!" Nathan: "Glasba, kino in šport. Sem navijač Tottenham Hotspura, kjer je lani igral tudi Juergen Klinsmann." Chelim: "Sem zelo dolgočasen, ves čas sem doma. Rad jaham konje, vendar nimam dovolj časa, da bi to počel, ker sem zelo dolgočasen. Tako ostajam doma, poslušam glasbo, včasih grem v kino, to je to, to je moje življenje." —.« - Katere šole ste končali? "Vsi smo končali srednje šole za fante, zato kaj preveč nismo mogli uživati (ni bilo deklet ...). Za študij pa na žalost nimamo časa, ker nam ga glasba vzame preveč." Na oddaji "Poglej in zadeni" smo vas slišali govoriti slovensko. Katere jezike še govorite? Cal: "Govorim francosko, nemško, malo slovensko, italijansko in finsko ter angleško in nizozemsko." Steve: "Govorim angleško ... grozno angleško... pijano angleško ..." Chelim: "Govorim angleško, francosko, nemško, portugalsko, jugoslovansko, špansko, kašmir indijsko, začel pa sem se učiti mongolščine." (smeh in aplavz kolegov) Nathan: "Govorim japonsko (konichiva) in francosko (Je ne comprends pas, merde ...). Katere so vaše najpopularnejše pesmi? "Zadnji single "Baby come back" je najpopularnejši in dekleta ga imajo najraje. Za drugega "Other one" se je izkazalo, da ga dekleta tudi obožujejo. Potem je tu "Everlasting love", ki je zelo dobra pesem, ter pesem, ki jo je napisal Nathan z naslovom "Just as I say hello", ki je zelo lepa balada in ob kateri dekleta znorijo." Kdo vam piše pesmi? "Za novi album, ki bo izšel marca, smo pesmi napisali sami, to je bil skupen napor." Kateri je bil najbolj čuden dogodek na koncertu? "Nekajkrat smo padli iz odra, ker se je podrl. To se je zgodilo v Angliji in v Nemčiji. Čudne stvari se pač dogajajo vsak dan." Kako ravnate z oboževalkami; verjetno so njihovi pritiski zelo nadležni? "To je imenitno! Več jih je, boljše je, kajti radi se jim približamo, stopimo v kontakt z njimi, radi smo v njihovi družbi, se z njimi pogovarjamo ..." Kako na oboževalke reagirajo vaša dekleta? Cal, Nathan, Steve: "Deklet nimamo." Chelim: "S svojim dekletom nimam problemov, ker je tega navajena. Imam pač samo profesionalne kontakte z oboževalkami." Ste imeli priložnost ogledati si Slovenijo? "Ogledali smo si vas Brežice, ki je zelo lepa. Lani pa smo tudi smučali na slovenskih smučiščih." Kako so vam všeč slovenska dekleta in ali se razlikujejo od deklet drugih držav? "Slovenska dekleta so fantastična, čudovita, zelo lepa! Misli-, mo, da so dekleta v veliko državah preveč "zahodna". V Sloveniji pa so res zelo zelo lepa." Na oddaji "Poglej in zadeni" ste omenjali tudi plesalke skupine "The povver dancers". Kaj je,z njimi? "Fantastične so! Ne vemo sicer kakšna je njihova glasba, vendar njihove zadnjice so fantastične!" Vam je všeč slovenska hrana? Chelim: "Zrezek, ki ga ravnokar jem, je dober, kljub malo preveč gorčice." Cal: "Pizze so fantastične, čeprav so v Italiji samo malo boljše!" Mogoče poznate tudi slovensko glasbo? "Na oddaji smo spoznali nekaj skupin. Glasba je drugačna od tiste, ki jo poznamo mi. Poleg tega bi morali znati slovensko, da bi jo lahko ocenili." Steve: "Bolj so mi všeč nemški šlagerji ..." Kakšno je vaše mnenje o skupinah Take That in East 17? "So zelo dobri in uspešni fantje. Hvala, ker nas primerjaš z njimi, saj so uspešni kot posamezniki in kot skupini. Ali obstaja konkurenca med vami in njimi? "Ne, ker igramo drugo zvrst glasbe kot jo igrata ti dve skupini." Jih poznate osebno? "Seveda, smo pa tudi oboževalci Takethatov, ker so nam všeč nekatere njihove skladbe, pa tudi zelo dobri plesalci so!" Prvega decembra je bil svetovni dan boja proti aidsu. Kaj mislite o aidsu in ali uporabljate kondome? "Aids je zelo strašna bolezen, ki se zelo hitro širi in vsakdo bo kmalu vedel za nekoga bližnje- ga, ki ima aids. Poznamo dekle, ki ima to bolezen in družina jo je zaradi tega zapustila. To je zelo žalostno, kajti oseba z aid-som še vedno živi normalno življenje in potrebuje prav tako nekoga ob sebi, ki mu nudi podporo. Da pa bi upočasnili razširjanje te bolezni, moramo biti zaščiteni pri spolnih odnosih in se izogibati drogam. To mora početi vsak, kajti posameznik ne bo mogel preprečiti širjenja." Ste za ali proti legalizaciji drog? "Smo proti legalizaciji drog, uporaba naj bi bila dovoljena izključno v medicinske namene!" Kje boste preživeli božič in novo leto? Cal: "Jaz, upam, v postelji s kakšnim dekletom. V nasprotnem primeru bom pri starših." Steve: "Pri starših." Chelim: "Bom pri dekletu v Stuttgartu." Nathan: "Verjetno v Londonu." Je slava spremenila vaš način življenja? "Seveda je! Veliko potujemo, spoznamo veliko zanimivih novinarjev, hodimo na zabave; življenje se je spremenilo na boljše!" Bi radi za konec še kaj dodali za bralce Našega glasa? "Želimo se zahvaliti vsakomur, ker smo bili zelo toplo sprejeti. V Slovenijo pridemo spet naslednje leto!" Pa še to: Fantom skupine VVorlds apart lahko pišete na naslednji naslov: VVORLDS APART; Official Fan Club; 184 Bedford Road; Sutton Coldfield; VVest Midlands B75 6AL; En-gland. (Pagliuca) Kulturni dom Krško 7. in 8. XII. ob 20. uri in tO. XII. ob 18. uri: PRET-A-POR-TER, satirična komedija 12. in 13. XII. Ob 19. uri: PO-GUMNO SRCE, zgodovinski spektakel Kino Kostanjevica 8. XII. ob 20. uri: UMRI POKONČNO Iti, akcijski 9. XII. ob 20. uri: POGUMNO SRCE, kostumski spektakel "Kino servis" Brežice 6. XII. ob 18. in 20.15 uri: JURSKI PARK (dts), pustolovski 7., 8., 9. in 10. XII. ob 16.30 in 18. uri: POCAHONTAS, risanka 7., 8., 9., 10. in 11. XII. ob 20. uri: MREŽA, akcijski triler 12. XII.: ni predstav 13. XII. ob 20. uri: CORRINA, CORRINA, komedija (dts): 6-KANALNI DIGITALNI TON • Rešitev križanke »OAZA« Rešitve križanke iz osemintridesete številke - Geslo: OAZINE NAJBOLJŠE ZABAVE. Po vodoravnih vrstah: TENIS, AMATi, BIZAM, ULAKA, BRERA, ANKA, BREZE, VAIL, ESTONKA, STRD, RT, LEON, TRIADA, SACHS, ROBNIČEK, IH, ILA, IKE-BANA, JITSU, ALAGON, ATIKA, RANAR. Sponzor križanke Okrepčevalnica "Oaza" Senovo bo nagradil tri, ki so pravilno rešili nagradno križanko: 1. Martina NEMEC, Brezovica 20 a, Bizeljsko (bon v trgovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 3.000 SIT); 2. Martin PRIMC, Ivanjše 8, Kostanjevica na Krki (bon v trgovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 2.000 SIT; 3. Tjaša BULUT, Šolska 11, Brežice (bon v trgovini z obutvijo "Oaza" v vrednosti 1.000 SIT. Čestitamo. Nagrajenci lahko vrednostne bone vnovčijo v trgovini z obutvijo "Oaza" na Senovem. Co PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J Oaza iur s HOLDERJI ¦:,:<::]y ¦::¦¦:..,,- ¦-¦;:¦: :;..;:;.;:;:;::; Senovo, 2. decembra - Kulturni utrip p«d pokroviteljstvom okrepčevalnice Oaza se nadaljuje in čedalje b$fj stopnjuje. Tokrat so mladi posavski študentje, združeni v ansamblu Holder, ob glasbi sproščali svojo energijo. Rok je prav gotovo zvrst, ki zahteva dobro kondicijo in člani tega ansambla jo imajo. Izvajali so številne domače in tuje rokovske komade. Med poslušalci so prevladovali mladi, med mladimi dekleta, in vsi skupaj so si dali duška v pozibavanju in plesu prijetnih ritmov, v vsesplošnem prepevanju znanih komadov in strastnem aplavdi-ranju. Malo starejši se spomnimo prenosov legendarnih Beatlesov in vzdušja, ki je vladalo na njihovih koncertih. Holderji obljubljajo, da bodo prišli povsod, kamor jih bodo povabili, in poskrbeli za prijetno vzdušje. (Toni) OAZA - veter ruske In ciganske glasne Okrepčevalnica OAZA napoveduje nov kulturni dogodek, ki presega meje domovine, saj se bo v petek, 8. decembra, ob 21, uri v Oazi ustavil duet IRA ROMA. Gosta iz Rusije bosta obiskovalcem popestrila večer s predstavitvijo ruske in ciganske glasbe. Lokal bo zagotovo premajhen za vse ki bi želeli sodelovati. Kljub temu pa vabijo vse, ki jih zanima ta zvrst glasbe, da pridejo in uživajo v prijetni glasbi in vsem drugem, kar nudijo v OAZI. Vabljeni. Na Bohorju brnijo gradbeni stroji Bohor, 2. decembra - Sredi meseca novembra so na pobočjih Bohorja na kar dveh mestih zabrneli gradbeni stroji, saj so se začele z uresničevati dolgoletne želje številnih planincev, predvsem pa prebivacev bohorskih vasi, da se z asfaltno cesto približajo dolini in bolj normalnim življenjskim razmeram. Letos so začeli izgradnjo dveh po kilometer dolgih odsekov; Kostak na trasi Ložice-Zalog, Logis Senovo pa s svojimi podizva-jalci od planinske koče na Bohorju proti križišču pri vasi Plešivca. Ta pomembni odsek dobiva podobo prave avtoceste, saj so obstoječo cesto precej razširili. Odstraniti so morali na stotine kubi-kov zamlje in kamenja. V letošnjem letu bi radi pripravili osnovno cestišče, zato bodo v teh dneh pričeli navažati gramoz. Začeli so z veliko zamudo, pa kljub temu upajo, da bodo uspeli opraviti predvidena dela. Tako bi omogočili bolj normalen dostop in pluženje v zimskem času. (Toni) V Intermarketu Tajeva prodajalna: Niran Bogovič sedaj tudi z Barbaro Brežice, 1. decembra - V nadstropju brežiškega Intermarketa je med vrsto novoodprtih prodajaln že teden dni tudi "Barbara". Prikupen lokal bi lahko opredelili kar kot depandanso Turistične agencije TAJ d.o.o., ki ima svojo pisarno že pri enem izmed vhodov v Intermarket. "$T$0^ mm t jjw~^ ju Lastnik Taja, Miran Bogovič: "V Barbari je poudarek na usnjeni in drobni galanteriji. Poleg imamo še volno, pokrivala, šale, rute, nekaj poslovnih kovčkov, ženske in moške nogavice, igle, volnene in usnjene rokavice, dežnike, pasove, imamo veliko izbiro zadrg ... Sedaj čakam ponudbo nove kolekcije modnih torbic in dežnikov iz Italije, pri nas lahko kupci naročijo izdelavo kravat ali rut z logotipom svojega podjetja ali z znakom, ki si ga izberejo. Serija ni omejena in lahko naročijo tudi en sam kos. Imamo tudi bižuterijo. Vsi izdelki so brez nikla, zato ne povzročajo alergij, izdelovalec pa je "Leon" iz Ankarana. Čakamo še katalog za svileno cvetje. V gostinske lokale, kjer ni svetlobe in je veliko dima, pač ne moreš postaviti naravnega cvetja, zato si lastniki pomagajo z izdelki, kupljenimi pri nas, saj jih je treba pogledati dokaj natančno in od blizu, da lahko človek ugotovi, da niso proizvod narave." Januarja bo Miran Bogovič razširil Barbarino ponudbo še z lovsko opremo: oblekami, nogavicami, kravatami, klobuki iz zajčje dlake ... Poudarek bo predvsem na kakovosti. Barbara je odprta vsak dan med 8. in 20 uro. 1. I Oklepajte se svoje rodne zemlje! Sevnica, 9. novembra - Justi Gnedič-Kozinc, doma iz Mrtov-ca nad Kompoljem pri Boštanju in izgnanka v Nemčijo 1941-1945, je te besede položila na srce prisotnim izgnancem (bilo jih je kar 210), ki so se zbrali na slovesnem zborovanju članov Krajevne organizacije Društva izgnancev 1941 -1945 Sevnica v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Gospa Justi je presunljivo opisala svoj prisilni izgon in srečno vrnitev v domovino iz nemških lagerjev. "Svoje spomine vam berem zato, da se ne pozabi naša kalvarija, in tudi v opomin, kako je treba domovino ljubiti," je dejala 78-letna nekdanja izgnanka, ki kljub velikemu trpljenju v življenju še vedno bere brez očal. (Janez Blas) Venček za advent ali božič Justi Gnedič-Kozinc med branjem svojih spominov in pesmi, ki je do sedaj še nihče ni slišal niti zapisal. (Foto: Franci Pavkovič). Kje ostal si, dom premih? Kje ostal si, dom premili, več oko te ne doseže! Vlak hropi vse dalje, dalje, v duši pa je vedno teže. Kje ostale ste, vasice, v zlatem soncu nasmejane? Kje, plodne njive naše, od marljivih rok rahljane? Kje gorice vinske zlate, pesem čričkov sladka, mila? Griče, trate in doline, vse nam dalja je razkrila. Kje ostala za gorami si nam, draga domovina? O, kako je vendar strašna domotožja bolečina! Kdaj te bomo spet zazrli, ljuba domovina, mati? Da bi vsaj po smrti mogli ti v naročju blagem spati! Na severu je stara navada, da decembra na zunanja vrata obesijo venček s srcem in rdečim trakom. Delajo adventne vence in krasijo okna. Zakaj ne bi spletli še lepega zelenega venca in ga obesili na steno v dnevni sobi ali kuhinji? Pušpan, iz družine pušpanovk (Buxaceae), je lep zimzelen grm, ki ga nekateri ne marajo imeti na vrtu, češ da pogosto raste na pokopališčih. Pušpan prenaša rezanje tako dobro kot grmovje za živo mejo. Če mu pustimo, da naravno raste, se oblikuje v lep okroglast grm z zimzelenimi listi. Njegove vejice so zelo primerne za vence, ker so nežne in jih je lahko oblikovati, poleg tega pa so obstojne. Postopek izdelovanja venčka (lahko izberete tudi druge vrste, ki so vam všeč) Barva jesenske rese je zbledela in njeni cvetki so dobili rožnato bledikasto obliko. Na sipkih je povsod veliko plodov. Na planem in v gozdu najdemo lepe suhe plodove v vseh odtenkih: belih, rdečih, rumenih, rjavih. Ko si naberemo pisan šopek, lahko začnemo plesti venec. Potrebujemo trdo, mehko in cvetno žico, zelen lepilni trak in veliko vlažnega mahu. Najprej oblepimo trdo žico z lepilnim tra- kom in okrog lonca oblikujemo vencev obod. Enakomerno debelo ga obdamo s slamo, ki jo pritrdimo s cvetlično žico, da dobimo pravilen, povsod enako debel slamnat venec. Pripravimo si majhne šopke s 5 cm dolgimi peclji, okrog katerih pritrdimo vlažen mah. Z mahom ne smemo skopariti, ker je zelo koristen; ohranja svežino venca, varuje stebelca, ki bi se sicer lahko polomila med trdim vezanjem z žico; lepo pokriva slamnati obod. Lepo je, če mah tu in tam gleda med šopki iz venca - kot naravno dno za suhe rastline. Prvi mali šopek pritrdimo v sredino oboda, nato pa enega na levo in enega na desno ob prvem. Nadaljujemo, dokler celega venca ne pokrijemo s šopki. Končanega položimo v skodelo ali obesimo na steno. Zato morajo biti šopki ne le na vrhu, ampak tudi na straneh venca, med vezanjem od časa do časa položimo venec na mizo, da preverimo, ali polagamo šopke dovolj na široko. Prvim trem sledijo naslednji trije, ki prekrijejo stebelca prvih. Če smo si vse vnaprej pripravili, je venec kmalu spleten. Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren Vojkan Mitič, drugi najlepši fant Slovenije Konec preteklega meseca je v ljubljanski diskoteki Eldo-rado potekala zaključna prireditev za osvojitev naslova Mi-ster '95. Po predhodnih izborih in predstavitvah ter po uspešnem polfinalu, ki je bilo v diskoteki Pacific, se je finala udeležil tudi Brežičan Vojkan Mitič, ki se je na zaključni prireditvi odlično predstavil in zasedel drugo mesto. Od petih predtekmovanj po Sloveniji se je Vojkan kar trikrat uvrstil med tri najlepše, v polfinalu pa je osvojil naziv mistra občinstva. Kdo vas je vzpodbudil k temu, da se udeležite izbora za naslov Mister '95? "Nagovorili so me v diskoteki Pacific, kjer sem takrat delal. Tja so prišli fantje, ki so se s tem ukvarjali in so imeli pripravljen tudi program. Ker me je zadeva zanimala, sem se kljub veliki tremi odločil, da bom poskusil. K odločitvi pa je prav gotovo prispevalo tudi to, da so moji prijatelji menili, da si ne drznem sodelovati na takšni prireditvi. No, ko pa mi je prvič uspelo, so me organizatorji povabili k sodelovanju. Seveda sem se vabilu odzval, kajti vse skupaj me je začelo močno zanimati." Kako poteka tekmovanje za mistra? "Predvsem moram poudariti, da to ni tekmovanje mišičnjakov, to je lepotno tekmovanje, podobno izboru za miss. Zaenkrat je največja razlika v tem, da fantom ni potrebno predstavljati svoje osebnosti. Predstavljamo le svoj videz. Verjetno pa se bodo ta pravila že v prihodnjem letu spremenila. Sicer pa ima na tekmovanju vsak fant tri izhode: elegantnega - predstavimo se v elegantni obleki, kamor obvezno sodijo kravata in primerni čevlji; drugi izhod je športen, tu se vsak fant potrudi, da se predstavi kot nekaj posebnega, norega; tretji pa je izhod v spodnjem perilu ali kopalkah. Sicer pa meni takšne predstavitve ne povzročajo posebnih težav, kajti rad se predstavim, se pokažem, to je postala moja zabava in če mi bo le čas dopuščal, bom s tem nadaljeval tudi v prihodnje." Kaj pa naprej, kakšni so vaši načrti? "Že 29. decembra me čaka zaključno tekmovanje, ki pa ne šteje več za naziv, kajti ta je že podeljen. Tam bo vsak od fantov predstavil eno tujo državo, sam se odločil, da bom predstavil Italijo, ker so mi Italijani kot narod zelo pri srcu, še posebno lepe pa se mi zdijo Italijanke. Sicer pa imam kar precej načrtov za svojo prihodnost. Trenutno delam v okrepčevalnici Olimp v Brežicah, vendar pa sem končal komercialno šolo in bi bil rad uspešen poslovnež, morda trgovski potnik. Da bi postal ma-neken, žal nimam upanja, ker sem za malenkost prenizek, vesel pa bi bil, če bi mi uspelo postati fotomodel." (Bobbv) Gasilska zveza Sevnica Društva opravila veliko prostovoljnega dela Sevnica, novembra - V Skladu s sklepom Upravnega odbora GZ Sevnica je bilo medijem posredovano poročilo o realizaciji načrtovanih nalog in drugih del, ki so jih v oktobru, mesecu požarne varnosti, opravila gasilska društva v sodelovanju z GZ Sevnica. V tem času je bilo po gasilskih društvih opravljenega veliko prostovoljnega dela, ki ima svoj pomen pri krepitvi požarne varnosti v občini Sevnica. Vendar pa ugotavljajo, da je pozornosti s strani širše javnosti premalo, ko gre za predstavitev strokovne usposobljenosti operativnih gasilskih enot in drugih preventivnih nalog. Na seji predsedstva GZ Sevnica je bil septembra sprejet program gasilskih aktivnosti, ki jih je pripravilo poveljstvo GZ Sevnica v sodelovanju z gasilskimi društvi, v okviru oktobra, meseca varstva pred požari, ki je v letošnjem letu potekal pod geslom "Varujmo naše okolje". Naj omenimo le nekaj opravljenih nalog, kajti vse je skoraj nemogoče našteti. Gasilci PGD Sevnica so v sodelovanju z ostalimi gasilskimi društvi pripravili za otroke sevniškega vrtca in male šole predstavitev gasilske tehnike in druge opreme za gašenje požarov; sestali so se z županom Peternelom in predstavili Vsebino predloga novega statuta GZ Sevnica in predlog pogodbe o opravljanju gasilske javne službe; ogledali so si sejem CZ v Kranju in sejem elektronike v Ljubljani; bili so na strokovni ekskurziji, kjer so si ogledali gasilske brigade in sejem CZ v Gradcu; udeležili so se tekmovanja za plaketo Jožeta Smode-ja, kjer so članice PGD Blanca osvojile 1. mesto ter veterani PGD Sevnica 2. mesto; ogledali so si vodna zajetja in druge vire požarne vode; pregledali hidran- tno omrežje na Studencu in v Sevnici ter gasilsko opremo po podjetjih (Lisca, Tanin, Kopitarna in Stilles); ocenjevali so društvene aktivnosti v PGD; imeli so skupno vajo s PGD Breg in PGD Loka v Šentjurju; priredili so srečanje članov in mladine PGD Loka s prikazom gasilskih vaj; bili so na strokovnem posvetu v Ljubljani za servisiranje in vzdrževanje gasilnikov Pastor in Gloria; v gasilskem domu so jih obiskali učenci OŠ Krmelj; sodelovali so pri montaži hidran-tov v vasi Rovišče; prikazali so reševanje in gašenje v OŠ Ane Gale v Sevnici; usposabljali sn enoto prve pomoči, urili ekipo za reševanje iz višjih nadstropij in uporabo dihalnih aparatov; imeli so tudi piknik pionirjev GD Boštanj pa še in še. Poročilo gasilskih aktivnosti je bilo opravljeno na podlagi posredovanih poročil in sodelovanja gasilskih društev pri izvajanju nekaterih navedenih akcij, in sicer: PGD Sevnica, PGD Boštanj, PGD Loka, PGD Breg, PGD Blanca, PGD Tržišče, PGD Studenec, PGD Primož, PGD Trno-vec, PGD Zabukovje, PGD Krmelj, PGD Studenec in GZ Sevnica. (Gaiex) Najbolj zaveden Učenki petega razreda sva hoteli izvedeti, koliko zavednih Senovčanov ve odgovor na tole vprašanje: KAKO SE JE IMENOVALA PRVA SLOVENSKA DRŽAVNA TVORBA ALI KAKO SE JE IMENOVALA PRVA SLOVENSKA DRŽAVA? Pravilni odgovor je Karantanija. Vedelo je 21 Senovčanov, nevedočih je bilo 10, nepravilnih odgovorov pa prav tako 10. Vesna in Katrin, 5.a OŠ Senovo C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 OD TU IN TAM w Društvo študentov Brežice Brežiški dijaki in študenti, združite se! Študentsko in dijaško društvo z imenom "Društvo študentov Brežice", ki je bilo ustanovljeno 8. februarja 1995, deluje na področju kulture, šolstva, umetnosti, vzgoje in izobraževanja, športa in so-ciale. Trenutno šteje 50 članov, ki delujejo na prostovolj-nji bazi z namenom povezovanja in združevanja vseh dijakov in študentov brežiške občine. Po besedah predsednika DŠB, Ivana Vogrinca, je bil namen ustanovitve društva razvijati kulturno ustvarjalnost, skrbeti za množičnost in popularizacijo kulture in glasbe ter za dvig kvalitete dela in dejavnosti, sodelovati s podobnimi organizacijami po vsej brežiški občini in tudi povezovanje z ostalimi tovrstnimi slovenskimi organizacijami, sodelovati s šolami in fakultetami, predstavljati dejavnosti društva navzven, organizirati za- bavne in kulturne prireditve, nuditi raznovrstno pomoč dijakom in študentom v obliki dodatnega izobraževanja ob delu znotraj študentskega servisa, skrbeti za razvoj športa in rekreacije ter organizirati druge dejavnosti, ki so v interesu študentov in dijakov. Društvo temelji na javnem načelu, saj o svojem delu obvešča člane in javnost z objavljanjem na oglasnih deskah, seje društvenih organov so javne, zapisniki so dostopni vsem članom, širšo javnost pa obveščajo preko sredstev javnega obveščanja in s plakatiranjem. Pripravljajo pa tudi društveno glasilo. V kratkem času je društvo organiziralo kar nekaj akcij, med katerimi omenimo samo pohod na Triglav in Lisco ter organizacijo gledališke predstave, ki je požela velik odmev. V zimskem času nameravajo aktivnosti še okrepiti, saj pripravljajo tečaja plesa ter sodobnega bontona in V okviru DŠB je junija letos začet delovati tudi prvi študentski servis v Brežicah in v relativno kratkem času pridobil okoli 150 članov, ki so dobiti deio v občini pa tudi v Krškem in Sevnici. Prednost študentskega servisa je v tem, da dijaki in študenti tudi istih 10 odstotkov, namenjenih servisu, dobijo nazaj na raznih področjih (cenejši tečaji, ostale ugodnosti). Društvu je pred dnevi uspelo pridobiti tudi generalnega sponzorja (LB Posavska banka d.d.), kajti brez pomoči donatorjev (občine, podjetij) ne bi bilo mogoče ustavriti ciljev, ki si jih je mlado društvo zadalo. (Gaiex) komuniciranja po izredno ugodnih cenah, saj bo cena znašala le 50 odstotkov ekonomske. Omeniti velja tudi organizacijo letošnjega silvestrovanja v Budimpešti. Za dijake in študente so pripravili 6-odstotni popust, tako da znaša 3-dnevno potovanje s silvestrsko večerjo samo 235 DEM. Še je nekaj prostih mest. V kratkem pa naj bi z delom pričela tudi dijaška sekcija. Ivan Vogrinc, predsednik Društva študentov Brežice. Težave artlšMh šolnikov Telovadnica bo, kaj pa varnost otrok? Krajani za zapostavljanje svojega šolskega okoliša krivijo občino, ta pa državo Artiče, 27. novembra - O ar-tiških zahtevah v zvezi z izgradnjo šolske telovadnice in pločnika ob cesti, ki vodi proti šoli iz smeri križišča v Spodnji Pohanci, smo v začetku letošnjega leta že pisali. Zadevo pa so ponovno pogreli na nedavnem sestanku sveta šole in staršev, na katerem so za težave obtožili predvsem občino in svoja poslanca Ferda Pinteriča in Bogdana Matjašiča, češ da se za potrebe KS Artiče ne potegujeta zadosti. Na osnovni šoli si pod vodstvom ravnatelja Mihe Halerja že vrsto let prizadevajo, da bi ob šoli zgradili telovadnico standardnih dimenzij, ki bi učencem in učiteljem omogočala ustreznejše pogoje za pouk športne vzgoje. Poleti se namreč telovadba odvija na zunanjem igrišču, ki je na drugi strani prometne ceste, zaradi česar je kljub pazljivosti pedagogov varnost otrok zmanjšana, pozimi pa športno vzgojo poučujejo v dvorani prosvetnega doma, ki tudi stoji onkraj ceste ali pa kar na šolskem podstrešju, kar je vse prej kot primerno. Čeprav je OŠ v Artičah, ki jo v trinajstih oddelkih obiskuje več kot 250 učencev, po številu teh na tretjem mestu v brežiški občini, jim je lani občinska uprava iz naslova nabave opreme in učil ter investicijskega vlaganja namenila le slab poldrugi milijon tolarjev oziroma najmanj od osmih osemletk v občini. Prejeti denar so porabili za izdelavo idejnega projekta izgradnje telovadnice, medtem ko so sredstva za vzdrževanje objekta in šolske opreme v višini dveh milijonov tolarjev zbrali sami. Ob tem velja omeniti, da ima šola tudi lastni sadovnjak s 344 sadnimi drevesi, s pomočjo katerega skušajo vsaj deloma zmanjšati stroške prehrane otrok. Po zadnjih podatkih naj bi država izgradnjo telovadnice, ki naj bi stala 75 milijonov tolarjev, soinvestirala šele leta 1997, objioji pa bodo zgradili še manjše gospodarsko poslopje ter povsem obnovili kotlovnico. Ob denarni pa tare artiške šolnike tudi prostorska problematika. Zaradi bodoče telovadnice bodo morali prestaviti dosedanje parkirišče in telefonski vod, za vse to pa bi potrebovali tudi del sosednjega zemljišča, ki je v lasti cerkve. Ta jim zaenkrat svoje zemlje ni pripravljena odstopiti in če šolske in cerkvene oblasti ne bodo našle skupnega jezika, bo po končani gradnji telovadnice pred šolo prihajalo do pravih prometnih zamaskov. V šolskem objektu namreč domuje tudi otroški vrtec in starši, ki bodo tja prihajali po svoje malčke, ne bodo mogli parkirati svojih vozil nikjer drugje kot na cesti. Ko smo že pri cesti, velja omeniti, da je ravnatelj Miha Haler že večkrat opozoril občinsko vodstvo na nujnost izgradnje pločnika ob nevarnem 1,2 km dolgem odseku od Spodnje Po-hance do središča Artič, kjer so otroci na poti v šolo nenehno izpostavljeni nevarnosti. Kljub temu da je bilo tam v minulih letih že nekaj otrok soudeleženih v prometnih nezgodah, pa pločnika zaradi preskopega občinskega proračuna v prihodnjih mesecih zagotovo še ne bo. Tudi za ceno otroškega življenja? (ES) Simon Sernec razstavlja v Laškem Tudi v Laškem si bo razstavo z zanimanjem ogledalo veliko ljudi Laško, 1. decembra - Razstavi v Zagorju sledi še razstava v Laškem, kjer Simon Sernec ponovno predstavlja svoja grafična dela slovenski javnosti. Razstavljena dela si je v Zagorju ogledalo veliko obiskovalcev, prav tako pa bo, kot napovedujejo, nadpovprečno obiskana tudi razstava v galeriji Laškega dvorca v Laškem. Kulturni program ob otvoritvi sta prispevala pianistka Nina Mole iz Radeč in pesnik Jure Koritnik iz Loke pri Zidanem Mostu. ; Simon Sernec z razstavo v Laškem v delovnem duhu zaključuje letošnje dokaj ustvarjalno leto. Kot pred mesecem dni v Zagorju so tudi tu na ogled postavljena najboljša avtorjeva dela, ki so bila izbrana in nagrajena na mnogih znanih svetovnih razstavah grafičnih del, bodisi v Mexicu, Tokiu, Parizu, Zagrebu, Ljubljani, New Yorku in drugod. Obiskovalci bodo lahko videli nekatera dela, objavljena sicer tudi v znanih katalogih, ki jih or- ganizatorji največjih tovrstnih svetovnih razstav natisnejo šele po preteku prireditve, pa jih do I lil* sedaj v Sloveniji ni bilo mogoče videti. Razstavljena dela v galeriji Laškega dvorca vsekakor predstavljajo celovito in zaključeno poglavje ustvarjalnega obdobja Simona Serneca. V njegovih delih je še kako opazno, da živi v prostoru, ki ga razume, ga poskuša spreminjati, kadar je to potrebno, in ga skuša zapustiti, A F f E ! kadar se ga spremeniti ne da. Vendar pa je Simon Sernec tu, predstavlja se slovenski javnosti in se pripravlja na pomembnejšo obeležitev - dvajset let ustvarjalnega dela, kar ga uvršča med vidnejše slovenske in evropske grafične oblikovalce, (dama) ^LPOS UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavccv 3. Brežice Tel /Fa»: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office Originala obeh plakatov sta bila razstavljena na mehiškem bienalu političnega plakata ob 500-lethici odkritja Amerike. Uradni slogan prireditve je bil "500 let kasneje", zato je časovna distanca ponazorjena z dnevi in ima tudi svoj psihološki naboj. Plakata sta bila nagrajena in sta, kot še nekaj deset drugih plakatov Simona Serneca, objavljena v eni izmed svetovnih publikacij, ki jih organizatorji ponavadi izdajo po končanih tovrstnih prireditvah. Revija simfoničnih orkestrov glasbenih šol Krško, 2. decembra - V Kulturnem domu se je v soboto pričela druga revija simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki sta jo skupaj pripravili GŠ Krško in GŠ Marjana Kozine iz Novega mesta. Prvi del programa se je odvil v Krškem, drugi pa bo v Novem mestu, v kulturnem centru Janeza Trdine, in sicer 23. decembra. Vso revijo bo posnel Radio Slovenija. Krški simfonični orkester je program otvoril z dvema skladbama svojega revialnega programa, ki ga bo predstavil na drugem delu revije, v Novem mestu, s Schonbergovimi Les Miserables in Brah-msovim madžarskim plesom št. 5. V Krškem so se občinstvu z revijskim programom predstavile tri zasedbe: komorni orkester Vrhnika ter simfonična orkestra SGBŠ Ljubljana in SGBŠ Maribor, vsak s približno polurnim nastopom. Orkester ljubljanske glasbene šole je med drugim izvedel tudi novo skladbo Primoža Ramovša, Živio SGŠ, posvečeno prav tej šoli. Skladatelj akademik se je seveda tudi udeležil revije v Krškem, (nic) Gostja kršite glasbene šole: Mlada violinistka iz Venezuele Krško, 29. novembra - V sredo je v glasbeni šoli v Krškem kot gost večera nastopila Ines Voglar, mlada violinistka, ki je po materi slovenskega rodu. Zaigrala je skladbo skladatelja Paganinija in Bacha. Stara je 20 let. Rojena v Caracasu v Venezueli. Kot otrok je obiskovala glasbeno šolo, v kateri je igrala več glasbil, izbrala pa je violino. Sedaj jo igra že 12 let, vsakodnevno pa vadi 4 do 5 ur. Poleg glasbe študira tudi kemijo. Leta 1991 je bila na državnem tekmovanju v Venezueli druga. Naslednjo leto je bila izbrana za študij na Latinskoameriški akademiji za violino v Caracasu. Novembra letos se je udeležila mednarodnega tekmovanja mladih violinistov v Augsburgu v Nemčiji. Njen profesor je maestro Roberto Valdes. Igra tudi v simfoničnem orkestru Simfonica Carabobo in poučuje violino. Najraje igra Brahmsa, Mozatra in Beethovna, Čaj-kovskega in Bacha. Zaradi svojih dosežkov je dobila državno štipendijo in v januarju 1996 odhaja na študij violine v Severno Ameriko (Pittsburg) za pet let. Opravičilo Pri napovedi programa na reviji simfoničnih orkestrov je prišlo do neljube napake, ki jo kot organizator revije (GŠ - ravnatelj), v celoti prevzemam nase. Ni se namreč zgodil tiskarski škrat v tiskarni Papiroti, ki je svoje delo opravila korektno in kvalitetno, zato se kolektivu javno opravičujem. Ravnatelji šol na Koroškem Obisk ravnateljev šol iz občine Krško na Koroškem je bil že pred časom načrtovan. Sprejem pri pošlo vo- dečem tajniku Enotne liste iz Celovca, Bernardu Sa- dovniku Celovec, 29. novembra -Slovenci na avstrijskem Koroškem si želijo sodelovanja z rojaki v domovini. Izmenjava izkušenj in mnenj lahko pomeni odločilno prednost, ki bi jo v prihodnosti veljalo izkoristiti. Za prihodnost, seveda. Obisk na slovenski gimnaziji in dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Navezani tudi že prvi stiki. Delovna ekskurzija ravnateljev šol občine Krško na Koroškem je bila namenjena vzpostavljanju in tudi utrjevanju že obstoječih vezi med učitelji, ravnatelji, političnimi, kulturnimi, in prosvetnimi delavci slovenske Koroške in občine Krško, čeprav se v Avstriji mrzlično pripravljajo na državnozborske volitve (17.12.1995), in imajo strankarski možje obilo dela, je goste iz Krškega sprejel poslovodeči tajnik Enotne liste iz Celovca, Bernard Sadovnik. Na sedežu Enotne liste so se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev pogovarjali o vsestranskem in tesnejšem povezovanju Koroške s Slovenijo, po končanih razgovorih pa so skupaj obi- skali slovensko gimnazijo v Celovcu. O delu, organiziranosti in položaju slovenske gimnazije v avstrijskem šolskem sistemu je gostom spregovoril Reginald Vospernik in poudaril, da je iz te šole izšlo že mnogo uglednih posameznikov, močnih stebrov slovenstva na Koroškem. "Mnogi naši dijaki in študentje so danes ugledni profesorji na univerzah, pravniki, zdravniki in tehnični strokovnjaki, nosilci avstrijskega gospodarskega uspeha," je povedal Vospernik. Obisk na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu je potrdil, da so šole na Koroškem dobro opremljene. Funkcionalno, a ne razkošno. Ravnatelji so s sogovorniki v obeh šolah izmenjali stališča in mnenja o organiziranosti pouka slovenskega jezika in pouka nasploh. Splošni vtis ravnateljev o delovni ekskurziji po avstrijskem Koroškem je bil zelo pozitiven. Bili so namreč enotnega prepričanja, da je še kako potrebno iskati možnosti za utrjevanje vsakršnih stikov s Slovenci na Koroškem, (dama) m OD TU IN TAM NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J Jasmina Levičar v samem vrhu slovenskega citrarstva Dovško, decembra - Citre so poleg frajtonarice najbolj priljubljen ljudski instrument. Razširjene so v Srednji Evropi, v Sloveniji so prisotne v osrednjem, štajerskem delu. V tem prostoru se srečujejo in tekmujejo vsi slovenski citrarji. Nekdanja srečanja preraščajo v tekmovanja, tako je tudi s srečanji v Grižah, saj bo tam že drugo tekmovanje. Za uvrstitev se potegujejo številni citrarji v različnih starostnih in zahtevnostnih kategorijah, žal bodo tja prišli le redki, saj so merila zelo stroga in jim je težko zadostiti. Danes predstavljamo Jasmino Levičar, dijakinjo s Senovega, ki se je na tekmovanje uvrstila v najzahtevnejši starostni kategoriji. Zastopala bo Po-savje Jasmina Levičar. "Nekako pred šestimi leti smo se doma odločili, da bi začela z igranjem citer. Zame je bil to najbolj melodičen instrument, imel je najlepši in najbolj nežen glas. Vsak zvok mi je segel v dušo in v meni jačal odločenost, da ga osvojim. Oče se je "dogovori I s citrarjem Miranom Kozoletom s Senovega in začelo se je naporno delo. Citre so za učenje težak instru- ment, še posebno za nežne otroške roke. Trudila sem se in uspela. Moj učitel Miran me je popeljal na številna srečanja po vsej Sloveniji. Tam sem se srečevala z mnogimi uveljavljenimi citrarji: Dovžan, Gradišnik, Gali-čeva, Zajc-Zupanova, sestri He-ričko, Plahutnik, seveda moj učitelj Miran in še nekateri drugi. Ta srečanja so bila zame vedno nekaj posebnega, saj so mi koristila in nudila možnost za primerjavo. Ves čas zelo veliko nastopam na raznih prireditvah. Nastopala sem na šolskih tekmovanjih "Korajža velja" in se kar trikrat uvrstila v ožji izbor (nismo osvajali mest), nastopala sem v ekipi Boga Hvale iz Trbovelj. Za nagrado smo odšli v Ne-rezine in tam tudi nastopali. Letos sem se uvrstila na drugo zaključno tekmovanje slovenskih citrarjev v Grižah. Tam smo se po tradiciji srečevali slovenski citrarji, srečanje pa je preraslo v vseslovensko tekmovanje. Upam, da se bom dobro uvrstila. Konkurenca je huda, vendar zelo pomembna za razvoj kakovosti slovenskega citrarstva." Uspehi številnih mladih citrarjev potrjujejo, da je bilo delo Marka Udoviča (pred leti je začel z učenjem citer na Senovem), Mirana Kozoleta in še nekaterih drugih učiteljev zelo koristno in uspešno. Čeprav šolanje ni bilo uradno priznano, pa bo v kratkem, sa sta bila na izpopolnjevanje na Dunaj poslana dva citrarja: Plahutnik in Napotnik. Rezultat njunega pedagoškega dela naj bi bila slovenska šola citer. (Toni) Brestaničan Štefan Slonj-šak, z umetniškim priimkom Slomšek, je januarja letos začel s pisanjem pesmi in jih do sedaj napisal kar 171. Izdal je že svojo prvo knjigo "Ljubezen naj živi", dobil pa je že dovoljenje za izdajo druge "Iskrena ljubezen" in tretje knjige z naslovom "Ljubezen in solze". Kako se je vse skupaj sploh začelo? "Januarja sem prodajal pse. Prav zaradi psov me je po telefonu poklicala pisateljica Angelca Pogelšek. Dolgo sva se pogovarjala in me vprašala, ali sem slučajno pesnik ali pisatelj. Dejala je, da v meni čuti nek močan naraven dar, ki je še zakrnel. O njenih besedah sem razmišljal dva dni in ves čas me je neprestano bolela glava. Tako sem Štefan Slomšek: "Dva dni me je bolela glava« potem pa bum •••** začel pisati pesmi. Videti je, da mi rima leži. Do sedaj sem napisal 171 pesmi. Ko se mi odpre, mi pesmi kar same letijo na papir. Prvo knjigo sem napisal v osmih dneh. Vendar pa se zgodi, da potem ne napišem niti ene v celem mesecu. Poskusil sem pisati tudi pijan, nekateri pravijo, da je človeku takrat lažje pisati, pa zame to ne drži." Od kod črpate snov za svoje pesmi in komu so namenjene? "Snov za pesmi črpam iz svojega življenja, tako bo na primer moja druga knjiga v celoti posvečena moji nekdanji ljubezni. Napisal sem tudi nekaj pesmi za otroke, sicer pa so moje pesmi Štefan Slomšek lahkotne in razumljive vsakomur. Zanimivo je na primer tudi to, da znam samo eno svojo pesem na pamet. Vendar tega ne jemljem za slabo. Če bi znal več pesmi, bi se mi lahko zgodilo, da bi začel določene stvari ponavljati v več pesmih." Kakšni so vaši načrti? "Po izdani drugi in tretji knjigi se bom lahko začel potegovati za status svobodnega umetnika. Prva knjiga je bila tiskana v samozaložbi v 200 izvodih. Do sedaj jih je bilo prodanih okoli 80, s čimer sem zadovoljen. Svoje pesmi bi rad skupaj z avtorskimi pravicami prodal kakšnim dobrim pevcem. V življenju pa sem že dostikrat na svoji koži občutil, kako so me prosili za denar, in jaz sem jim bil vedno pripravljen pomagati. Ko pa niso več v stiski, te potegnejo za nos." (Kati) S I. majem r Kostanjevici Novi družbi FILOTEC in HK ELEKTRONIH V Iskri Kostanjevica so s 1. majem uveljavili nekatere korenite spremembe, nanje pa nas opozarja le tabla pri vhodu. Novoustanovljeni družbi FILOTEC d.o.o. in HK ELEKTRONK sta od bivše Iskre prevzeli delavce, odkupili opremo in takoj nadaljevali proizvodnjo. FILOTEC je prevzel proizvodnjo žičnih uporov, HK ELEKTRONIK pa montažo tiskanih vezij. Stavbo oziroma nepremičnine je kupila družba RESISTEC d.o.o. iz Ljubljane, ki je sestrska družba družb FILOTEC in HK ELEKTRONIK. Vse tri spadajo v grupacijo KRAH-RWI s sedežem v Drol-shagnu v ZRN. FILOTEC proizvaja žične upore v keramičnih ohišjih moči od 4 do 22 W in s silikonom oblite žične upore od 2 do 8 W. Zaposlenih ima 84 delavcev, 98 odstotkov proizvodnje prodajo na tujem trgu, izključno v državah Zahodne Evrope, le dva odstotka pa na domačem trgu. Glavna tržišča so ZRN, Velika Britanija, Avstrija in Skandinavija. HK ELEKTRONIK pa se ukvarja z montažo tiskanih vezij v klasični in SMD tehnologiji ter s proizvodnjo nekaterih lastnih izdelkov, kot so npr. zatemnilniki svetlobe, vžigalniki plina, vtiči in vtičnice... Pretežni del proizvodnje so storitve, montaže s kupčevim materialom, zaenkrat v celoti za slovenski trg. V tej družbi je zaposlenih 18 delavcev. Anton Gubenšek, vodja enot FILOTEC in HK ELEKTRONIK: "Do novih družb je prišlo, ker je Anton Gubenšek. Iskra Indel zašla v velike težave, saj je leto za letom poslovala z izgubo, posledico neizkoriščenih zmogljivosti in velikih likvidnostnih težav, ki so ogrožale redno proizvodnjo. Tako sta se družbi FILOTEC in HK ELEKTRONIK zavezali, da bosta zadržali večino delavcev, zato je bil prehod dosti neboleč. Tudi osebni dohodki delavcev so ostali na isti ravni, dobili so še izplačan del evidenčnih razlik zaradi premalo izplačanih osebnih dohodkov v preteklih letih in obveznice v celoti. Tudi v bodoče ni predvideno zmanjšanje števila delavcev, ker grupacija zaposluje tudi veliko ljudi z delom na domovih. To je način, s katerim se nekako drži rezerva v primeru nihanj na trgu." (Lea) Odprti dan vrtca Krmelj, 2. decembra - Prijetno in ustvarjalno dopoldne, ki so ga pripravile vzgojiteljice krmeljskega vrtca za predšolske otroke, je uvod v sklop prireditev, ki bodo potekale v počastitev petdesete obletnice osnovne šole v Krmelju. Glavni namen likovne ustvarjal-nice je skupno ustvarjanje otrok in staršev ter sodelovanje staršev z vrtcem, je v uvodu poudarila vzgojiteljica Ivanka Rupert, idejna avtorica projekta. K projektu je povabila Sevničanko Marijo Starič-Jenko, akademsko slikarko, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Starič-Jen-kova je otroke in starše popeljala v skrivnostni svet barv, ploskovnega tiska in krpaža. Otroci in starši so se prepustili domišljiji in ustvarjali prave male umetnine. Ob vsakem novem vzorcu, ki so ga odtisnili, barvni krpici, ki so jo dodali, so nastajale slike na kosih tekstila ali kar na majicah, ki so jih prinesli s seboj. Tako je nastajala razstava izdelkov, ki so na ogled v prostorih krmeljske šole. Vzgojiteljice Irena, Eli in Ivanka so zopet prijetno presenetile. (Jakob) Dramska sekcija zopet aktivna Dramska dejavnost ima v Brestanici že dolgo tradicijo. Po šestletnem premoru je dramska dejavnost v kraju ponovno zaživela, tokrat pod vodstvom Marjance Volčanšek. Sekcijo, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Svoboda Brestanica, tvori 12 igralcev - večinoma mladih ambicioznih študentov. Vaje prav zaradi študija potekajo ob petkih zvečer in sobotah. Poleg igralcev ima dramska sekcija tudi svojega scenografa, maskerja, frizerja, koreografa, finančnega delovodjo... S svojo prvo igro (komedijo Pozdravljena, miss Agata) se bo sekcija predstavila 15. decembra, premiera pa bo tudi njihov prispevek k 1.100-letnici prve pisne omembe Rajhenburga. Cilj dramske sekcije je, da bi vsako leto uprizorili vsaj eno igro. (Kati) ARO - naš krotek Predstavljamo vam krožek radiogonimetrije, skrajšano ARG ali lov na lisico. Predstavnik radio kluba "Amater" Sevnica - S59DHP mentor Jani Kuselj nas je popeljal v svet ARG-ja. To je iskanje skritih radijskih oddajnikov v naravi. V OŠ Savo Kladnik smo pričeli s krožkom v šolskem letu 94/95 in ga nadaljujemo z novimi člani. Krožek nam je v razvedrilo, kajti praktični del se izvaja v naravi. Da te sprejmemo, potrebuješ veliko mero veselja, nekaj praktičnega znanja in kondicijo, ki nam je ne manjka. Krožek poteka vsak torek od 15. do 16.35 v prostorih OŠ Savo Kladnik in zajema teoretični in praktični del. Teoretični del nas nauči, kako ravnati s sprejemnikom, razločiti oddajanje signalov oddajnikov, določanja smeri ter pravila tekmovanja. Praktično pa vse skupaj poteka v naravi. Poudarek je na praktičnem delu, ki je tudi priprava na tekmovanje. Bistvo tekmovanja je, najti vse oddajnike v čim krajšem času. Tekmovanj se udeležujemo po vsej Sloveniji. Veseli smo vsakega rezultata. Presenetil nas je Marko Ogorevc v kategoriji pionirji na jesenskem državnem prvenstvu v Ljubljani s prvim mestom. David Brinovec,6.e., OŠ Savo Kladnik Sevnica KUP Otona Županja Marija Haler: "Smo eno in drugo — kulturno in turistično društvo." Člani KUD Otona Župančiča in Turističnega društva Artiče so pred nedavnim predstavili star kmečki običaj - kožuha-nje. Začetnika folklore v tem kraju sta zakonca Marija in Miha Haler. Marijo Haler smo zaprosili za kratek pogovor. "Gospa Halerjeva, kdaj je bil ustanovljen KUD Oton Župančič?" "Oba z možem Miho sva bila člana folklorne skupine na učiteljišču v Celju, kjer sem jaz plesala, mož pa je igral. Po poroki, leta 1967, ko sva se vrnila v Artiče, je mož ustanovil pevski zbor. Veliko sva razmišljala, kaj bi še lahko storila, in odločila sva se za program prosvetnega društva: pevski zbor, folklora, ansambel. V tistih časih smo veliko nastopali po takratni Jugoslaviji in po pobratenih mestih. Bilo je lepo." "Zakaj ime po Otonu Župančiču?" "Med nami je bil zelo aktiven član gospoda Ivan Poreskar -učitelj, slavist,- ki je izredno cenil delo in osebnost Otona Župančiča. Tako je naše društvo dobilo ime po tem velikem pesniku." "Kdaj ste ustanovili turistično društvo?" Leta 1980. Seveda sem bila tudi tu aktivna, kot sem še vedno. V tistih časih je bilo pri nas veliko prireditev; srečanje slovenskih pihalnih godb, razstave - cvetličarske, lovske, etnografske, pa razne povorke; vsaka vas je pripravila skupino dvajsetih ljudi, organizirali smo različna predavanja, pomagali smo zasejati kulturo. Ustanovili smo hortikulturni krožek, v okviru katerega smo gojili rastline, ki so jih učenci nosili domov in jih sadili. Zaradi vsega tega smo kar nekajkrat dobili priznanje najlepše slovenske vasi in najlepše urejenega kraja." "Pa se krajani in mladi ljudje vključujejo v delo KUD-a in turističnega društva?" "Zelo! Tudi mladi! Vse pa je povezano s šolo. Smo eno in drugo. Kulturno in turistično društvo." (Bobbv) Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebrastega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustrežemo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter vrečke brez ročajev v ENO ali DV0SL0JNI izvedbi nosilnosti od 0,5 do 10 kg iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KBŠK0 Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 96 C NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 KRONIKA - OBVESTILA w otrošhi parlament NE, HVALA alkoholu, mamilom in cigaretam ter neenakosti Boštanj, 30. novembra - To je bil moto otroškega parlamenta, ki je zasedal v Bošta-nju pri Sevnici. Prisotni so bili predstavniki vseh osnovnih šol v Sevnici, njihovi mentorji, člani občinskih organov, med njimi tudi župan občine Jože Peternel, ki je parlament pozdravil in jim zaželel veliko uspeha pri njihovem delu. Po uvodnih govorih so nastopili učenci z glasbenimi točkami, nato pa so prešli na resno delo. Najprej so izvolili delovno predsedstvo. Za predsednico je bila izvoljena Kristina Aleršič, za člane pa Daniel Hribar, Nejc Možic in Dejan Plečko, vsi učenci šole gostiteljice iz Boštanja. Po pozdravnem govoru predsednice so člani parlamenta razpravljali o temi, ki je še posebej letos zelo aktualna, boju proti mamilom, kajenju, alkoholu in aidsu, saj je 1. december dan boja proti tej bolezni. Govornikov je bilo veliko, vsebina pa je bila podobna. Vsi so bili proti kakršni koli zasvojenosti. Pri tem naj bi jim pomagali starši, ki imajo včasih premalo posluha za probleme mladih, ravno tako pa tudi šole in širša družbena skupnost, saj imajo na žalost za potrebe mladih vedno premalo denarja. Na osnovni šoli Blanca so izvedli celo anketo o zasvojenosti v 7. in 8. razredu. Ugotovili so, da je po cigaretah in alkoholu segel že lep odstotek osnovnošolcev. Velikih razlik med deklicami in dečki ni. Ta dejanja so fantje storili predvsem iz radovednosti in da bi bili videti bolj odrasli, deklice pa zato, da bi postale enakopravne s fanti. Z mamili se blanški osnovnošolci še niso srečali, to pa si razlagajo tako, da so pač odmaknjeni od velikih mest in njihovih vplivov. Na koncu so skupaj ugotovili, da bi morali imeti veliko več možnosti za ukvarjanje s športom in kulturo. Tudi kakšna popoldanska diskoteka bi prišla prav, čeprav se šole že tako sre-' čujejo s prostorskimi težavami. Izvolili pa so tudi dva predstavnika sevniške občine, ki bosta zaključke parlamenta odnesla na republiški otroški parlament, ki bo v kratkem zasedal v Ljub-» Ijani. Izvoljena sta bila Barbara Repše iz OŠ Šentjanž ter Mateja Mlakar iz OŠ Sevnica, ki je v kratkem intervjuju dodala, do se bo na republiški ravni zavzemala za stališča, sprejeta na tem parlamentu, in s tem prispevala, da bi jih končno starejši le resno vzeli in jim zagotovili življenje brez zasvojenosti. (Ksenija) # KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, z o.o. Cesta Krških Žrtev 52 68270 KRŠKO Datum: 4. 12. 1995 Kmečka zadruga Krško, z o.o. oddaja v najem pisarne v upravni zgradbi na Cesti krških žrtev 52. Zgradba stoji v sklopu treh poslovnih stavb zraven zdravstvenega doma. Ogled je možen vsak dan od 7.00 - 15.00 ure. Informacije dobite na tel.: 21-336, 21-024. Pisne ponudbe o potrebi najema: pošljite na naslov KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, z .o.o., Cesta krških žrtev 52, 68270 KRŠKO do 15. 12. 1995. FUK-ova prva knjižna izdaja Forum Ustvarjalcev Kulture Brežice vabi v četrtek, 7.12. 1995 ob 19.00 uri na predstavitev svoje prve knjižne izdaje. V sodelovanju s Študentsko založbo ŠOU v Ljubljani je natisnil pesniško zbirko pesnikov študentov, članov Foruma. S svojimi deli so predstavljeni JURE FRITZ, ALENKA MIRT, JANEZ OSTRELIČ, TAMARA VONTA, NINA ZORKO, MARJANCA ZVAR in TOMAŽ. Likovno opremo je prispeval MILOŠ RADOSAVLJEVIČ. Istočasno bo tudi otvoritev likvne razstave slik Bojana Levaka-Gusa. Predstavitev knjige in otvoritev razstave bo v Galeriji Meke v Brežicah. Lep pozdrav, Goran Šalamon, Forum Ustvarjalcev Kulture Brežice. MHZ Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosto klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 .vUtMflNIZCRSTVO | °ELovWCA?JTpi momm ckži32ma$ko ummm UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM: NOKIA, MICHELIN, SAVA, DUNLOP, BARUM... lt"1i iO dW> idBi ii"Ti if"ti ir"Ti irTd ifTi ir*Ti ir"Ti iTi ir"Ti ir*l ir*l ir*Ti ir"!! ir"T[ ir*Ti ii*Ti ir"Ti ir"H ir"Tt ir"lt ir"fr ir"Tr TrTr"*--"*--^ [r"Ti ir"Tr ir"Tr |Da*«MNB^dNDMNBNDl|—B*~ ir"Tt ir"Tr T"r ir"Tr rT -*"" dlpgBfraDOMDD. r"Tt t"H ir"> r"Tt T*"r ir"Tr Zbogom, orožje Dne 25.11. so policisti PP Krško na podlagi odredbe sodišča na Senovem pri A.Š., roj. 1951, opravili hišno preiskavo. Našli so avtomatsko puško Thompson z dvema nabojnikoma, pištolo Knallpatr, plinsko pištolo Reck z okvirjem, zračno puško CZ M-56, predelano v malikalibrsko puško, in še 215 različnih nabojev. Dne 27.11. pa se je ob 15.15 na MMP Obrežje pripeljal hrvaški državljan A.M., roj. 1967, z mercedesom BR-0882 AA (BiH). Med kontrolo so pod voznikovim sedežem našli samokres Pietro Beretta, kal. 7,6.5 mm, in prazen nabojnik. Dne 30.11. so na vstopu v RS na mejnem prehodu Slovenska vas pregledali voznika osebnega avtomobila ZG 387-RD, K.R., roj. 1974, hrvaškega državljana. V predalu armaturne plošče je policist našel plinski samokres za rakete ROHM RG-3 kal. 6 mm in dva prazna nabojnika. Zagorela baraka Dne 29.11. so ob 16.33 Gasilsko zvezo Brežice obvestili o požaru v Peščenjaku pri Ribnici, kjer je zagorela baraka. Požar so pogasili gasilci GD Obrežje in GD Velika Dolina. Nastala je le materialna škoda, ki pa je še niso ocenili. Spet poiar 3. decembra je ob 15.47 PGE Krško prejela obvestilo o požaru v Srednjem Artu, kjer je na številki 4 gorela stara, nenaseljena stanovanjska hiša, last M.C. Pri gašenju sta sodelovali PGE Krško z dvema cisternama in GD Krško z eno. Požar so uspeli pogasiti ob 17.45; zgorel je objekt z leseno stropno konstrukcijo velikosti 6 x 8 m. škode je po oceni gasilcev za 400.000 SIT. Vzrok požara ni znan. Nehaj razgrajanja in mahanja s puško B.B., roj. 1967, in B.D., roj. 1968, oba iz Straže pri Raki, sta 3. decembra popoldne brez povabila prišla v hišo 2.A. in od njega zahtevala alkoholne pijače. Ker jima je ni hotel dati, sta s kričanjem dosegla, da jima jo je vendarle izročil. O dogodku so obvestili OKC UNZ, v obvestilu je bilo tudi navedeno, da imata nepovabljena gosta pri sebi tudi avtomatsko puško. Patrulja PP Krško je razgrajača na dvorišču hiše Ž.A. izsledila rav- no, ko je imel B.D. puško v rokah. Na poziv, naj puško odvrže, se ni odzval, le cev je obrnil v tla. Policisti so mu orožje odvzeli in ugotovili, da ni bilo nabito. Zoper oba kršitelja bosta podana kazenska ovadba in predlog sodniku za prekrške. Prometna nesreča Nekega poletnega dopoldneva smo se veselo igrali. Bilo je toplo in jutranje sonce se je smehljalo na obzorju. Na nebu ni bilo videti nobenega temnega oblaka, le modro nebo se je svetilo v soncu. Z Mihcem in z bratom smo igrali namizni tenis in se zabavali. Ko je bil čas, da smo šli po mamico v službo, sva se z bratom poslovila od Mihca in odpeljali smo se v Brežice. Ko smo bili le 600 m oddaljeni od tistega kraja, kjer nas je čakala mamica, je naenkrat počilo. Zdelo se mi je, da vse v avtu leti kakor v filmu. Kar naenkrat se je vse umirilo. Ati je porinil vrata in vsi smo izstopili. Okoli nas se je zbralo veliko ljudi, med njimi tudi zdravnik, ki stanuje v okolici. Povedal mi je, da imam zlom ključnice na levi roki. To me je še bolj prizadelo! Pregibal sem roko, a me ni ubogala in čedalje bolj me je bolela. V bolnišnici sem dobil ramensko opornico in počakal bolničarja, da me je z rešilcem odpeljal domov. Nekaj dni sem še počival, potem pa sem se le postavil na noge. Podobne nesreče ne bi rad več doživel. David Smukovič, 6.r OŠ Cerklje ob Krki BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času med 27. novembrom in 4. decembrom so v brežiški porodnišnici postale mamice: Jasna Kukovičič s Senovega - Boštjanu, Lidija Videč iz Pisec - Lidiji, Julijana Derenda iz Sevnice -Nataliji, Dragica Kurnik iz Brestanice - Michelu, Matejka Prah iz Jeroslavca - Andreji in Sandra Gabrič s Senovega - Nives. Čestitamo! Zahvala! Učenci 4. razreda Osnovne šole Sevnica se najlepše zahvaljujemo tovarni Kopitarna, da so nam omogočili ogled proizvodnje od surovine do izdelka. Najlepša hvala delavcem, ki so nas vodili skozi vse oddelke in imeli potrpljenje z nami. Želimo vam veliko uspehov pri delu v bodoče in da bi se vaši lepi izdelki čim bolj prodajali doma in v tujini. Učenci 4. razreda in razredničarke muiM MIZARSTVO Proizvodnja in Trgovinam ckž41, krško Tel.: 0608/21-637, Privat: 0608/21-498 -Opremljate gostilno ali lokal? -Potrebujete vrata ali okna? -Potrebujete knjižno omaro ali polico kar tako? Skratka: karkoli potrebujete, pa če je to samo razrez letve, izdelava stavbnega pohištva ali celovita oprema gostinskega lokala: vedno Vam bomo na voljo z vrhunsko in hitro storitvijo in s konkurenčnimi cenami. Pokličite nas ali pa nas poiščite v prostorih nekdanjega podjetja SOP Oprema. Ne bo vam žal!! Avtoline Krško trgovina in servis d. o.o. Bohoričeva ul. tel.: 0608/31-218 fax: 0608/22-118 Lastni blagovni kredit za vozila Felicia in Felicia co. Najugodnejši kredit na našem tržišču. Kredit z devizno klavzulo; primer: 8.000 DEM kredita na 36 mesecev - obrok je 320,6 DEM. V mesecu decembru še posebno božično-novoletno presenečenje ob nakupu Felicie. Avtoline Krško NOVOLETNI PRAZNIKI V KRŠKEM HOTELU SREMIČ Prepričani smo, da smo dobri gostitelji, zato Vas vabimo medse. Kaj Vam ponujamo? * Silvestrovanje v hotelu Sremič 8.000 SIT " Silvestrovanje v gostišču Tri lučke 7.000 SIT * 1. januar ob 20. uri v hotelu Sremič in v gostišču Tri lučke 2.000 SIT Privoščite si bogat novoletni meni, zabavni program in spominek presenečenja. V hotelu Sremič bo igral ansambel Alpski vagabundi, pri Treh lučkah pa ansambel Palma. * Če Vas to ne zanima, si privoščite novoletni paket: silvestrovanje, 2 polna penziona,izlet v Kostanjevico, degustacijo vina in ogled vinske kleti. Informacije: 0608/22-110 (Hotel), 0608/31-075 (Tri lučke). Dobrodošli! TELEVIZIJA MOVOjMESTO ffaBall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PRE6LED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 2I. uri NOVICE Kulturni dom Krško PROGRAM VESELEGA DECEMBRA'95 * RDEČA KAPICA v torek, 12. decembra, ob 16.30 (Lutkovno gledališče FRU-FRU Ljubljana) * TRNULJČICA v sredo, 20., petek, 22., in soboto, 23. decembra, ob 18. uri (risanka W. Disneya) * SMEŠKO MED ČRKAMI ali PLESNA ABECEDA v četrtek, 21. decembra, ob 16.30 (Studio za ples Cetje) * 101DALMATINEC v torek, 26., in sredo, 27. decembra, ob 18. uri (risanka W. Disneya) * WILLY 2 v petek, 29., in soboto, 30. decembra, ob 18. uri (celovečerni film) GI ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J KOŠARKA VSoboto, 9. decembra, se bodo Krčani v športni dvorani Leskovec pomerili z ekipo Kodeljevega, Dobovčani pa bodo gostovali v Celju pri državnih prvakih, Pivovarni Laško. (J.A.) KK Litostroj : KK Interier Krike 54 : 69 (18:31) Športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 300, sodnika Rems (Ljubljana) in Dovč (Domžale). Tekma med Slovanom in Interierjem je bila dvoboj taktičnih zamisli obeh trenerjev. Ekipi sta zaigrali odlično v obrambi, tako da je bil rezultat v 10. minuti 6:10 za Interier. Tudi v nadaljevanju se je bil trd boj, vendar so Krčani vodili že za 7 točk razlike, prvi polčas pa dobili za vsega 3 točke. Tudi v drugem delu je bila igra večjidel izenačena, v sredini drugega polčasa pa je Interier vodil že za 10 točk. Vendar pa je ponovno prišlo do preobrata, kajti domači so tri minute in pol pred koncem srečanja izenačili. Po minuti odmora in ponovnem vstopu Kraljeviča v igro so igralci Interierja naredili delni rezultat 15:0 in na koncu zanesljivo zmagali. To je bila že deveta zmaga Interierja v tem prvenstvu. Najboljšo igro je pokazal Kraljevič, ki je imel 17 skokov in tri blokade. Standardno igro pa sta pokazala McDonald in Nakič. Naslednjo tekmo igra Interier v soboto, 9. decembra, ob 20. uri v športni dvorani Leskovec z ekipo Bavaria Wolltex. KK Interier Krško: Zaturovski 2, Lučev, Kraljevič 10, Krajcar 5, McDonald 14, Nakič 23, Ademi 15, Kralj. (J.A.) * A-l SKL Smelt Olimpija 13 10 3 1112:936 23 Interier Krško 12 9 3 997:906 21 Idrija 12 8 4 939:851 20 Kovinotehna Sav. 12 7 5 1020:994 19 Rog. Donat Mg 12 7 5 946:954 19 Satex 12 6 6 1002:982 18 Litostroj 12 6 6 934:924 18 Bavaria Wolltex 12 6 6 989:1017 18 Republika 12 5 7 908:903 16 Helios 12 4 8 887:956 16 Iskra Litus 12 3 9 771:878 15 Triglav 13 2 11 921 :1125 15 Tradicionalna rekreacijska liga V organizaciji TVD Partizan Artiče se je v soboto pričela tradicionalna, že dvajseta, rekreacijska liga v košarki, ki v zimskem času združuje ljubitelje športa iz Artič in okoliških vasi. Vsem udeležencem rekreacijska liga ne pomeni le športnega tekmovanja, temveč tudi druženje in prijateljska srečanja. V dvajsetih etih se je pod koši v dvorani Prosvetnega doma Artiče zamenjalo veliko igralcev, še vedno pa sodelujejo nekateri začetniki in hkrati pobudniki lige. V letošnji sezoni sodeluje osem ekip, nekatere tudi z zelo mladimi igralci, tako da se za prihodnost tradicionalne rekreacijske prireditve v Artičah ni bati. Rezultati prvega kola: KE Goser - Heureka 31:37, Pivnica Simona - Komet Zdole 52:68, Taj Arnovo Selo - Mana 69:43, Karavan's - Tap Kukovica 69:44. (Marjan Zorko) ROKOMET Krčani v Radeče, Dobovčani v Velenje V sredo se bo nadaljevalo tekmovanje za pokal rokometne zveze Slovenije. Žreb je odločil, da se bodo Krčani pomerili z drugoligaško ekipo iz Radeč, ki bo poskušala presenetiti prvoligaša. Po dobrih igrah, kljub porazoma proti Celju in Dobovi, so Krčani v zaprti tekmi s trboveljskim Rudarjem v petek doma visoko izgubili. Tehnični vodja Kozole meni, da so to posledice težkih tekem s Celjani in Dobovčani, vendar pa bodo Krčani na gostovanju v Radečah povsem nared in ne bodo dovolili presenečenja. AFP Dobova pri žrebu ni imel sreče, saj se bo v četrtek, 7. decembra, pomeril v četrtfinalu z Gorenjem iz Velenja, eno najboljših slovenskih ekip. Po rezultatih, ki jih ekipi dosegata v zadnjem času, bo tekma do konca negotova. Dobovčani so odigrali prijateljsko tekmo za zaprtimi vrati z ljubljanskim Slovanom in v nepopolni postavi tekmo izgubili. Vendar povejmo, da je trener Toplak dal priložnost tudi igralcem, ki sicer manj igrajo. Navijaška skupina MUCLEAR POWER BOYS Športno navijanje na rokometnih tekmah v Krškem je prisotno že nekaj let. V preteklih sezonah, v času drugoligaških dvobojev, je krške rokometaše vzpodbujalo okoli 20 navijačev pod imenom "Ultra boys Krško". Pred pričetkom letošnje sezone pa so si fantje nadeli ime "Nuclear povver boys". Skupina je na začetku štela 20 članov, sedaj pa se lahko pohvalijo kot šestdesetčlanski kolektiv starosti od 14 do 25 let. "Nuklearci" s svojim navijanjem vzpodbujajo ekipo in ji stojijo ob strani tako v dobrem kot v slabem. Za navijanje uporabljajo bobne, pa tudi dlani in glas. Pojejo razne navijaške pesmi, ki so si jih priredili, in se ob tem dobro zabavajo. Čeprav je skupina prisotna tako na rokometnih kot košarkaških tekmah krških klubov, dajejo določeno prednost rokometu, zaradi katerega je skupina tudi nastala. V nekaj mesecih se je skupina "Nuclear povver boys" zelo uveljavila tudi v slovenskih navijaških krogih. Prisostvovali so vsem gostovanjem rokometnega kluba, omeniti pa velja predvsem navijanje v Trebnjem, kjer so krški navijači močno preglasili domače gledalce in pripomogli k zmagi Krčanov. Udeležili so se tudi velikega nogometnega spektakla v Ljubljani, ko sta se pomerili nogometni reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Njihovemu prvovrstnemu navijanju smo bili priča preko malih zaslonov, kjer se je videl tudi velik transparent z napisom "Nuclear povver boys". Navijaško skupino poznajo že skoraj vse največje navijaške skupine (Green Dragons, Viole, Trotersi, Black Gringos ...) Krški navijači si želijo narediti tudi šale z napisom skupine, povečati svoje članstvo in tako vzpodbuditi tudi ostalo občinstvo, ki je sedaj samo "gledališko", k boljšemu vzdušju in športnemu navijanju na prvo-ligaških tekmah. "Želimo pa si ohraniti dobre odnose s krškim rokometnim in košarkaškim klubom, ki nam pomagata (avtobusni prevozi, vstopnine ...). na koncu bi pozval vse člane, ki še niso poravnali članarine, da to čimprej storijo," je še dodal vodja navijaške skupine "Nuclear povver boys" Boštjan Pire. (Galex, foto Cole) zentant Robert Ferenčak, medtem ko sta preostala dva tekmovalca, med katerima je predvsem Zdravko Krošelj zadnje čase v večji rezultatski krizi, zaostala za pričakovanji. SD Kruno Brežice: Sabadoš 558, Ferenčak 545, Krošelj 529. (ES) Heroj Harok - Ormoi 169« : 1674 V drugi strelski ligi sever so sevniški strelci prepričljivo premagali močne goste iz Ormoža in se tako utrdili v sredini prvenstvene lestvice. Za Heroja Maroka je bil najbolj uspešen Hrovat s 577 krogi, Umek je dosegel 567, Petrin pa 552 kroga. (J.A.) Heroj Harok - I. Pohorski bataljon 1551 : 1517 Sevniški pištolaši so zanesljivo premagali goste iz Ruš, kljub temu, da niso blesteli, pa je visoka zmaga povsem zaslužena. Za Sevničane so nastopili: Mirtelj 535, Ognjenovič 521, Cimperšek 496. (J.A.) Tolmin - Kanja II Leskovec 1581 : 1944 Mladi Leskovčani so ponovno visoko zmagali, tokrat so v Tolminu premagali domačo člansko vrsto. Tudi tokrat je bil najboljši Vrščaj s 555 krogi, dobro pa sta mu pomagala tudi Mlakar (547) in Arh B. (542). (J.A.) Žalec 89 - Kruno Brežice 1939:1979 V petem krogu tretje lige v streljanju s standardno zračno puško so bili brežiški strelci na gostovanju v Žalcu še posebej razpoloženi, saj so ob svoji četrti zaporedni zmagi dosegli še nov klubski rekord ter najboljši izid letošnjega tekmovanja v severni skupini tretje državne lige. Nastopili so: Gordana Grame 563, Peter Fridl 561 in Slobodan Manojlovič 555 krogov. (ES) HALI NOGOMET P9P Slovenije 1995/99 ŠD Orlica Pišece je dosegla izjemen rezultat z uvrstitvijo v osmino pokala POP Slovenije v malem nogometu v sezoni 1995/96. V predtekmovanju je sodelovalo 24 ekip iz vse Slovenije. Orlica Pišece je zmagala v svoji skupini in se uvrstila v naslednji krog tekmovanja. Žrebanje osmine finala bo marca v Mariboru. Kot najboljši strelec Orlice se je izkazal D. Kene, ki je dosegel 5 zadetkov. Iz Posavja sta se v drugi krog uvrstili še ekipi M. Krošelj iz Sevnice in Beli konjiček iz Brežic. Nogometna rekreativna lisa Končan je jesenski del rekreativne lige v nogometu v organizaciji ŠD Orlica Pišece. Udeležilo se ga je 6 ekip. Po prvem delu tekmovanja vodi Bistro Kekec iz Globokega s 24 točkami, sledijo ekipe MNE Amigos, Orlica Pišece, Vulkanizerstvo Brezina, MNE Pišece in TVD Partizan. Med strelci vodita Kene D. (Orlica) in Kene D. (Kekec) s 17 zadetki. Spomladanski del tekmovanja se bo pričel marca 1996. STRELJANJE Crabnarjevi prvo« Župancu drugo mesto V soboto so se v Ljubljani na kontrolnem tekmovanju za sestavo strelskih reprezentanc pomerili najboljši slovenski strelci. Velik uspeh sta dosegla Tina Grabnar, ki je premočno zmagala med mladinkami, in Dejan Župane, ki je med mladinci osvojil drugo mesto. V absolutni konkurenci je Grabnarjeva zasedla peto mesto, Župane pa sedmo. S tem uspehom sta si strelca leskov-ške Kanje zagotovila nastop v reprezentanci Slovenije v dvoboju s Hrvaško, ki bo 16. decembra v Ljubljani. Na tem tekmovanju sta nastopila tudi Brežičana Robi Kranjc, ki sicer tekmuje za ljubljansko Olimpijo in je prepričljivo zmagal s pištolo pri članih, ter mladinec Ferenčak (SD Kruno Brežice). (J.A.) Kanja Leskovec : love Jurkovic 1719 : 1793 V 5. kolu prve slovenske strelske lige so po hudem boju na koncu zasluženo zmagali strelci Kanje, ki so v tem kolu prvič uspešno nastopili kot ekipa. Tekma je bila pomembna za obe ekipi, saj se borita za obstanek v družbi najboljših slovenskih strelskih ekip. Najboljši pri Kanji je bil najmlajši član ekipe Gorazd Zorič, ki je 574 krogi dosegel svoj najboljši rezultat v ligaških tekmah. Grabnarjeva in Župane sta s po 571 krogi nekoliko zaostala za pričakovanji, vendar pa je bilo tudi to dovolj za zanesljivo zmago. SD Kanja Leskovec: Zorič 574, Grabnar 571, Župane 571. (J.A.) Kruno Brežice : Biring Trzin 1931:1914 Brežiški strelci so prvo letošnjo zmago v prvi državni ligi v streljanju s pištolo po pričakovanju zabeležili šele v 4. krogu, ko so na "izposojenem" strelišču v Boštanju kot domačini premagali goste iz Trzina, proti katerim doslej še nikoli niso izgubili in se tako povzpeli na osmo mesto na lestvici. V moštvu Brežičanov je tudi tokrat najbolj zadovoljil državni mladinski repre- Sebastjan in Urška ponovno izvrstna Ptuj, 2. decembra - Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju v ST in LA plesih v letošnjem letu je tekmovalo tudi sedem plesnih parov PPK Lukec, ki so dosegli naslednje uvrstitve - pionirji D: 5. mesto v ST in LA Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 8. mesto v LA Bogdan Špoler in Staša Puntar; mlajši mladinci B: 1. mesto v ST in 2. mesto v LA Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar: mladinci C: 12. mesto v LA Boštjan Lipar in Barbara Sotošek. (Galex) Ostali plesni rezultati Kvalifikacijskega turnirja na Ptuju so se udeležili tudi trije posavski pari -pionirji D: 3. mesto v ST in 6. mesto v LA Mitja Stanič in Anja Žvab; mlajši mladinci C: 1. mesto v LA in 3. mesto v ST Mitja Prah in Mateja Gane, 10. mesto v LA in v ST Matjaž in Tina Brudar. (Tatjana Stanič) Lukci na dobrodelni prireditvi V ponedeljek je v ljubljanski Cankarjev dom odpotovalo sedem plesnih parov PPK Lukec, ki bodo sodelovali na dobrodelni prireditvi za obolele s celebralno paralizo. Prireditev, ki jo bo vodil Stojan Auer, bo posnela tudi TV Slovenija, predvajana pa bo 18. decembra. KEGLJANJE Krško - Rudar Hrastnik 1 : 9 Slab dan krških kegljačev je botroval visokemu porazu proti izkušenim gostom iz Hrastnika. Edini svetli točki v krški ekipi sta bila Pešec in Kocjan (PHip) Litija Litus - Sevnica 5 : 3 Točke za Sevničane so osvojili Vanič, Matic in Brzin, izgubili pa so Koprivnik, Golobic in kombinacija Ferlin-Preskar. (Pilip) Krško - Piramida Zagorje 7 :1 Krčani so se z zmago vrnili v boj za prvo mesto v nadaljevanju lige. Zmagali so Pešec, Kocjan, Golja, Čosič in Pinoza, izgubil pa je Planine. (Pilip) Brežice - Litus Litija 7 : l Visoka zmaga je Brežičane obdržala na tretjem mestu. Točke so prinesli Lapuh ml., Zorič, Papič, Kodrič in dve točki na rezultat. (Pilip) Litija II - Sevnica 5 : 3 Sevničani so prvi del lige končali brez zmage in si tako delijo sedmo in osmo mesto. Kljub zmagam Vaniča, Preskarja in Koprivnika so nesrečno izgubili. (Pilip) ŠAHOVSKI KOTIČEK Hitropotezno ekipno šahovsko prvenstvo V dvorani DPD Svoboda Griže je potekalo hitropotezno ekipno šahovsko prvenstvo II. slovenske šahovske lige - vzhod za leto 1995. Med osmimi ekipami so šahisti ŠK Milan Majcen Sevnica osvojili 5. mesto. (J.B.) Hitropotezno šal »sameznike Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je organiziralo odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo občine Žalec med posamezniki za leto 1995. Udeležilo se ga je 24 tekmovalcev iz raznih klubov Regionalnih šahovskih zvez Maribora, Posavja in Celja. Od posavskih tekmovalcev se je najbolje odrezal Sevničan Martin Mirt, ki je s šestimi točkami osvojil 14. mesto. (J.B.) Debelakov memorial Krmelj, 3. decembra - Na tradicionalnem Debelakovem memorialu, že štirinajstem po vrsti, se je pomerilo osem ekip iz Sevnice, Trebnjega in Krmelja. Slavili so Sevničani, drugo in tretje mesto pa sta osvojili ekipi Krmelja. Med posamezniki je Arif Begovič (Krmelj I) osvojil prvo, Zvonko Mesojedec (Sevnica I) drugo in Rudi Prosenik (Krmelj II) tretje mesto. (Jakob) C NAŠ GU\S 40, 6. DECEMBER 1995 OBVESTILA - REKLAME w ŠPORT Pire in mtii t Publikumu Mlada in perspektivna posavska nogometaša Marko Mitič (Brežičan, ki je zadnjo sezono igral v Radečah) in Simon Pire (član NK Krško) sta postala člana prvoligaške ekipe celjskega Publikuma. (Pilip) IS. Male je v mcmorial v ženski Športni gimnastiki Ljubljana, 2. decembra - Na tradicionalnem, že petindvajsetem Malejevem memorialu v športni dvorani Tabor v Ljubljani so med 240 tekmovalkami iz vse Slovenije uspešno nastopile tudi telovadke brežiškega Telovadnega društva Sokol in Gimnastičnega kluba GYM RAIN Brežice, in sicer v konkurenci mlajših ter starejših pionirk in mladink B-programa Gimnastične zveze Slovenije. Rezultati - mladinke B posamično: 5. Janušič, 6. Ogorevc, 7. Grejevič (vse Sokol); mladinke B ekipno: 1. TD Sokol Brežice; st. deklice B posamično: 7. Šavrič, 8. Oljačič, 9. Rozman, 10. Molnar, 11. šurbek, 13. Kržan, 14. Klemenčič (vse Sokol); st. deklice B ekipno: 2. TD Sokol Brežice, 3. TD Sokol Brežice; ml. deklice - obvezne vaje: 11. Tomše, 12. Lapuh, 20. Antončič (vse Sokol); ml. deklice B posamično: 12. Šiljevinac (Gym Rain), 16. Kržan, 24. Sokolič (obe Sokol), 31. Zaplatič (Gym Rain), 33. Gorenc (Sokol), 38. Žarkovič, 39. Zlobko (obe Gym Rain); ml. deklice B ekipno: 7. TD Sokol Brežice, 10. Gym Rain Brežice. (R.Z.) 1. posavsko prvenstvo v badntintonu Brežice, 2. decembera - Badmintonski klub Brežice je organiziral drugo posavsko prvenstvo, katerega se je udeležilo dvanajst igralcev in igralk. Rezultati - finale ženske: Nataša Mulič - Eva Medvešček (obe Brežice) 11:3, 11:7; finale moški: Aljoša Rovan - Franci Škaler (oba Brežice) 15:13, 15:14; tretje mesto je zasedel Primož Gajšek iz Krškega, četrti je bil Marko Kovačič, peti Boris Gorišek in šesti Robi Božič (vsi Brežice). (Bobby) Plavalni miting "Miklavž *P5" Ljubljana, decembra - Plavalci in plavalke PK Vitacel - Celulozar so se udeležili mednarodnega plavalnega mitinga "Miklavž '95" in med ekipami dosegli 11. mesto. Rezultati - ml. dečki in deklice B: 24. Jevnik (50 m prosto), 2. Marušič (50 m prsno), 14. Kerin (50 m prsno), 12. Kerin (50 m hrbtno), 24. Molan (100 m hrbtno), 16. Kerin (50 m delfin), 14. štafeta 4 x 50 m prosto ml. deklice (Jelen, Jevnik, Klemenčič in Soldat), 7. štafeta 4 x 50 m prosto ml. dečki (Jevnik, Pavlic, Marušič in Kerin); dečki in deklice A: 14. Furst (100 m prosto), 13. Pribošič (100 m prosto), 28. Herakovič (100 m prosto), 17. Kozole (100 m prsno), 23. Herakovič (100 m hrbtno), 20. Furst (100 m delfin), 7. štafeta 4 x 50 m prosto deklice (Herakovič, Kozole, Leskovar in Pribošič), 9. štafeta 4 x 50 m prosto dečki (Molan, Kelhar, Zadravec in Furst). (Galex) "Masi športniki Posavja za leto *95" Športniki: Levičar 164 glasov, Rovan J. 24, Šantej 18, Omerzel 14, Povhe 8, Grojzdek 7, Lekše 7, Zagorc 5, Dular 3, Kos 2, Sotelšek 2, Kraljevič, Rovan A., Veber in Vaš po en glas. Športnice: Lopatic 66 glasov, Pribošič 37, Radišek 9, Kos 6, Radej 4, Mihelič 2, Grabnar 2, Kozmus, Krejan in Voglar po en glas. Ekipe (moške in ženske): C.P.S. Krško 256 glasov, KK Interier 41, KD Savaprojekt 8, AK FIT Brežice 7, Sebastjan & Urška 7, Omerzel team 6, RK Krško 5, Karate klub Sevnica 5, RK AFP Dobova 5, PK Vitacel - Celulozar 4, ŠK Triglav Krško 2, SD Kanja Leskovec 2, PAK Krško 1. ^v^J=> -"»»>> "^»f "^.f* ^^.C ^"^^ ^>>^p ^»^.P """*«L* ^-»*T3 ^*^fc> _--*T3 ^-*T3 ***^> ^-^fc> ^""*T3 ^-**fc> ^*T= GLASUJEM Kupon št. 9/95 - za našega športnika................. - za našo športnico ....................... - za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ..................................... Naslov....................................................... Kraj .............................................................. Republiški zavod za zaposlovanje PROSf A DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Občina KRŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOČNIK PREVIJALEC PS 3 II; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: DELAVEC BREZ POKLICA; do 8.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO,KRŠKO KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: KUHAR; do 15.12.95; PUSTIŠEK MAJDA "SARA" LESKOVEC PRI KRŠKEM, UL. 11. NOV. 41, LESKOVEC PRI KRŠKEM DIPL. EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE VODJA KOMERCIALE; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik: govorno in pisno; ostali pogoji: DIPLOMIRANI EKONOMIST; do 15.12.95; PAPIROTI - VSE IZ PAPIRJA KRŠKO, TOVARNIŠKA ULICA 14, KRŠKO Občina SEVNICA ELEKTROMONTER VZDRŽEVALNA DELA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ELEKTRIKAR POSK. DELO 1 MESEC; do 8.12.95; TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU 18, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU ZDRAVSTVENI TEHNIK MEDICINSKA DELA TEHNIK; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: MEDICINSKA SESTRA - TEHNIK; do 8.12.95; TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU 18, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU ZDRAVSTVENI TERAPEVT VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; nedoločen čas; jeziki: slovesnki jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 4 MESECE; do 8.12.95; TRUBARJEV DOM UPOKOJENCEV LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU 18, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU ^ed^c^n FHOUA4A VOZIL BREŽICE POOBLAŠČENI PRODAJALEC OAEVVOO RACER, NEXIA, Del ponudbe rabljenih vozil: - BMW318i - Opel Kadett 1.5 TDI - iMVRSCampus - Z900AK - Mazda323F - Fiat Duna car. - Opel Kadett 1.8Lfrisco - Unis Jetta JXD CimosAX1.1TRE let. 87/5 let.90/1 let.89/12 iet.ae/8 let.90/6 let.90/6 let.91/3 let.89/7 let.93/5 let.90/B let.87/11 Tovarniška 10 Tet.: 0608/62-109 fax: 0608/62-644 VOZIL ESPCRO 12.900 DEM 14.500 DEM 7.950 DEM 2.800 DEM 15.500 DEM 10.600 DEM 15.400 OEM 13.000 DEM 19.500 DEM 8.800 DEM 6.600 DEM Možnost nakupa staro za novo. Krediti, leasing ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka, tasta in dedka ALOJZA JEVŠNIKA (roj. 1932) se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izreke sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vso ostalo pomoč. Zahvaljujemo se dr. Ladiki, g. župniku, godbi, pevcem za zapete žalostinke in g. Pavlicu za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli v teh težkih urah ponudili svojo pomoč. Žalujoči: žena Pepca, sinova Slavko in Boris, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. PRER0C1SCE DELFI 090 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre na srečo...178 SIT/pol min Natakarico, lahko pripravnico, zaposli okrepčevalnica Sokol v Brežicah. Možnost stanovanja. Tel.. 61-576. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost piačila na obroke. Tet.: 33-608. Prodam VW (hrošč) 1200, letnik 1976, dobro ohranjen, nove gume, avtoradio, registriran do septembra 1996. Cena 1.999 DEM. Tel.: DEM. Tel.: 32-514, 21-668. Nudimo vam odličen zaslužek za delo doma. Potrebujete telefon in prijeten nastop, če ste iz Krškega, Brežic, Sevnice ali okolice, nas pokličite v sredo, četrtek in petek od 8. do 10. ure po telefonu 32-948. V KRŠKEM KUPIMO POSLOVNI PROSTOR, STAVBNO ZEMLJIŠČE V IZMERI DO 2000 M2 ALI STANOVANJSKO HIŠO Z MOŽNOSTJO PREUREDITVE V POSLOVNI OBJEKT. HermeS d.o.o., Cesta 4. julija 57, Krško. Tel.; 0608/21- 710, fax 21-760. Manjše stanovanje v Posa-vju najamem. Tel.: 31-415. Prodam fotoaparat Canon T 70, z zoom objektivom (36-200 mm) fleš canon speed-light 199.T in 2x converter, UV-filter, vse skupaj za 900 DEM. Tel.: 32-514, 21-868. Yamaho DT 125 RE letnik '92, reg. do oktobra 1996, v odličnem stanju, zamenjam za cestnega 125 od letnika '92 dalje ali prodam. Tel.: 0608/78-365 po 15. uri. Agencija "LUKEC" d.o.o. Krško PLES, GLASBA, TURIZEM. TRGOVINA @/U*L Bohoričeva 19, 68270 Krško Tel./fax:0608-22-269 d.o.o. inženiring podiali« za izvedbo, 1tl*n|* In Inženiring Obvešča, da za trg gradi skupno s soinvestitorjema stanovanja v novih stanovanjskih blokih na Spodnjem griču v Krškem: 1. V bloku E1 stanovanja velikosti 45,55 m2 (1 stan.), 50,35 m2 (1 stan.), 60,25 m2 (1 stan.) Vseljiva do 15.02.1996. 2. V bloku D1,2,3 stanovanja velikosti 45,55 m2 (3 stan.), 53,40 m2 (3 stan.), 56,80 m2 (3 stan.) Vseljiva do 15.5.1996. (Možne so združitve stanovanj v večja.) Cena je 1.900 DEM/m2, plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila. Vse informacije "IR" Inženiring Krško, CKŽ 53, tel. 21-944. VIDEM, celuloza, papir in papirni izdelki, d.o.o., v stečaju, Krško, Kolodvorska 2, 68270 Krško, ki ga zastopa stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon., objavlja Na osnovi sklepa št. 2/95 z dne 10.4.1995 stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem JAVNO DRAŽBO za prodajo navedenih nepremičnin - hiš s pravico uporabe pripadajočega funkcionalnega zemljišča stečajnega dolžnika, ki bo dne 13.12.1995 ob 12. uri v prostorih Kolodvorska 2, Krško, v sledečih obsegih in pogojih: 1. št. 206, površine 1,77 a, pripisana pri ZKV 119, k.o. Stara vas in pripadajoče zemljišče na pare. št. 205/1, površine 2,82 a, pripisana pri ZKV št. 792, k.o. Stara vas. Izklicna cena: 155.000,00 DEM. 2. ROŠKARJEVA HIŠA: stanovanjska hiša, površina 318 m2, Tovarniška 12, Krško. Objekt je na pare. št. 203/2, površine 1,98 a in pripadajoče zemljišče na pare. št. 203/2, površine 4,15 a, vse pripisano pri ZKV št. 316, k.o. Stara vas. Izklicna cena: 108.000,00 DEM. 3. CIMERMANOVA HIŠA: stanovanjska hiša z garažo, površina 158 m2, Tovarniška 11, Krško. Objekt je na pare. št. 203/4, površine 0,84 a in pripadajoče zemljišče na pare. št. 203/4, površine 2,61 a, vse pripisano pri ZKV št. 247, k.o. Stara vas. Izklicna cena: 75.000,00 DEM. 4. LAVRINŠKOVA HIŠA: stanovanjska hiša, površina 75 m2, Tovarniška 9, Krško. Objekt z dvoriščem je na pare. št. 139/2, površine 2,22 a in pripadajoče zemljišče na pare. št. 193/3, površine 3,89 a, vse pripisano pri ZKV št. 780, k.o. Stara vas. Izklicna cena: 25.000,00 DEM. Vse izklicne cene, ki so navedene, in bodoče izlicitirane prodajne cene so v DEM s plačilom v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Vse navedene nepremičnine - hiše lahko kupec vzame v uporabo v roku enega meseca od veljavnosti kupoprodajne pogodbe. Prodaja se po načelu "videno - kupljeno", kasnejših reklamacij I glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. i * Vsem resnjm dražiteljem bo omogočen ogled objektov in dp-stop do potrebne dokumentacije po predhodnem dogovoru. Pogoji za sodelovanje: * Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo 2 dni pred dnevom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na ŽR51600-690-86398 ali pri blagajni Vidma, d.o.o., v stečaju, Kreko. * Pred začetkom dražbe morajo dražitelji predložiti dokaz o vplačilu varščine, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da dražitelj ni tuja pravna oseba, ter pooblastilo za zastopanje dražitelja. " Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh po dražbi; če od podpisa odstopi, varščino zadržimo. * Kupec mora kupnino iz kupoprodajne pogodbe plačati v 15-ih dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina šteje v kupnino, če pa preostanka kupnine ne plača, varščino zadržimo. * Vse stroške in davek na promet z nepremičninami, ki so vezani 'N^na predmet kupoprodaje s prenosom lastništva ter vpisa v zemljiško knjigo, plača kupec. * Varščino brez obresti bomo neuspelim dražiteljem vrnili najkasneje v 8 dneh po končani dražbi. * Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu št. 0608/21-831 ali telefaksu št. 0608/22-177, Videm, d.o.o., Krško, v stečaju, Kolodvorska 2, od stečajnega upravitelja Branka Ogorevca ali njegovega pomočnika Franca Puhnerja. Krško, dne 28.11.1995 stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. Gi ZADNJA NAŠ GLAS 40, 6. DECEMBER 1995 J Naša anketa: Notarji niso odvetniki, skrbeti morajo za interese vseh Čeprav smo o notariatih v Našem glasu že pisali, smo se tokrat odločili še za anketo. Nekoliko so nas k temu spodbudile pripombe ljudi, res pa je, da je vsa zadeva pri nas še dokaj nova in vam utegne priti prav še kaka dodatna informacija. Gre namreč za zelo staro institucijo. Zametke notariatov opredeljuje rimsko pravo, torej jih beleži zgodovina že v rimskem cesarstvu. Institucija se je oblikovala skozi srednji vek in do današnjih dni. V stari Jugoslaviji jo je (leta 1930) posebni zakon uvedel kot javno službo, v pokojni SFR Jugoslaviji pa je oblast notariate ukinila. Zakaj? Zato, ker je AVNOJ načrtoval ukinitev ali vsaj zmanjšanje obsega zasebne lastnine na tako nizko raven, da naj notarji in njihove storitve ljudem ne bi bili več potrebni. Družbeno lastnino in ostanek^ zasebne pa je bilo najbolje prepustiti nadzoru države. Zato so (od 17. novembra 1944) overitve zasebnih pogodb in ostalih listin pripustili sodiščem ali upravnim organom. O vsej zadevi smo se pogovarjali z Andrejem Martincem, ki vodi notarsko pisarno v Krškem: "Zamisel o ponovni uvedbi notariatov se je porodila v osemdesetih letih, z osamosvojitvijo Slovenije. Kot javno službo smo jih ponovno vključili tudi v ustavo." Zakon opredeljuje notarja kot osebo javnega zaupanja, ki po določilih tega istega zakona sestavlja javne listine o pravnih poslih, izjavah volje, dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, sprejema denar in druge vrednostne papirje v hrambo ali zaradi izročitve tretji osebi oziroma državnim organom. Opravlja tudi druge posle, ki mu jih dovoljuje zakon. Doslej je prišlo do izraza predvsem sestavljanje notarskih listin. Tudi sodne poravnave imajo značaj javnih listin, kar pomeni, da so neposredno izvršljive in tožba ali sodba ni potrebna. Ljudje še ne vedo, da lahko pri nas sklenejo vse vrste pogodb. Take, pri notarju sestavljene javne listine so izvršljive tudi v drugih državah, zlasti v tistih, kjer imajo latinski tip notariata (Avstrija, Nemčija), kakršen je naš. To pa je 44 v svetu najbolj razvitih držav, medtem ko tiste z anglosaksonskim tipom notariata tudi že kažejo zanimanje za članstvo v naši organizaciji." V čem je pomembna razlika med delom odvetnika in notarja? Andrej Martine: "Notar mora skrbeti za interese vseh v zadevo vpletenih oseb, odvetnik pa je zavezan predvsem svoji stranki ... To je zlasti pomembno za starejše osebe, invalide, mladoletnike. Pri izročilnih pogodbah starejši lahko ostanejo nezaščiteni in na to nemoč jih mora notar opozoriti. Ustaviti pa se mora, čim se pojavi spor. Takrat nastopa sodišče." Temo za današnjo Našo anketo smo izbrali tudi zato, ker so se nekateri posamezniki pritoževali nad cenami notarskih storitev. Državni zbor je leta 1994 na podlagi Ustave sprejel zakon o notariatu. Ministrstvo za pravosodje pa je dodalo podzakonske akte, ki določajo notarsko tarifo, na podlagi katere so odmerjene tudi pristojbine. Njihove višine je določila Notarska zbornica, potrdilo jih je Ministrstvo za pravosodje. Zakon določa, da v primeru, ko sta obe strani, udeleženi v postopku, zelo revni, notar lahko obe oprosti plačila pristojbine. V veliko primerih je potrebno tudi svetovanje in gospod Martine pravi, da pri manjših rečeh nasvetov sploh ne zaračuna: "Seveda, če me pa kdo sprašuje debelo uro in več, tudi ne morem delati zastonj!" Sicer pa se predpisi te službe prilagajajo predvsem strankam: notarji jim morajo biti dostopni vsaj med delovnim časom (vsak dan med 9. in 12. ter 14. in 16., ob petkih pa med 9. in 14. uro). Če je potrebno, gredo tudi na teren. To je ena izmed nerodnosti tega dela. Med dopusti in boleznijo si mora namreč notar zagotoviti nadomestilo ali pomočnika, a naši trije posavski notarji si menda brez težav priskočijo na pomoč ali pa se posvetujejo, če se jim kje zatakne. Veliko stvari je pač še nedorečenih. (Ika) Karmen Molan iz Brezine pri Brežicah: "Uvedba institucije notariata mi je že poznana, čeprav ga zaenkrat še nisem potrebovala. Kakor mi je znano, je v Brežicah notar Andrej Dokler. Notarji so sedaj prevzeli določena dela od upravnih organov in pri njih je sedaj mogoče overjati vse vrste javnih listin in ostalih dokumentov. Ker pa tega do sedaj še nisem potrebovala, tudi njihovih cen ne poznam." Pomembno delovno področje notarjev so gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah zahteva sodelovanje notarja pri ustanavljanju ali spreminjanju določenih vrst gospodarskih družb. Pri ustanavljanju delniških družb in na njihovih skupščinah morajo notarji skrbeti za zakonitost postopka in za varovanje interesov (zlasti) malih delničarjev. Na tem področju čaka ne le notarje, ampak nas vse še veliko dela in študija, saj o delničarstvu večina še ne ve prav dosti. Ljudmila Kuplenik, natakarica, jz Kostanjevice: "Notarji so verjetno potrebni tudi za kaj več kot samo overovljanje dokumentov in sestavljanje uradnih listin, pa imajo ravno s tem precej dela. Narobe se zdi, da moraš za "en uborgi" žig na treh listih plačati tri storitve, to ni potrebno. Ker so jim pripadla nekatera opravila, za katera je moral človek včasih letati na občino, bi pričakovali, da bo razlika očitna, pa ni vedno ..." Jože Sumrak, upokojenec iz Radeč: "K sevniškem notarju Alojzu Vidicu sem prišel kot priča in ga stranki tudi sam predlagal. Z delom notarja sva bila zelo zadovoljna, ker pri svojem delu strankam tudi pomaga z nasveti o najboljši možnosti. Delo je hitro opravljeno, medtem ko smo nekoč na sodišču čakali tudi eno ali več let, zato se mi tudi cene njihovih storitev ne zdijo pretirane." V praksi še ni močno razširjeno sodelovanje notarjev pri zapuščinskih postopkih. V Avstriji je to delo že utečeno, v Sloveniji pa notarji napravijo zapise in cenitve zapuščine le, če jim sodišče zaupa to delo. Andrej Martine zato meni, da bi kazalo v prihodnje vodenje zapuščinskih postopkov prepustiti notarjem, zlasti takrat, ko ni sporov. S tem bi tudi občutno razbremenili sodišča. Sonja Kruic, varuhinja iz Krškega: "V Krškem je notar Andrej Martine, pred kratkim sem ga obiskala, vendar me je njegov način dela in pristop negativno presenetil. Bila sem zelo razočarana, kajti s cenami je manipuliral. Mislim, da notar s stranko ne bi smel "glihati" kot na tržnici. Nato sem šla v Sevnico k notarju Alojzu Vidicu, ki je imel določene cene in prijeten pristop. Se to: ljudje si lahko izbirajo notarje kjer koli, izbira ni odvisna od občinske priprad-nosti, kar sem najprej mislila" Alojz Krejan, komisionar, Sevnica: "Ravnokar sem imel opravek pri notarju. Moram reči, da sem bil zadovoljen, čeprav ni šlo za kakšno posebno zadevo. Ne vem sicer, kako delujejo sodišča in advokature, ker nisem še imel opravka pri njih, vendar mislim, 'da je uvedba notarjev potrebna. Cene so zadovoljive." Silvo Kunst, trgovec, Sevnica: "Pri notarju sem že bil zaradi urejanja papirjev glede avtomobila. Reči moram, da, kar se tiče teh zadev, potekajo stvari dosti bolj počasi kot prej, ko si lahko to dokumentacijo urejal na enem samem mestu, na občini. Cene so se mi zdele sprejemljive." J Mateja Križanič, absolventka FF, iz Sevnice: "Novost uvedbe notarjev mi je poznana, saj sem ga že obiskala. Z njegovimi storitvami sem bila zadovoljna, vendar so predrage. Včasih pa opeharijo stranke, ker overjajo in seveda zaračunavajo stvari, ki overjanja sploh niso potrebne." KNJIŽNICA BREŽICE OBVEŠČA svoje uporabnike, da bo zaradi vzdrževalnih del zaprta od ponedeljka, 11. decembra, do vključno petka, 15. decembra. Prosijo za razumevanje. Tercet ansambla Slovenija vabi na koncert NajlepSe Slomškove in božične pesmi v petek, 8. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Sevnici. Generalni pokrovitelj prireditve je lekarna Pod Sv. Rokom, Sevnica. Vabljeni! eL:060e/62-905,S2 svobode 37, Brežu ¦ Xbun* d.o.o. Sintra - prvi ameriški Opel Nemški Opel pripravlja v sodelovanju z ameriškim kon-cernom General Motors za konec leta nov izdelek. To bo nov limuzinski kombi Sintra z osmimi sedeži, dovršeno notranjostjo in z nekaj različicami motorjev. Pri Oplu napovedujejo, da bo sintra evropskim kupcem na voljo še letos po solidnih, če ne že ugodnih cenah. O vsem tem se boste lahko prepričali tudi pri naših pooblaščenih prodajalcih Oplovih vozil. (Galex) Cb kofetku bisk !>¦*¦ prof. Mariji Lelič Pri prof. Mariji Lelič, upokojeni profesorici slovenskega jezika, se nismo oglasili zaradi njene poklicne kariere, temveč zato, ker je njen konjiček predano delo pri amaterskem gledališču na Gimnaziji Brežice. Kdaj ste se prvič srečali z gledališčem? "Seveda najprej kot obiskovalka predstav, ko pa sem začela poučevati na Oš Brežice, sem se v režiji tudi sama preizkusila. Najprej so bile to čisto otroške predstave, kot so Rdeča kapica, Tajno društvo PGC ... Ugotovila sem, da me to delo navdušuje, ker je domiselno in kreativno, in se dopolnjuje z mojim delom v razredu, ker sem učence tako bolje spoznala in našla boljši stik z njimi." Kako je zaposlitev na Gimnaziji Brežice vplivala na vašo gledališko dejavnost? "Z gledališkim delom sem kar hitro nadaljevala, ker je bil odziv dijakov zelo dober. V začetku je bil to bolj dramaturški krožek, ki pa se je potem razvil v pravo gledališko dejavnost. Skoraj vsako leto smo predstavili vsaj eno delo, mislim, da je bilo prvo postavljeno na oder "Zbogom, Čarli". Ker smo doživeli zelo pozitiven odziv občinstva, smo nato na oder postavili vsaj po eno delo. Za to pa je bilo potrebno veliko časa in truda, dela so postajala zahtevnejša, ker so bile predstave namenjene odraslemu občinstvu. Pri tem nam je bila v veliko oporo Gimnazija, fi- nančno pa nam je pomagala tudi ZKO Brežice. Za vse ostalo smo v glavnem poskrbeli sami, izdelovali kostume in scenografijo. Predstava Komedija ljubezni je dokaj zahtevna in prva po dolgoletnem premoru. Pri tej postavitvi nam je bila dobrodošla pomoč s strani prof. Alojza Konca (scenografija) ter prof. Alenke Šet, ki bo moje delo tudi nadaljevala. S Komedijo ljubezni smo se najprej predstavili brežiškemu občinstvu, nato je sledilo gostovanje v Krške/n in na Senovem, kjer moram omeniti izredno prisrčen sprejem. Naslednje gostovanje je bilo v "Sevnici, upamo pa, da bomo gostovali še v Novem mestu. Potem pa bo sezone verjetno konec, saj je večina igralcev maturantov in bodo ogromno dela morali posvetiti šoli." Ali je bilo to delo ljubiteljsko? "Pri tem delu gre res samo za veselje do dela, saj finančnega dobička ne prinaša. Naše delo je poplačano z dobrim obiskom in pozitivnimi odzivi gledalcev. Dijaki pa tudi zelo radi nastopajo, saj je to zanje neke vrste sprostitev po napornem šolskem delu. Vendar pa kljub temu naše delo ni bilo čisto brez nadomestila. Prejeli smo kar nekaj priznanj, in sicer dvakrat plaketo na Republiški reviji amaterskih gledališč "Naša beseda" ter tri plakete na srečanju skupin Po-savja. Sama sem za svoje delo prejela republiško Linhartovo priznanje za delo z amaterskim gledališčem, ena od dijakinj pa zlato odličje za vlogo v predstavi "Bosa v parku"." In kakšne so vaše želje za v prihodnje? "V prihodnje bi si želela ustanoviti ali oživiti amatersko gledališko dejavnost v Krškem, ki je bila včasih že tradicionalna. Želim si, da bi bil odziv mladine velik ter da bi mi pri tem pomagala tudi širša družbena skupnost, pa tudi tisti prebivalci Krškega, ki so se včasih s tem radi ukvarjali. Tako bi nadaljevala s svojim priljubljenim konjičkom, mladim pa bi na ta način nudila možnost, da se udejstvu-jejo na kulturnem področju." (Ksenija)