Vprašanja profesionalne odgovornosti urbanista v realnem socializmu: Usmeritve urbanističnega inštituta v prehodnem obdobju Author(s): Jože Dekleva Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 13-16 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179842 Accessed: 13-09-2018 11:15 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:15:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Jože Dekleva Vprašanja profesionálně odgovornosti urbanista v reálnem socializmu: Usmeritve urbanističnega institūta v prehodnem obdobju V ospredje postavljam tezo , da je dobo urbanizma, ki se izteka , odločujoče zaznamovalo dvoje obrazov enega in istega kovanca ; poi ¡tieni voluntarìzem razredne avandgarde , ki zasleduje zgodovinsko določene cilje , in urbanizmu prirojen idealizem ozi roma utozem, ki bi ga lahko označili kot prostorski voluntarìzem imata mnogo skupnega. Ce prva utopija pozna pogoje, na katerih se bo razvil novi družbeni odnos je drugi utopiji, enkrat bolj drugič manj, jasno kakšno bivalno, urbano in končno regionalno okolje ustreza novi družbi. Osebno tudi mislim, da tisti del urbaniz- ma, ki ima projektantsko dušo niti ne more ustvarjati brez idealnega tipa, brez odgovora na vprašanje, kaj je dobro mesto, kaj je kvalitetno okolje itd. In v tem ni nič slabega. Problem nastane, ko se prostorski voluntarizem s pozitivním predznakom v eni partiji spoji z drugim voluntarizmom v odsotnosti tistega nuj- nega ideološkega boja, iz katerega se lahko opredelijo pomeni, ki lahko mobilizirajo družbo za kolektivne raz- vojne projekte. V vsej ostrini danes doživljamo tragične posledice enostranskosti vizijejugoslovanske poti v samoupravni socializem. Vsak s svojo odgovornostjo smo v tem sodelovali, pa čeprav, pri nas nikoli nismo tako radikal- no uravnavali prostora, kot ga romunski vodja s programom rušenja vaških nasel ij; in čeprav je Ul SRS imel v sis- tēmu določene možnosti za konstruktiv- no kritiko je kritiena analiza posledic sim- bioze političnega in prostorskega volun- tāri zma še pred nami, katastrofalne pos- ledice pa že med nami. V nadaljevanju bom opozoril najprej na okoliščine, ki so vplivale na razvoj dog- matsko usmerjenega urbanizma, in to zato, ker pričakujem, da bodo pojavi iz preteklosti - mogoče v drugi obleki - še vplivali na obdobje prehoda iz političnega monizma v politični plural izem. V drugem delu bom navedel temeljne usmeritve strokovnega dela Ur- ba ističnega institūta, ki so pomenile za razvoj znanstvenih osnov urbanizma oz. urejanja prostora. 1. Okoliščine delovanja urbanis- tične stroke uvodu sem povezal usodo urejanja prostora z usodom realnega socializma. Vendar je tak pogled na našo sedanjost presplošen, saj je v tem okviru mogoče razložiti vse današnje probleme. Končno je realni socializem v naši družbi imel realne sogovornike, ki so bolj rezultat zgodovinskih razmer nastajanja in- dustrijske družbě na Slovenskem, kot pa uvodoma opredeljenega političnega voluntarizma. In ravno zato moramo računati, da se bomo tudi v prihodnje srečevali s problemi iz preteklosti, kljub naši gorečnosti, da pričnemo pisati na novo stran. Kako je videti slovenski prostor, se v tistem delu, na katerega lahko vplivamo, določa v procesu izobraževanja urbanis- to v. Na področju urbanizma in pros- torskega planiranja v veliki večini primerov prevladujejo arhitekti, geografi in strokovnjaki drugih na prostor vezanih dipl.inž.arh., direktor 13 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:15:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms strok, ki se jih usposablja predvsem za obli kovanje oziroma znanstveno utemel- jeno deskripcijo pojavov v pros toru. Spreminjanje stanja v prostoru pa pred- postavl ia razumevanje vzročno-pos- icu: iiih mehanizmov družbenih procesov v prostoru. S temi vprašanji pa se praviloma ne ukvarjajo prostorske, ampak družbene discipline. Iz těžko razumljvih razlogov pa slovenski ekonomisti, sociologi in drugi družbos- lovci, z redkimi izjemami, urbanemu fenomenu ne priznavajo nikakršnega pomena. Tako imamo na eni strani veliko zav- zetost arhitektov za uveljavitev kultur- nega odnosa do naravnega in grajenega prostora in zavzetost geografov za ohran- janje prostorske identitete v nacionalni kulturi ter na drugi strani veliko pomanjkanje strokovnjakov, ki bi lahko znanstveno utemeljili, kako ukrepati, da bi od stanja přišli do cilja. Vse kaže, da bo mladina še dolgo razdeljena med katedře, ki znotraj arhitekture, geografije, sociologhe, geodezije in biologije nudijo segmente znanj, ki pa ostajajo nepovezana. Kdaj bomo torej dobili podiplomsko solo, ki bo sposobna nuditi dejanske interdisciplinárně programe in povezovati podiplomski študij z nujnim raziskovalnim delom? Ali ni to dejanska osnova za racionalnejše gospodarjenje s prostorom v Sloveniji? Druga okoliščina, ki je v preteklosti oblikovala urbanizem Slovenije je vsekakor za mali národ znáči lna omejenost trga. Majhno tržišče in nujna vezanost urbanizma na lokalno specifiko skupaj s pojavom real socialističnih monopolov občinskih organizacij nad urejanjem občinskega teritorija sta skoraj v ceļoti onemogočila nujno specializacijo v stroki, kot jo poznajo v razvitem světu. Za Slovenijo značilna majhnost z značilno zaprtostjo monopolov, tudi tam, kjer so v ceļoti neupravičeni, ni prispevala k razvoju strokovnega dialoga. Čeprav je tako zavarovani strokovni monolog po svoje spodbujal - že omen- jeni - politični monizem,se ni potrebno nadejati, da se bomo znebili "strokovnega monizma" s političnim pluralizmom dok- ler ne bomo tudi dejansko povezani z gospodarskimi in kulturními tokovi Ev- ropě. Daje urbanizem oz. urejanje pros- tora brez solidnih znanstvenih osnov, ni naše ampak splošno vprašanje. Za naše razmere specifičen problem vidim v okoliščinah, ki so odvračale stroko od pragmatičnega pogleda na razvojna vprašanja. Postopoma se ustvarja vtis, da se urbanis tične náčrte pripravlja zaradi zakonov in ne zato, da se preko konfron- tacije partikularnih interesov pride do skupnega oziroma javnega interesa. Kakor hitro pa se na nekem področju pojavi in razširi občutek, da se projekt naroča zaradi administrativnih ritualov, kaj se bo dejansko uresničilo paje tako že jasno, odpade tudi kakršnakoli profesionalna odgovornost. Tega ne gre posploševati, vendar je jasno, da je ur- banizem v letih eskalacije samouprav- nega normativizma izgubil veliko strokovnjakov. Kot posebno specifičnost velja omeniti splošno pomanjkanje znanstvenih analiz o vzrokih odstopanja med rešitvami v planu in dejanskimi izvedbami. To ne kaže samo na dějstvo, da smo že tako daleč, da se nam zdijo odstopanja med planom in stanjem sprejemljiva, ampak tudi potrjuje tezo, da ostajajo vzročni mehanizmi urbanizacijskih procesov v bistvu nepojasneni. Pot družbene reafirmacije urbanizma kot stroke oziroma profesio nalnizacije ne bo enostavna, ker gre za razvitost civilně družbě oziroma svoboščin posameznika za delovanje v prostoru v skladu z zaseb- nimi i teresi in za razvitost državnega in- tervencionalizma, ki v političnem pluralizmu in avtonomni znanosti črpa legitimnost za uveljavljanje kolektivnih interesov. Ker pa je naše osrednje vprašanje profesionalizacija urbanizma in vloga Ul SRS v tem okviru, bomo naša zapažanja strnili v tri temeljne pogoje za razvoj avtonomije profesije, ki jih danes urbanizem ne izpolnjuje, in sicer: 1 . vloga profesije je jasno opredeljena, splošno sprejeta in v času relativno stabilna, 2. obstaja razvit in univerzalen znanstveni aparat, ki omogoča eksper- tom na osnovi stanja iz preteklosti z določeno zanesljivostjo, napo vedovati příhodnost in 14 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:15:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV 3. obstaja sistem izobraževanja in druge oblike družbene kontrole stroke. 2. Raziskovalne usmerìtve VI SRS Razmišljanja o družbenih okoliščinah, ki so vplivale na stanje v stroki, sem zaključil s pogoji za profesionalizacijo stroke. Osrednje vprašanje profesionálně avtonomije je razvit in univerzalen znanstveni aparat, ki omogoča na osnovi teorije o družbenih procesih v prostoru njihovo predikcijo in s tem povezano tudi usmerjanje razvoja v prostoru. Znanstveni svet UI SRS je večkrat razpravljal o vprašanju raziskovalnih us- meritev, ki jih v nadaljevanju povzemam v želji, da se diskusijo přenese tudi v širši strokovni krog. Zaključke razprave je možno strniti v devet usmeritev, od katerih so nekatera kadrovsko defícitarna iz znanih razlogov in jih ne bo možno v krátkém razviti v samostojne raziskovalne projekte, vendar brez njih tudi ni možno razvijati znanstvenih osnov sodobnega urbanizma in s tem povezane strokovne avtonomije. Zaradi celovitosti pregleda navajam vse usmeritve s kratko definicijo raziskoval- nega vprašanja, ki od raža naše poglede na prioritetna razvojna vprašanja Slovenije. Osnovne raziskovalne usmeritve institūta lahko povzamemo po naslednjih prioritetnih sklopih in sicer: 1 .Družbeni razvoj in sistem planiranja- Prevrednotenje dosedanje paradigme družbenega razvoja, ki je bila usmer- jena predvsem v gospodarsko rast na osnovi in dustriálizacije in uvajanje trga kot osnovnega regulacijskega mehanizma, na novo odpira temeljna vprašanja sistema planiranja mimo že znanih vprašanj racionalizacije postop- kov. Posebno pozornost z vidika raz- voja podeželja zasluži paradigma raz- voja od spodaj in razvoj nacionalnih osnov za pospeševanje lokalnega raz- voja. 2. Urbanistično in krajinsko oblikovanje- Oblikovanje prostora je osrednje vprašanje razvoja teorije, ker se v tej točki najmočneje soočajo subjektivni pogledi ustvarjalca in interesi širše jav- nosti. Ob demokratizaciji odločanja in ob večjem interesu po varovanju okolja se postavlja v ospredje vprašanje raz- voja oblikovalskih metod, ki omogočajo objektivizacijo predvsem vprašanja integracije novega z obstoječim. 3. Metode planiranja in informatikaKljub potrebi po večji kritičnosti urbanistov in planerjev do njihove vloge pri us- merjanju družbenih procesov ostajajo metodološka in tehnična vprašanja os- rednja, še posebej zaradi večje možnosti razvijanja ekspertnih in podobnih modelov na osebnih računal- nikih. Izkoristiti je potrebno vse možnosti za večjo transparentnost pos- topkov, ki jih omogoča računalništvo. 4. Racionalna raba mestnega prostora- Decentralizacija funkcij kot izraz skladnega razvoja mestne regije in strnjenost fízičnega razvoja kot izraz racionalne izrabe infrastrukturnih in prometnih omrežij sta temeljna cilja ur- banizma. Z dosedanjim razvojem nismo bili učinkoviti ne pri cilju decentralizacije kot tudi ne pri cilju strnjenosti. Vprašanje zase v tem kon- tekstu je humanizacija mestnega pros- tora oziroma vključevanje posebnih skupin prebivalstva v mestni prostor. 5. Varovanje naravnega prostora- Slovenija ima v evropskem prostoru pomembne přednosti v raz nolikosti, dostopnosti in ohranjenosti naravnega prostora. Přednosti naravnega prostora predvsem z vidika možnosti turis- tičnega razvoja kot pomembne dopol- nilne dejavnosti še niso valorizirane. Kot posebno vprašanje se postavlja nizek delež nacionalnega prostora zavarovanih s statusom nacionalnih oz. regionalnih parkov, ki jih je v perspek- tīvi potrebno razširiti še na druga področja Slovenije. 6. Vrednotenje ekoloških in socialnih posledic posegov v okoljeV skladu s standardi in predpisi EGS je potrebno v Sloveniji razviti metode za vrednotenje ekoloških in socialnih posledic posegov v prostor, ki so nujna sestavina demokratizacije in objektivizacije procesov odločanja. Menimo, da se bodo v perspektivi odpori prizadetega prebivalstva pokazali v še bolj or- ganizirani obliki in daje zato nujno, da se v okviru državě ter rednih postopkov razrešuje ta vprašanja. 7. Zemljiška politikaNa področju urbane ekonomije je več odprtih vprašanj, ki so temeljnega pomena za uvajanje tržnega gospodarstva in sicer: - vprašanja trga stavbnih zemljišč ter družbene lastnine nad mestnimi zemljišči in 15 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:15:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Œ]Ë23 - vprašanje usmerjanja razvoja v prostoru s fiskalno politiko in politiko cen komunalne infrastrukture in drugih storitev. 8. Upravljanje mestČe se na eni strani zav cmamo za večjo autonomijo lokalne samouprave kot pogoja za delovanje lokalnih skupnosti, je nujno razviti strokovne argumente za racionalizacijo obstoječega komunal- nega sistema. Vprašanje racionalnega upravljanja mest na celotnem območju strnjene poselitve in vprašanje or- ganizacije regionalne infrastukture na teritoriju funkcionálně urbane regije so problemi, ki jih ni mogoče reševati v kontekstu obstoječega komunalnega partikularizma. Reforma komunalnega sistema postaja nujen pogoj za demok- ratično in racionalno gospodarjenje s prostorom. 9. Tehnološke i novae ije Vprašanje teh- nološke in na splošno družbene in- ovati vnosti je na dva načina povezano z urbanizmom oziroma mesti. Mesta so zarišča inovacijskih procesov in difuzije inovacijskih procesov, od katere je odvisna enakomernost raz- vitosti nacionalnega prostora. To je tudi prostorsko vprašanje, ki gaje potrebno reševati z različnimi oblikami adap- tacije prostora specifíčnim potřebám. Urbanistični institut SR Slovenije šije tudi v dosedanjem razvoju prizadeval in tudi uspeval delovati na osnovi kritične analizę stanja ter ob upoštevanju potrebe po interdisciplinarnem pristopu k vprašanjem. Vendar je danes jasno, da so vsa ta prizadevanja potěkala v okviru, ki ni dopuščal odpirati cele vršte temeljnih političnih, socialnih in ekonomskih vprašanj urbanizacije. Zato smo danes, predvsem na področju družboslovja v zaostanku pred Evropo, kar terja, da se v perspektīvi z večjo šiřino usmerimo v raziskovanje vseh aspektov urbanizacije brez značilnih dosedanjih predsodkov, monopolov in drugih oblik potiskanja glave v pešek. Večkrat sem opozoril na potřebo po razvoju znanstvenih osnov urbanizma, kar bo odprlo tudi vprašanje profesionalizacije. V prihodnje bo tudi urbanistične storitve možno nuditi v obliki zasebnih storitev. Zato postaja vprašanje izobraževanja, znanstvenih osnov in profesionalnega kodeksa prioritetno vprašatlje, za preprečevanje ekseesov, ki jih sicer v prehodnem obdobju moramo pričakovati. Vprašanje profesionalizacije kodeksa ni možno razrešiti v zapisu, kije nastal ob 30. letnici Ul SRS* vendar je to naloga, ki stoji pred nami. 16 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:15:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms