ZMEŠANA PESEM Jesenski čas ie prišel in spet prihaja k Vam ta list, ki naj tlrnii slovenske rojake, razkropljene po zapadni Evropi. NAŠA LUČ izide vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na leto. Dopise za številko, ki izide konec meseca, je treba poslati uredništvu ali poverjenikom vsaj do petega v mesecu. DOBRA SLOVENSKA SRCA med našimi izseljenci pomagajo, da list izhaja. Naj da vsak od nas svoj del, pa bodo stroški za tiskanje sproti plačani. Najlaže se to doseže, če se plačuje naročnina. Za tistega, ki naroči list naravnost v Celovcu in mu ga od tam pošiljajo, znaša naročnina 28 šil., 48 bfr, 400 ffr,.4 h. gl d, 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1.50 dol. Ker ima list poverjenike po raznih krajih, lahko oddaš denar oziroma darove tudi njim ali pa pošlji naravnost na upravo. UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠE LUČI” Viktringer Ring 26. CELOVEC - KLAGENFURT, Austria. ZANKE IN UGANKE PRAVOKOTNIK Besede pomenijo navpično: 1. ognjenik, 2. slovensko drevo, 3. moško ime, 4. letni t:as, 5. Kajnov brat, (i. sorodnik, 7. moško ime, 8. domača žival, 9. prvi človek. I. — II. vodoravno: ime sorodnice Marijine. OKTOHRSKA ZANKA ----------- slovenski pesnik ----------- slov. rudarski kraj -------! _ hrib blizu Vipave ------- krstno ime pesnika Župančiča ----------- slov. rudarski kraj ----------- kraj na Gorenjskem ----------- kraj na štajerskem če rešiš to zanko, iz prvih črk besed lahko sestaviš slovensko ime za mesec oktober. Travnike čez. tri dole čez. gore tri čez. zelene tri. Kako se pravilno glasi ta pesem? «■ Rešitev teh zank zveste v prih. številki. UGANKI Pri eni luknji noter, pri treh pa ven, potem si šele notri. Kaj je to? Kraljevina velika, brez kralja. Vse vodi, vsem vlada kraljica. Brezposelnih ni, lenuhov in ne bogatinov: pravica! Kje je to? * Uganki vam reši urednik v svojem kotičku. REŠITEV ZANK IZ ŠTEV. 8-9. NL: KRIŽANKA: Vodoravno 1 rov, 4 akademik, 10 ogorim, 11 no, 12 lomim, 13 nič, 14 in, 15 kobila. — Navpično 1 ra, 2 okoli, 3 vagon, 5 dom, 6 Erik, 8 im, 9 toča, 11 Nil, 13 ni. PRAVOKOTNIK: 1 mama, 2 amen, 3 rola, 4 Ivan, 5 jeza, 6 Abel. — Marija. POSETNICA: Avtomehanikar. Častilcem Svetogorske Matere božje sporočamo, da je izšla lepa revija „SVETO-GORSKA KRALJICA”. Naročajte in plačajte na naslov: Peter F 1 a n d e r , Via Cavana 7/III., TRIESTE, Italia. — Pri njem dobite tudi knjižice: „Devetdnevnica v čast Matere božje na Sveti gori”; „Obljube Srce Jezusovega”. MiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiMimiiiitiii SLIKA NA 1. STRANI OVITKA: SV. URBAN PRI MARIBORU, košček naše Štajerske Beseda slovenskim izseljencem Objavljamo misli iz govora na slovenskem kulturnem večeru 4. avgusta v Parizu. Živeti na tujem ni lahko. Cela grmada težav se čez mejo prišlemu stavi na pot. Potreben je pogum, potrebna je modrost, potrebna je pridnost, če hoče človek vsaj nekaj doseči od tega, kar si je želel, ko je zapuščal dom. Res da je treba najprej poskrbeti za življenjski obstoj: pravica bivanja, stanovanje, hrana, delo, občevalni jezik, potrebne listine itd. Vendar pri tem ne smemo v nemar puščati duhovnih vrednot. Vse, kar smo. dobrega prinesli s seboj, moramo varovati. Še več, vedno moramo skrbeti za sebi primerno duhovno in kulturno rast. še take materialne ugodnosti zapada nas ne smejo uspavati. Človek ne živi samo od kruha. Dve vrednosti moramo predvsem v svojem emigrantskem življenju nadvse čuvati: vero in slovenstvo. DVE LUČI Če je na vzhodu boj proti veri javno zaostren in se načelno razglaša nauk dialektičnega materializma, pa je na zapadu tembolj nevaren padec v mlačnost, nebrižnost in praktičen materializem. Opuščanje vsakdanje molitve, zakramentov, maše, življenje v nevernem okolju, pomanjkanje domačega duhovnika, nerazumevanje tujega jezika: vse to in še druge neprilike lahko kaj kmalu uničijo seme vere, ki ga je izseljenec prinesel s seboj. Prav tu je potrebna izredno močna volja, da človek ne zapahuje vrat pred dotokom milosti. Čemu bi se bali spovedi v tujem jeziku, kadar ni moč najti slovenskega duhovnika! Za versko izobrazbo in utrditev mnogo pomeni branje ver- skih knjig in časopisov. Vsaj sveto pismo in droben molitvenik bi vsak moral imeti s seboj, kamor koli ga zanese pot. Najbolj varno pa bomo ohranili zaklad vere, če bomo ostali zvesti drugi veliki vrednoti: slovenstvu. Kdor zataji eno, more kaj lahko zatajiti tudi drugo. Skušnjava, da bi človek zavrgel svoj majhen rod in se pridružil velikemu narodu in se z njim v eno zlil, čestokrat v tujini ni majhna. Slovenci smo raztreseni po vsem svetu. Če jih pol-drug milijon živi v Jugoslaviji, nas je v zamejstvu krog pol milijona in tako tvorimo eno četrtino celotnega slovenskega naroda. Katastrofa bi bila za narod, če bi vsi, ki smo na tujem, zavrgli dom, umorili v sebi narodno zavest in se slovenstvu za vselej odrekli. To bi bil greh proti Bogu, po volji katerega smo, kar smo. To bi bil greh proti narodu, ki bi mu s tem zadali smrtonosno rano. To bi bil greh proti nam samim, proti naši lastni naravi. Da se to ne zgodi, moramo venomer skrbeti za rast narodne zavesti v sebi in v celotnem občestvu naših izseljencev. KAKO TO DOSEČI? Kaka so sredstva za to? Vsaj nekaj predlogov in prošnjih velelnikov bi vsem in vsakomur rad položil na srce: 1. Ljubi svoj jezik. Moli, beri, piši v slovenščini. Takoj ko zmoreš, naroči slovenske časopise in knjige, ki jih v zamejstvu ni malo. Ko si ustaljen, si skušaj ustvariti majhno knjižnico zase in še posebno za družino, če jo imaš. 2. Takoj ko imaš možnost, postani član kake verske ali prosvetne slovenske organizacije in v njej z veseljem deluj. Prinesla bo tebi in skupnosti mnogo koristi. 3. Nikjer in nikdar se ne sramuj, da si Slovenec. Manj strahu in več ponosa potrebuje naš narodni značaj. 4. Posebno z narodno pesmijo boš mogel tujcem v veliki meri približati našo narodno dušo. Zato rad poj! A tudi tu bodi izbirčen in v pesmi ne kvantaj! Dosti lepih, pristnih pesmi imamo na izbiro. 5. Bodi vedno in vsepovsod pošten. Iz sebe kleši značaj. S tem se boriš za naš narodni ugled. Mnogokje bodo ves slovenski narod po tebi sodili. 6. Bodi skrben, gospodarstven. Ne zapravljaj in ne pijančuj! Z varčnostjo si boš lahko pripravil prijeten dom. 7. Dobro uporabi čas! Uči se tujih jezikov! Vse bolj širi svojo izobrazbo! 8. Ostani moralno zdrav! Ne prodajaj samega sebe in svojih sil, ne za užitek ne za denar. Izogibaj se pokvarjene družbe, beznic, neprimernega čtiva, v strast vabečih filmov in predstav. Vodilo naj ti bo star rek: Zdrav duh v zdravem telesu. In gospoduje naj vselej duh, ne meso. 9. Moli za naš slovenski narod, da bi kot celota rastel v kreposti in milosti in da bi bil kaj kmalu združen v zedinjeni in svobodni domovini. * Samo nekaj drobnih misli sem vrgel pred vas. Rad bi, da bi drug drugega podpirali pri duhovni in kulturni rasti. Rad 'bi, da bi vsak posameznik in vsi skupaj v zamejstvu bili zdravo, sočno, mogočno drevo, ki bo tako trdo preizkušanj domovini moglo nekoč dajati stoteren sad. Bog naj nam pri tem prizadevanju daje svoj blagoslov. Stanko Janežič ŠTIRIDESET LET — TA MESEC V letošnji majniški številki tega lista je bilo pisano, da letos mineva 40 let, odkar so se dogodila prikazovanja v Fatimi na Portugalskem. Zadnje prikazovanje trem pastirčkom, od katerih je najstarejša — Lucija — danes še živa, se je zgodilo v mesecu oktobru. Zato v tej številki spet omenjamo te dogodke. Mnogi so zelo radovedni, kaj je Marija povedala, kajti zadnji del Marijinih besed se ne sme še razodeti. Menda so Lucijo vprašali, kaj je povedano v tistem delu, in da je rekla: „Veselje za dobre in strah za hudobne.” Bolj pametno kot ugibati je, vprašati se, ali ljudje danes delamo to, kar je Marija v Fatimi želela in prosila, naj zaradi naše koristi to storimo. Bog je neskončno pravičen. Ne plačuje vsako soboto, toda božji pravičnosti nekoč mora biti zadoščeno. Kazen za grešno življenje mora priti ali v tej ali v drugačni obliki. V Fatimi je Mati božja v svoji materinski ljubezni opozorila svet, da je Bog hudo žaljen v tej moderni dobi. Zato se zlivajo nad ljudi različne preizkušnje in kazni, zlasti vojne. Marija ne more več s svojo priprošnjo zadržati pravične božje kazni. Zato je treba, da’ mi zadoščujemo za žalitve Boga, zlasti pa da začnemo živeti res po božjem nauku. Prvo, kar naroča Marija, je molitev sv. rožnega, venca, molitev za spreobrnjenje grešnikov. Sama pravi: „Veliko molite in se žrtvujte za spreobrnjenje grešnikov; veliko se jih pogubi in pride v pekel, ker se nihče zanje ne žrtvuje in nihče zanje ne moli.” Drugo, kar naroča Marija v Fatimi, je, da doprinašajmo žrtve, osebne žrtve; naše vsakdanje težave ', naše vsakdanje delo posvečujmo in darujmo Bogu v spravo in zadoščenje za grehe. Tretja želja Marijina je, da se posvetimo brezmadežnemu Srcu. Tisti, ki so to storili, naj bodo zvesti dani besedi... in naj postanejo apostoli njenega naročila iz Fatime. Četrta želja Marijina pa je, da naj pre- Trije pastirčki — Franček, Jacinta in Lucija, iz Fatime (na Portugalskem), ki so bili tako srečni, da so videli Marijo. jetnamo na prve sobote v mesecu in to pet prvih sobot zaporedoma svete zakramente in da darujemo sveto obhajilo v zadoščenje za vse žalitve ter vsaj malo premišljujemo skrivnosti svetega rožnega venca z namenom, da zadoščujemo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Marija je dodala svojim prošnjam sledečo obljubo: „Vsem, ki bodo izpolnili moja naročila, obljubljam, da jim bom izprosila milost srečne zadnje ure, da bodo umrli v milosti boiji.” Vse to je le v naše dobro. Ako bomo izpolnili to, kar nam naroča Marija, smemo upati, da bo po naših molitvah, žrtvah in trpljenju Bog dal milost sj^reobrnjenja grešnikom, saj nam sama Marija pravi: „Ako boste izpolnili mojo prošnjo, se bo Rusija spreobrnila in svetu bo zasijala doba miru.” Bodimo si odkriti kot v otroških letih. Takrat smo bili preprosti, skromni, z malim zadovoljni in srečni. Kruha smo stradali, na vsake kvatre kaj novega oblekli, ob petrolejki premraženi vtepali v svoje glave modrost iz šolskih knjig. Vendar je bilo tako lepo. Imeli smo svoj dom. Vse živo je bilo, kadar smo prišli spet skupaj. Za vrati je bil obešen lesen molek. Redko bi si takrat upali iskati izgovora, da nas k skupnemu družinskemu rožnemu vencu ne bo. V kotu je viselo razpelo in raz njega je venomer zrl na nas križani Kristus. Kot bi nas hotel po materinih opominih pripraviti na trdoto življenja. Saj dobiš danes za denar hrano in stanovanje, pa še kaj drugega, če pošteno plačaš. Kljub temu čuješ lahko pogostne tožbe, da marsikaj še manjka. Predvsem materinska skrb in ljubezen. Te na svetu nihče ne zmore razen naše lastne matere. Mnogi smo že izgubili svojo pravo mater, morda tudi že očeta. Pa smo v nevarnosti, da izgubimo tudi svojo nebeško Mater. Saj lahko s pesnikom Voduškom ugotavljamo: Marija, kako smo si hladni in tuji; tako ni med materjo in otroki. A kaj, ko pa smo vse preveč otroci sveta (nagli čolni v divji struji)! V nov svet smo vrženi. Kaj čudnega, če se v tem sodobnem Babilonu ne znajdemo dobro in če nas tudi nobena reč ne zadovolji. V tem mesecu se vrnimo k molitvi rožnega venca. Z njo bomo Marijo spet vzljubili, da bo tudi o nas na tujem veljala beseda pesnika Lovrenčiča: „Častijo me. Sin moj, milijoni, a kakor Slovenci — nikjer!” ZVEZEK je neke nedelje zjutraj. Policist l"5h je s,:al pri vratih prodajalne tobaka in pazil, da se ni prodajalo drugega v nedeljo kot le tobak. Valerija je prišla po tobak. Ko je zagledala celo vrsto snopitev nekega romana, je mislila, da brez tega romana ne more shajati. Na prvo prošnjo, da ga ji da, je toba-kar rekel: „Ne morem, je prepovedano.” „Ga nujno potrebujem,” je pritajeno dejala. Nato se je tobakar omečil, vzel snopič, ga ji dal hitro in rekel: „Skrij ga pod plašč!” ' Ta prepoved prodaje tiskane stvari ob nedeljah v prodajalni tobaka se zdi, da je v življenju Valerije bila neprestano kot neka teža, ki je ležala nad njo, pa tudi nad dogodki, ki jih je zapisovala v svoj dnevnik. * Dokler sta Valerijina otroka Riko in Mi-rela še hodila v gimnazijo, je bila Valerija osebna tajnica ravnatelja nekega podjetja. Njen mož Mihele je kot bančni uradnik prinašal premalo denarja k hiši, da bi lahko ostala doma. Odkar je prinesla tisti zveščič k hiši, se ji je zdelo, da je izgubila mir. Ni vedela; kam bi ga skrila. Iz enega kraja v drugega ga je prenašala in zdelo se ji je, da še vedno sliši prodajalčevo besedo: „Prepovedano!” „Nisem nikdar pomislila,” spozna Valerija, „da zaradi majhnega stanovanja in zaradi dela nisem nikdar prav sama. Da sem lahko začela pisati dnevnik, sem se morala poslužiti zvijače. Kupila sem tri vstopnice za nogometno tekmo in rekla možu, da mi jih je podarila souradnica v pisarni. Dvoje: prikriti sem morala možu stroške in še lagala sem! Po kosilu sem napravila Mihela in otroke, se ljubeznivo od njih poslovila in z nekim zadovoljstvom zaprla vrata za seboj. Najbolj čudno pa je to, da, kadar privlečem na dan svoj dnevnik, ne vem pisati o ničemer drugem kot o svojih notranjih bojih, da ta zvezek skrijem.” Ko se je začelo med njo in njenim delodajalcem nevarno razmerje, prizna odkritosrčno: „Sprememba mojih odnosov z Gvidom (delodajalcem) se je začela z dnem, ko sem mislila, da morem kaj prikriti pred možem, pa čeprav samo majhen zvezek.” * Ako bi listali njen dnevnik, vam bi odkril male vsakdanje dogodke družinice, ki * I* O I) O It A MATERE BOŽJE NA PTUJSKI GORI na Štajerskem je zelo znamenita. Umetnik je hotel pokazati s svojim izdelkom, kako je Marija naša zašiitnica in varovalka: njen plašč do- brohotno varuje ljudi raznih stanov in poklicev. skuša ubežati zunanjemu pogledu v svojo revščino, svoja prizadevanja, pa tudi svoje I . zmote in svoja razočaranja. Otroci doraščajo in dozorevajo v samostojno življenje, toda Valerija ostaja trda v svojih vzgojnih načelih, ki jih je prejela od svoje matere. Seveda ne more vzdržati. Otroci gledajo po svoje, ona po svoje. Skuša biti most med dvema rodoma, pa ne zna. Dekle je pustila sämo na ples. Zdaj začenja hoditi vedno pozneje ponoči domov. „Zame je ljubezen, ki je ne opravičuje družina, naravnost greh,” piše v dnevniku. Na drugi strani pa priznava, da se sama spušča v ljubezen, ki je ne opravičuje družina. Njen odnos do ravnatelja je zavzel že nevaren obseg. Tako popisuje Valerija svoje življenje in dela zaključke: „Nikdar nisem poznala svo- je hčere. Zdi se, da je ona mati in jaz njena hči,...” =:• Iz povedanega sledi, kako pride do mnogih reči po današnjih družinah, ki težijo življenje. Vse drugačne sadove bi lahko do-našala Valeriji njena družina, če bi se njena vera ne skrčila zgolj na nedeljsko mašo in na obisk grobov gotove dobe. Valerija ni nikdar razumela, da vera ni samo v zapovedih in prepovedih. Vera je v tem, da, kar nam je Kristus razodel, sprejmemo kot za svojo največjo in najdražjo stvar, ki nam mora prodreti globoko v srce. Razsvetljevati mora naš razum pri vsaki stvari v življenju. Pri studencih milosti — zakramentih — moramo zajemati sil za to, da v svojem vsakdanjem življenju uresničimo zares krščanski ideal. Vse dni pa moramo trdno zaupati v neskončno božjo Dobroto, ki nas čaka ob koncu tega bednega življenja. Otcošlca dawzelMtt Priča sem bil temu preprostemu razgovoru: Mama osmih otrok je vzela v naročje svojo ljubljeno Hemico, najmlajšo, vzela v roke razpelo in dejala: „Vidiš, Hemica, za nas je umrl.” In je nadaljevala z nežnim, zaupljivim glasom, kakor znajo samo matere, in je pripovedovala zgodovino Gospodovega trpljenja: „ ... bičali so Jezusa; na glavo so mu položili krono iz trnja tako grdo, da so trni pogledali pod kožo ven, privezali so ga k stebru, ga tepli z vrvmi, tako da je po vsem telesu tekla kri.” Mati je prodrla s svojimi besedami v srce svojega otroka, ki je tiho poslušal, niti trenil z očesom in gledal neprestano v obraz matere. Ta je nadaljevala: „In naložili so mu križ, tako težak, da ga je moral nesti na hrib, in pribili so ga na križ s tremi velikimi žeblji — glej, na rokah, nogah ...” Iz svetlih, temnih otroških oči so privrele solze, ki so padale na materina lica in od tu na Križanega. Otrokove oči pa so se zapičile v telo Kristusovo. Otrok je bil vidno ganjen. Mati je prenehala. Otrok pa je po kratkem pomisleku dejal: „Mama, še pripoveduj o Jezusu. Zakaj je Jezus toliko trpel?” „Ker je dober. Tako rad nas ima!” Hemica je vzela Križajrega iz materine roke, pritisnila k ustnicam razbičano telo Gospodovo na razpelu in poljubila rane rok in nog, zraven pa ponavljala: „Kako je dober Jezus!” In čutila je v sebi odgovoriti Jezusu na dobroto. Rekla je: „Hočem biti vedno dobra, da bom Jezusu všeč.” S takimi pogovori, posebno če so pogostni, morejo matere vtisniti v srce in duše svojih malih neizbrisno čustvo sočutja do trpečega Kristusa. Tako so delale naše krščanske matere, tako so matere vzgojile svetnike, tako morajo delati naše matere, če hočemo ohraniti naš rod. * Pripovedovanje o trpljenju Gospodovem vtisne v duše otrok neizbrisen vtis. Dete Otrok hoče tr|>ečemu Zveličarju lajšati težko pot na Kalvarijo v jaslicah — Kristus na križu: to sta dve podobi, ki otroke zadenejo v živo, da vzljubijo Jezusa in z njim trpijo. Otroci, posebno če so še majhni, težko razumejo, zakaj je „dobri Bogec” bil na križ pribit, ne razumejo še, da je bil križan zaradi naših in „njihovih” grehov, saj nimajo še pravega spoznanja, kaj je greh in zakaj se zanj zahteva zadoščenje. Toda že dejstvo o na križu pribitem in umorjenem Bogu po ljudeh se vtisne v spomin tudi otroku z nekaj leti. Takole mi je pripovedovala neka mati: „Prvikrat, ko sem z otrokom vstopila v baziliko Marije Snežne in je imel komaj tri leta, ga je vsega prevzel veliki križ, ki je nad papeškim oltarjem. Začuden ga je gledal in vprašal: „Kdo pa je tale?” „To je Gospod na križu.” „Zakaj pa je na križu? Kdo ga je pribil nanj?” nadaljuje otrok. „Hudobneži!” „Zakaj pa so hudobneži pribili Jezusa na križ?” „Saj sem ti rekla da zato, ker so hudob- . ni,” je skoro nejevoljna odgovorila mati na neprestani otrokov „zakaj”. Na obraz otroka je legla žalost in začudenje. Čez nekaj dni pozneje — pripoveduje mati — kar na lepem začne otrok: „Hočem potegniti ven te velike žeblje, s katerimi je moj Jezus pribit.” Otrok je namreč imel vročino in usmiljenka je prišla k njemu. Imela je rožni venec, na koncu katerega je bil obešen križec. „Tudi trnje mu bom vzel z glave. Ni prav, da Jezusu pustimo trnje in žeblje.” „Pa veš, kako boš to storil?” „Kako?” vpraša otrok. Saj to mu je bila največja uganka. „Tako, da si dober, priden. Kadar Jezus vidi dobre in pridne otroke, ne čuti več bolečin.” — Skoraj razočaran je bil otrok na prvi pogled, a takoj se je zavedel, kaj je njegova naloga: biti dober. * To je važno, da otrok ve, da čuti: „Jezus nas je ljubil.” Najmlajši še najbolj doumejo to in odgovarjajo s posebnim nagonom ljubezni do Kristusa. Naši otroci so često v nevarnosti, da vidijo Kristusa samo pripravljenega, da jih kaznuje, pošlje v pekel, če so grešili. Velika škoda je, če jim starši ali okolica tako pred-očuje Kristusa. Bistvo vere ni strah pred grehom, straš-nost pekla, strah pred božjimi kaznimi. Odrasel človek more potem, ko je presodil svojo krivdo, spoznati nevrednost in iti ponižno pot strahu, ki vodi k ljubezni. Pri otroku pa je pot prav nasprotna: od ljubezni vodi k strahu. „Jezus me ljubi, Jezus mi hoče dobro!” ta misel bo iz otroka naredila dobrega in pripravljenega na mnoge žrtve. I. A. ^Dfi opit«t Sejali smo repo. Sonce je vroče žgalo in pot mi je lil s čela. Pobijali smo kepe — delo, ki mi je bilo najmanj všeč. Postal sem večkrat in se odpočival. Oče me je parkrat vprašal, če me žuli srajca, da bi me tako spravil k hitrejšemu delu. Mislil sem, da se bo popoldne vleklo v neskončnost ter da stoji sonce vedno na enem in istem mestu. Pri farni cerkvi je zazvonilo in to s tistim lepim ubranim zvonjenjem, ki je znano samo na Slovenskem. Pritrkovanje je to bilo. Bilo je kakor glasba. Ljudje so prestali z delom in prisluhnili. V dušo je seglo slovesno razpoloženje. Ustne so tiho šepetale: Delopust zvoni, kakor da bi se bale, da bi z glasno besedo pretrgale ubranost zvonjenja. Zvonjenje delopustu je oznanjalo, da se bliža nedelja ali praznik. Opozorilo je bilo ljudem, da bo treba prestati z delom in se pripraviti za Gospodov dan. Vsak je v naglici odpravil še najnujnejše in se odpravil proti domu. Doma so pospravili okoli hiše, napravili red v hiši in jo pošteno očistili. Slekli so tako rekoč starega, umazanega človeka in pripravili novega. Pripravili so za k mašno obleko, ker bo treba v cerkev k sv. maši. Tako je bilo in ljudje so bili srečni. Nedelja jim je res nekaj pomenila. ;lnes v življenju ne slišite zvonjenja. Le vrisk vlaka, tuljenje tovarniških siren in avtomobilskih signalov udarja na ušesa. Na tisoče delavcev se usiplje vsak dan iz vlakov in sili v vlake in avtobuse. Nikdar ne veš, kateri dan je. Nihče ne oznanja delopusta. Dan je podoben dnevu. Morda je na ulici ob petkih malo več opitih ljudi kot druge dni tedna in po tem lahko sklepaš, da bo teden kmalu minil. Zagrabila nas je ista brzina kot vse ostale ljudi. Že sami smo zgubili smisel za čas in dneve. Gospodov dan nam je postal delavni dan. Kolikokrat sami priznamo, da ni več tako, kot je bilo. še je malo volje, da bi posvetili nedeljo kot nekdaj, ali večinoma ostane le pri želji. Dvojni zaslužek ima le preveliko moč in misel o lastnem domu nas preganja podnevi in ponoči. Pride, da nam lega skrb na dušo: kaj, če se tudi meni zgodi, da izgubim delo, kakor se je to že mnogim drugim. Nevarnost je, da znižajo plačo. Nedelja je edini dan za dober zaslužek. Tako se vleče iz dneva v dan, na petek in svetek. Boljšo obleko nosimo ob delavnikih, a delavno ob nedeljah. Praznovanje nedelje je le še lep otroški spomin in še ta pride le včasih do izraza. Ljudje tožijo bolj in bolj o težavah življenja. Na obrazih mimoidočih ni smehljaja. Morda je vzrok v tem, ker smo zavrgli Gospodov dan. Drugo je takrat, ko delo mora biti opravljeno, a drugo spet, ko hlastamo za delom in seveda zaslužkom. Kaj, ko bi zopet pomislili, da je delopustno zvonjenje potrebno tudi danes? Prav gotovo bo zopet zavladalo veselje, sreča in blagostanje. Delopustno zvonjenje pa naj nam bo stari izrek: Z BOGOM ZAČNI VSAKO DELO, DA BO DOBER TEK IMELO. * VETROVOM Vetrovi, šumite, mladost mi zbudite, « da pride, da vrne se k meni nazaj. Četudi bučimo nje več ne zbudimo; predolgo, predaleč, pretrdno že spi. A treba ni bati se, ne žalovati. Saj zvesta ostala bo tebi vse dni. — Ko večnosti vrata odprejo se zlata, pa sama od sebe bo dvignila se. Vse lepo bo zbrala in te poiskala — s teboj bo ostala vso večno pomlad. R., Francija Ko na večer • • • Ko na večei' okno zaprem, ulica utone v temi. Vsi glasovi, vsi koraki se zgubijo v noči nemi. Sama čutim se na svetu, name zrejo hladne stene, niti eden topel žarek ne pustijo več'do mene, Kakor večnosti podoba, tema gosta je brez meje — vse je v nji skrivnostno tiho, ura le sekunde šteje. R. Francija. PREKMUR JE Tja v Panonsko nižino segajo nebesa pod Triglavom. Kot bi se znižale visoke snežne gore Gorenjske in valoviti griči Dolenjske ter štajerske gorice in še vsi slapovi slovenskih gora, se umirile in potem pokojno legle v ravnino. Tu, najbolj na vzhodu so ostali naši pradedje, ko so na poti izza Karpatov prihajali v svojo domovino: zarili so se v globine Blatnega jezera in obstali ob reki Rabi ter še na široki ravnini ob Muri. In še danes živi tu slovenstvo. Ob Rabi so „vesnice”, enajst majhnih, lepih vasi s povsem slovenskim obličjem: belimi hišami, z vrtički, z domačijo, s slovensko gostoljubnostjo in z znamenjem na križpotju in na polju. V vročem poletju odhajajo naj-delavnejše roke dalje v madžarsko ravnino in v tujino iz slovenske skromnosti in pomanjkanja za delom. Potem se trudna telesa in srca vračajo s skromnim zaslužkom, a vendar dragocenim, ker bodo z njim obogatila in povečala svoj dom. Na zimo se vasi obiskujejo: Gorenji Senik hodi v vas v Dolenjega, Štafanovci pozdravljajo Ritkarovce, Verica odzdravlja Slovenski vesi, Sakalovci Andovcem, fantje iz Vodkavcev izzivajo fante iz Farkaševcev, skupno pa hodijo na sejem v mesto Mono- šter. To je svet, ki je čisto svoj in v sebi zaključen. Slovenska misel ne more čez me- Porabski Slovenec v svoji značilni noSi jo do bratov, le domovi žive svojo lastno slovensko življenje. A v cerkvi — kot vedno — tudi v Porabju živi slovenska pesem in slovenska beseda. Üokler vera ne bo usahnila, toliko časa bo beseda in misel živela. Tako kratka je pot do bratov pod topoli ob Muri, in vendar ta pot ni prosta. Bodeča žica reže po sredi živo narodno telo. Na to stran je Prekmurje. Dolge ceste vežejo vasi, topoli delajo senco ob poteh. Težka pšenica daje bel kruh, močno vino polje vročo kri po žilah. Na velikih gmajnah se pasejo gosi. Konji brze po travnikih in med njivami. Nasmejana dekleta krasijo čokate fante — najboljše „žnjece”, ob dolgih obredih sklepajo zakon. Zrasli s prirodo, so Prekmurci prirodni in dobri, živi in šegavi; a ko so sami, spet zamišljeni in otožni. Njihova hitra govorica žubori kot potok, zategel naglas je odmev vzhodnega soseda, ritmični ples in vrisk odmev zemlje in valovanja krvi. Tiha ljubezen do zemlje in izročila je priklenila Slovenca ob Rabi in ob Muri na dom. Ko odhaja na tuje, mu je, kot bi šel na kresno noč zakladov iskat. Vrača se truden, kri mu je izžemala tujina, a vrača se tako rad. Zemlja ga je klicala ves čas. Slovenski svet, kako čudno si razdeljen in kako čudno navezan na usodo tujih lju- di! Slovensko srce se mora prilagoditi tujim vzorom in tujim težnjam in ne sme čutiti, kot bi hotelo. Tu in spet tam so ti odščipnili košček, kri curlja, pa se nihče velikih za bolečino ne zmeni. Tam na daljnem vzhodu gore stražni ognji. Le redko jih doseže naše oko iz Koroške in iz Tržaške ali Goriške. Ali pa se sploh ozira v tisto smer? Tudi tam je Slovenija, naša zemlja, naše življenje, naš vrisk in naša bolečina. Zaklenimo tudi ta svet v globino svojega srca! Jože Peterlin („Vera in dom”) Borut Gorazdu: »Na dvorih, sin, postavljaj se z zavestjo, da knez države mirne si slovenske!« Turnšek, Država med gorami. Vsak hifi Za mano vse le kot spomin ostaja: gozd, gora, hrib in reka, cerkev bela, tam hiša, vas, v dolinici kapela, predor in most in tu pa tam postaja. Tam izza gore zlato sonce vzhaja, lepota jutra me je vsa prevzela, ko mimo je pokrajina hitela, podobna samemu odsvitu raja. A moja misel je doma ostala, kot bi tujine se samotne bala, saj v kljub lepoti vse se zdi mi čudno. Tu ni več gričkov z belimi cerkvami, lepota tuja pa me vendar mami. Kolesa pesem le pojo neutrudno ... Erik K. Terezinka zgodaj vstala . . . Terezinka zgodaj vstala, še poprej ko sončece. Gor na okno se je usedla, svoj’ga ljub’ga čakala. »Mam’ca, le zaprite vrata, moj’ga ljub’ga več ne bo. Prav tako mi je s’noč govoril, kakor bi slovo jemal. Narodna Po domačih krajih V Logatcu je G. avg. nastal po neprevidnosti velik požar, ki je uničil lesno tovarno in naredil okoli 100 milijonov din škode. — Strela je treščila v čez 100 let star ia-rovški kozolec v Kresnicah. — Pozeba in slana v maju sta močno prizadela vinogradništvo. Zato je spodnja Vipavska dolina ob 75% pridelka. — Dne 3. avgusta se je pripetila pri Lazah železniška nesreča: trčila sta dva tovorna vlaka. Precej živine je pri tem poginilo in vagon pšenice se je razsul. V Sloveniji manjka letos okoli 900 učiteljev in profesorjev. So pač slabo plačani in v cerkev ne smejo hoditi. So tudi neprestano nadzirani. — Od 27 predilnic v Jugoslaviji jih je v Sloveniji 8. Dajo pa te 45% vse jugosl. proizvodnje. Od 84 tkalnic jih je 28 v Sloveniji in te dajo 48% celotne produkcije. Velik del strojev pa je žal zastarel. V pretepu je bil ubit v gostilni Rajko Mestnik iz. Laz pri Zagradcu na Dolenjskem. — V Železnikih na Gorenjskem grade novo tovarno za gospodinjske stroje. — Zgrajena je bila vzpenjača na Pohorje. V Murski Soboti se pripravljajo na gradnjo novega kolodvora. — Pri Ložu na Notranjskem in pri Sv. Luciji ob Soči so izkopali precej starih grobov iz časov Ilircev, ki so bivali pred Slovenci v naših krajih. Letos mineva 50 let, odkar je cerkev na Sveti gori pri Gorici dobila naziv bazilike. — Spet je romalo v zapor nekaj duhovnikov. — Še vedno niso mogli izdati molitvenika, ki ga ni v Sloveniji nikjer naprodaj in ga že 10 let niso pustili natisniti. V Trbovljah so priredili „izseljenski dan” za iz tujine došle rojake. — 75-letnico slavi letos ena najstarejših ljubljanskih tovarn, tovarna kleja. — Na letošnji III. mednarodni razstavi vin v Ljubljani so razstavili G00 vrst vin iz 20 držav. — V Rogaški Slatini je bilo letos v avgustu po 1200 gostov na dan. — Dva Domžalčana sta se smrtno ponesrečila v Kamniških planinah. Za vitice je