gt 60.
I^etnilz II.
Posamezna Številka stane 20 vinarjev.
Maribor, 3. junija 1010.
MALE NOYICE.
Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne, — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja
Maribor in Radgona, naša.
Meja piestopi severno od Laboda na Štajersko, teče ves Sas severno od Drave, tako da osta* nota Maribor in Radgona pri Jugoslaviji, Severno od Radgone gre meja v ogrsko ravnino
Tako se glasi v pogojih, katere je vCeraj izročila antanta Nemški Avstriji, kakor poroča Reuterjev mad iz Amsterdams.
Maši zavzeli St. Pavel. — Panika med Nemci.
LJUBLJANA, 8. junija.
Naše prodiranje se' razvija uspešno. Zavzeli smo st. Pavel in Št. Jurij. Sovražnik se arnika v nereda. Naši letalci so s strojnicami obstreljevali umikajoče se sovražne -kolone, seetoječe iz pehote, topništva in atom obilo ter povzročili velike izgnbe. — Potrjujejo se vesti, da je pri sovražnika vsled nastalih porazov nastopila panika. Eden naš h oddelkov je zijel 3 oficirje in 91 mož Ur za plenil 1 gorski- top, 15 strojnic, 450 pušk ter mnogo streliva za havbice in gorske topove. — Nemci so zaprosili premirje in poslali delegacijo 4 članov in sicer: konzola v nemškoavstrijskem zunanjem ministrstvo Maksa Hofingerjs, ritmojstra dr. Jakoba Reinleina, genera lštsbnega polkovnika Sigmunda Knavsa in msjorjg Josipa Haierja. — Ukazano je, da se ta delegacija propasti skozi naše predstraže.' V najkrajšem časa sè^tbdo stavili tej delegtciji naši pogoji za ustavitev sovražnosti; %	® LDU
Izdajalec prodaja Slov. Prekmurje Nemcema
Radgona, 1. junija.
Po semkaj došlih vesteh je bila v petek ob
13.	ari v Murski Soboti na slòvesen način pro-i klamirana priklopitev Slovenskega Prekmurja k Nemški Avstriji. Meja se je takoj odprla in se iz • važajo že danes velike množine živil iz Prekraur-ja proti Gradca. Ta drzen nemški manever je povzročil znani advokat dr. Obal volarski Soboti. Zatrjuje se, da so boljševički sovjeti v Prekmurja odstopili in so. prevzeli opravo meščanski krogi, na Čeln jim dr. Obal. Zadnji čas je, da Jugosla
Boj za Prekmurje.
Radgona, 3. junija.
Cete boljševiSkega generala Belt-Kun so zopet zasedle Preku urje in so vrgle dr. Obalove in nemške čete preko meje. Ponekod se vršijo Se srditi boji
Širite nase Uštel /
vij* prekriža nemške mahinacije in zasede Prek-morje.
Budimpešta, 31. maj?.
Ogrska vlada je poslala nemško-avstrijskemu tajnika Bauerju noto, v kateri pravi: Ravnokar smo prejeli brzojavno poročilo, da so protirevolu* cionarji z avstrijskimi častniki na čelu vdrli v Prekmurje in proglasili sovjetsko vlado ogrsko za odstavljeno. Ukrenili smo, kar je treba. Kaj namerava Nemška Avstrija storiti proti tem Častnikom?
Krščanskim delavcem!
Jugoslovanska Strokovna Zveza, v Maribora prav lepo napreduje. K dose lajni m. skupinam za moške in ženske se je ustanovila včeraj, v pon-deljek še tretja skupina za vajence. Pristopilo je lepo število članov, a prepričani smo, da se bo to število še pomnožilo. Mnogim še naša organi* sadja ni prav nič znana niti po imenu. Zato po* z'vlj«mó naše somš jenike, da pridno agitirajo med znanci in tovariši. Jugoslovanska strokovna Zvezi
i. adi svojim Slanom velike ugodnosti, Uradne ure, v katerih se sprejemajo novi adje so: za moSkor in žensko skapino vsako soboto od 17. (5 ) are naprej iar vsako nedeljo od 10—12 in od 17. ore naprej do večera. Za vajence v pondeljek, sredo in petek od 18 (6 ) are naprej. Uradni prostort so v Flosarski alici št. 4. Ob priliki 25. letnice obstoja organizacije krSS. soc. delavcev, dne. 15. Janija posije mariborska skapina svoje posebno odposlanstvo v Ljubljano. Pa tudi v Maribora bomo ta dan prav slovesno obhajali. Pri. ugodnem vremena naredimo izlet najbrž k Sv. Urbana, kjer bo po slovesnem cerkvenem opravila sledila prosta zabava v lepi naravi. Natančen spared priobčimo pravočasno. Naše somišljenike pa opozarjamo že sedaj na to slavlje.
Iz dolgega časa.
V neprestanem razmišljevanju, kakšne in kje bodo pase meje ' napram Nemški Avstriji irr kako se bodo uravnali /medsebojni odnoSnji in se bodemo sploh mogli sprijazniti s tistim narodom, kateri je z nami yred ječal.pod'krutostjo vojne, iščem povsod^ razvedril in odvajanja vseh enakih misli, samd da ba se. trenotno pomirili Takega trenutka sem si želel danés, ko shšim že Od daleč zvopiti zagorske zyono-ve. „sklep mirovnih' pogojev.“ Danese ko čutim, da še meni in mojim dragim .vojäkom 'Korotana, Primorja; .Goriške žigosa žig „suženj“ na roko,; Danes brskam pò’ listinah, da bi se razvedril Jn .našel sem razvedrila v naslednjem: Deta 19-13 so rabil^na Dunaju te-. densko 4000—5000 glav klayne živine, t. j. za vsakega prebivalca: 60—75 dkg. Razun tega 400.000 telet, 1 milijon pitanih svinj, 80,000 koštrunov1 ter 6' mili-ionov' gosi, rac, kapunov, .kiiretine, '20,000—30,000 lenoxr„ srn, 500.000—000.000 zajcev in 200,000—800,000 fazanov, jerebov; jerebic /in drugè divjačine letno. 'Masti 25—30 milijolnoiv kg, 50—60 milijonov Jajc« 6Ö —75 milijonov kg, krompirja letno in 1 milijon litrov mleka dnevno. In tu bi sosed Slovan bil malodušen,,. ko, ve, da ta velik želodec Judi- veliko rabi, kar imamo V obilnosti. Torej le ne iz-dólgètga Č,asa s strahom zreti y neznano bodočnost!
Razne novice.
I Popravek. Sobotae »Male Novice« poročajo da* sé blišči na severnem konca Maribora (ob lajter šperski cesti) napis »Stadt Maribor«. Resnici na ljubo popravljamo, da se napis glasi »Štadt Mar-borg«.
Divji lovec. V soboto, dne 31. majnika zvečer, so aprizorili mariborski dijaki Finžgarjevo ljudsko igro’»Divji lovec«. Igralo se splošno niposebno dobro, čemur je krivo najbrž pomanjkanje časa za vaje. Nekateri prizori so bili naravnost^močni, ko igralci niso vedeli kako in kaj. Šepetalec je bil zelo glasen. Najboljše, je rešil svojo nalogo divi lovec; Majda je bila dobra, a poznalo se ji je, da je prvič na odra v večji alogi; njen glas je bil jasen in močen, da tn pa tam celo preglasen. Tadi Gašper je bil dober. Uloga Tončka je sama na sebi zelo hvaležna in lepa, a naš Tonček jo
je rešil Slabo. Govoril je veliko, veliko prehitro in pretiho, vrha tega še v kranjskem nareku, ta ko, da ga še celo v prvih vrstah ni bilo mogoče razumeti, kaj šele na galeriji. Ojračal se je pa tako oerodno, da je večjidel kazal o očinstvo hr bet. Sicer pa je kazal velike zmožno di'pričaka jemo, da bo "prihodnjič boljši. Ostale uloge so bile srednje, cek&tere celo dobre, toda splošen utis je bil slab. Občinstvo je pričakcvslo kaj boljšega. Ni dovolj, da se nekaj igra, ampak kar se igra, se mora. igrati dobro. D/orana je bila polna, a želeti bi bilo, kar smo že ^adnjič posd&rjdi, da pride občin&tVo pravočasno Začetek Igre Je bil skoraj mo uro pozne je ksksr je bilo napovedano, Med odmori so marljivo tambnrlrali gojenci mari* borske vojaške realke.
Podružnica Maribor Slov. planinskega drnštva. | V klubovi sobi »Narobnega doma« se je v nedeljo, dne t. junija t. 1 cb l-Jv- ud zbralo precejšno število ljubiteljev in ljubiteljic naš,h gora.
G. Ferdo Leskovar kot sklicatelj uboda očrta kratko potrebo nove podružnice SPD. Maribor, katero želi Dravska podružnica sama, da ji nova sestra odvzeme del delokroga, katerega sama ne more več premagati. G. dr. Valjavec razleži pravice in ngod ; nosti ter pravila podrcžiic Slov, plan. drnštva in ko še ravno navzoči predsednik Dravske podružnice poda nekoliko pojasnil, se izvoli »Pripravljalni odbor za ustanovitev Mariborske podružnice iz sledečih gg.: dr. B.ence, Ferdo Leskovar, Ljubša, Pirc, pl. Premerstein in dr. Valjavec. Nova podruž niča, ki je res potrebna in bo pri sedanjih raz* merah tudi gotovo dobila veliko članov, bo posve tila svoje moči v prvi vrsti Kozjaka, pa tudi dragim delom naše obmejne «^movine. Upa pa tadi, da še se bodo ustanovile nove podružnice v dosedanjem preobširnem delokroga Dravske podružnice Slov. planinskega drnštva.
Umirovljeni učitelji in učiteljice, stanujoči v Mariboru in njega okolici, naj blagovolijo priti v če trtek, dne 5. junija t. L ob 10, ari v lajtersberg-krčs»insko šolo. Razgovarjali se bomo o nujno potrebni ožji naši organicaclji in o žalostnem gmotnem položaja upokojenega učiteljstva in učiteljskih vdov in siren Pridite v obilem Število !
F. Podobnik.
Maribor. V parni pralnici v Gusarski olici sprejema perilo neko ženšče, ki spači vsako slovensko ime, da se človeka gabi. . če pa si tako predrzen, da jo oppsoriš na napako, ti zapreti, da te vrže s perilom vred na ulico. : J :
Maribor. Umrli so: Marija Lipnik, hišna posestnica; vojaka Slnga Jakob in Klančnik Franc, Viljem Kolednik, Matija Kaisflöy posestnik v Pekrah in Marija Duh. |jl| '	-
Narodno predstavništvo. Ker-se je spor med »radikalci« in »demokrati« nekoliko' ublažil, so b‘Je tudi seje narodnega predstavništva v preteklem tednu nekoliko bolj mirne, kakor ° go bile one v prejšnjem tedna. V torkovi seji se je vršila raz-
prava glede prepovedi manifestacij za ff maj, v j sredini seji je pa zbornica razpravljala p začasnem I
3	mesečnem državnem proračunu* Socialni damo krat Frisian je zahteval od ministra za prehrano dr. Korošča pojasnil o cenah moke. Na interpelacijo je minister stvarno in točno odgovoril. V pet* kovi sefi je z m niča razpravljala o rekviziciji stanovanj, o podpori za vdove in'sirote, o davka na vino, o podpori invalidom ter o dvanajstini. Tudi v sobotni seji se je zbornica bavila o dvanajstini.
Koroški nemčarji. V soboto so prignali iz Koroške 13 ossb, ki so streljali na naše vojake, ali so na kak drug način rogovilile proti nam. Večina jih je iz Žvabsks. Med njimi so bile tudi 4 ženske. Značilno je, da ni bilo ne enega Slovenca, ki bi jim Btorii kaj žalega, dočim so interniranci sami' izjavili napram našemu uredniku, da so Nemci v Celovcu in drugih koroških gnezdih po ji divjaško postopali s slovenskimi vjetniki in inter-airanci.
Madžarsko tihotapstvo. »Neues Wiener Tag-blatte piše, da so budimpeštanski krogi poskušali iz Budimpešte na Dunaj vtihotapiti 25 milijonov denarja, in sicer za 15 milijonov* bankovcev in za 10 milijonov zlata. Nemška Avstrija ni hotela dovoliti uvoza, ker ji je bilo neznano, v kake svrhe se namerava denar uporabiti. Mtdžari so hoteli pri Brucu ob Litvi s pomočjo italijanskih vo « jaških avtomobilov «praviti denar Čez majo. Madžarska vlada trdi, da je bil denar namanjen za plačilo blaga, ki ga je Italija dovolila Madžarom.
Albanija — ljudovlada. Po poročilih iz Pariza je sklenila mirovna konferenca v Parizu, da po-slane Albanija, koje meje še niso končnoveljavno - določene, samostojna Ijuiovlada. Prvi predsednik ljudovlade bo Esad piš», ki bo imel svoj sedež v Draču Vse notranje zadeve nove ljudovlade bodo urejene pod nadzorstvom zavezniških držav.
Cvetlični dan. Prosimo vse one gospodične jn gospode, ki so se svoječasnO priglasili za sodelovanje pri cvetličnem dnevu, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, 5. junija pjb Va19. uri v mali dvorani Nar. .doma. — Odbor. ,	-	.	-
Regent Aleksander pride v Slovenijo. Prestolo naslednik regent Aleksander pride med Slovence, kakor hitro bo sklenjen mir. Za slavnostni sprejem je deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani do • ločila primeren kredit. Igla .
Preskrba z drvi. Občina Krčevine - razdeli v sredo in četrtek drva za tamošnje prebivalstvo. Pri tej razdelitvi se lahko tudi stranke občine La}-teršberg upoštevajo. Pripomni se, da občina Kr-devine -ne razpolaga z nobeno množino več, inda I '’ je to zadnja razdelitev.
Modril. Danes so mnogi mariborski Nemci in nemčarji okinčant z modrižem, najljubšo -cvetko bivšega cesarja Viljema. Modriž sta prodajali
4	ve branjevki na Glavnem trgu.
Kaj pa to pomeni? Bil sem dne 4. t. m. v Krs,likovi tiskarni, kjer asm imel slažben posel, komaj sem prestopil vrat» pri stavcih, se mi po ■ sveti nasproti široka »frankfurteric*« na električni/ svetilki. Ali mogoče ne-vedo stavci, da je prepovedano nositi z iške sovražnih držav? Ali dslsjo ti hujskači namenoma? No pa bomo videli, če se ta reč ne da odpraviti.
Nemšti „Töchterheim“ in obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru je vladni komisar dr. Pfeifer danes zaprl, ker sta ta dva zavoda delovala proti naši državi. Premoženje se je zaplenilo. Pričetkom šol leta 1919/20 se bo otvorila v Maribora velika slovenska gospodinjska šola.' Kot ü ins moči bodo poklicane na zavod tu.M odlične Srbkinje in H tatice.:
Trgovec Jeglitsch (naslednik Frangeže?) v Gosposki ulici nam je poslal obširna pismo, v katerem se skuša prati radi svojega Slovencem sovražnega postopanja. Prvo, kar misli, da nam bo imponiralo je, da povzdiguje vse&emšto »Mitbürger Zeiluig«: »für den Geschäftsmann nicht ohne Wert sein kann, wj doch auch genügend M»burger Bürger Weingärten besitzen und dieses Blatt auch auswärts viel gelesen wird. (Marburgerca za trgovca ne more biti brez vrednosti, ker vendar ima dovolj veliko število mariborskih meščanov Vinograde in se ta list tudi zunaj zelo mnogo (!?) čita). Jeglitsch je torej oboževale!) vse nemško pro-testantovskega brezpomembnega Kralikovega lističa. Jeglitsch trdi o naših poročevalcih, da so »verhetzter Charakter« (nahujskanega značaja). Opozarjamo Jeglitsha, da maše bota izraz drago prišel. Mi nikakor ne bomo pripustili; da-bi kak jiemškatar-ski kramar še sedaj v sredi mariborske Gosposke ulice nazivi 1 naše dopisnike, da so »verhetzter Charakter !« Nadalje trdi Jeglitsch, da kmet kakor meščan poznata njegove »Gsscbäftsprinsipien«. Kakšno so tiste Jeglitscheve »prlncipije« vemo vsi dobro. Jeglitsch je kakor nalašč še sedaj, ko že drugi odstranjujejo nemške napise v slovenskem Maribora, dal napraviti nad svojo trgovino nov nemški napis. Taki »prinepiji» vodijo.Jeglitscha in ti principiji so nemškuUrski. Na nadaljna robata in v mnogem oziru drzna Jeglitscheva izva jasja še pridemo. Za danes naj, bo dovolj. Jeglitscha bomo radi njegovega nemškutarjenja neprestano zasledovali
Pobrežje pri Maribora. Občinski urad na Pobrežju naznanja, da nima nikakih stanovanj na razpolago. Občinstvo, ki mogoče potrebujejo stanovanja, naj se obrne na stanovanjski urad mestnega magistrata v Maribora.
Za koroške begunce je daroval Anton Jančič 4 krone. H vaiai
Gostilne smejo biti od&iej v Mariboru odprte do 21. ure/ a po 20 ari se ne sme več točiti vina, temveč samo pivo. Kavarne so odprte da 22. ure. '
s KAVARNA a
CENTRAL
Prva in edina slov. kavarna v gjl
MARIBORU
se priporoča za mnogo-:: brójni obisk vsem z
Jugoslovanom
domačinom in tujcem
Giuro ol. Valjak
kavarnar Gosposka ulica
Vina
haloška, lastnega pridelka, starà in nova, zajamčeno pristna, izborne kakovosti prodaja v steklenicah čez ulico po skrajno nizkih cenah
Franc Staržič, trgovec
Maribor, Luterieva ulica 9.
Slovenci pozor!
Ivan JLorber, slikar hi pleskar v Mariboru, Viktringhofova ulica 9, se priporoča vsem Slovencem ca vsa v njegovo stroko; pripadajoča dela.
IVAN LORBER, slikar in pleskar* 807
Zdravnik
dr. Vilko Marin
ordinira od 19. t. m. naprej fSak dan odT 11.—12. ure pred* poldan in od 2.—4. ere popoldne V	955—61
Elizabetni ulici 15, MARIBOR, Telefon št. 205.
Franc Horvat.
slikar, Grajska Bilca 10. Maribor se priporoča u izerševanje razno-vrstnih nap sov. Delo Bolldno, postrežba točna.
Gospodična išče službo v trgovini ali pisarni. Antonija Berne, Fr. Jožefa e. 9, Marib. 1051- 61
Govorite povsod slovensko.
Obleke od preposte do vsakovrstne.
finejše, domače, dobro in vestno-delo, vsake velikosti, Izborne kakovosti izdeluje točno ln solidno ter prodaja	718".
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nlloa it. 16, pri starem mostu.
CHinder*klobnk 66 za maturanta-in rnziično sn proda. Hermanova' ulica 8, vrata 8, pri koroškem kolodvoru.	62
na drobno in ha debelo
H. Perko, Maribor, Grajska ulica 7.
««
Otvoritev gostilne „Maribor
Cenjenemn slovenskemu občinstva javljam, da sem na G-rajskem trgu št. 1 v Maribora nanovo preuredila in prenovila bivšo gostilno Weiss (Werdl) v hiši ge. dr, Gustlnove in jo prekrstila v
u
gostilno „Maribor
Gostilno „Maribor“ sem otvorila v nedeljo, dne 1. junija 1919. Cenjenemu občinstvu bom odslej postregla z izborno pijačo, dobrimi jedili fn tudi prenočišča so vselej na razpolago. |
Za mnogobrojan obisk se priporoča
Valerija- Švajger, gostilničarka.
1042—60
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor.