68. številka. I Milni, f UM, 9. mri XLIX. leto. .Slovenski Narod« velja ▼ &f*M|i na dom dostavljen: celo leto naprej • ■ • • K 24*— pol leta . • • • • • 12*— četrt leta m • • • • . 6 — *a mesec - • • • • • 2"— v uprav r.ištvu prejeman: celo leto naprej • a • ■ K 22*— pol leta m • • • ■ a 11*« četrt leta . . • • . # 5*50 na mesec • • • • • * l*dO Dop!s! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. Uredništvo: KnaOova ulica it S (v pritličju levo j te U Ion it 34. svoCer lsvraamal nedeljo la lnserati veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo natočnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari številka valja 10 vinariev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama« telefon it 85. »Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko; celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m m . . . 13 — četrt leta . • • • • 650 na mesec . ■ • . • 2-30 veifa po poiti: za Nemčijo* celo leto naprej ... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • • . K 35.— Vprašanjem glede Inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Vpravniilro (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št 5, telefon stS5' LJUTE KANONADE NA BREGOVIH MASE. — USPEHI NEMŠKIH LE-TALCEV. Berolin, 22. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Pri pospravljanju bojišča, ki je sledilo napadu 20. marca j-evero-vzhodno Avocourta in pri zavzetju nadaljnih sovražnih jarkov izven gozdne pokrajine, je število tam ugrabljenih neranjenih vjetnikov naraslo na 58 častnikov ter 2914 mož. Artiljerijski boji na obeh straneh Mase so le prehodno ponehali ter se z l.iutostjo nadaljevali. Pri Ober Septu so Francozi znova poskušali popraviti neuspeh z dne 12. februarja. Napadalca smo z znatnimi krvavimi izgubami zavrnili. Severno Verduna smo v zračnem boju napravili nesposobne za boi tri sovražne aeroplane: njih dva sta padla na zemljo severovzhodno Samognieux za našo fronto, tretji pa v plamenu onkraj sovražne črte. Poročnik Bolke je sestrelil svoje 13.« poročnik Parschau pa svoje 4. sovražno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. m a r c a zvečer. V Ar-gonih je razdejala naša artiljerija nemške jarke severo - vzhodno od Four de Parisa. Pri Haute Chevan-cheeju smo namerili razdiralni ogenj na sovražne naprave, kar je imelo za posledico, da se je razvilo mnogo žveplenega dima. ker so naše krogle razbile pri sovražniku posode z žveplenimi preparati. V odseku Avoncourt - Malancourt smo silno streljali s topovi ter razpršili sovražno zbiranje, ki se nam je javilo na severu gozda Montfancon. Zapadno od Mase so poskusili Nemci čez dan po silnem obstreljevanju z velikokalibrskimi projektili razširiti svojo fronto. Nova sovražna divizija, ki so jo bili šele pred kratkim premestili sem z bolj oddaljenega dela fronte, je izvršila silen napad ter so vojaki pri tem brizgali neko gorečo tekočino na naše pozicije med Avocourtom in Malancourtom. Naš zaporni ogenj in ogenj naših strojnih pušk je prizadejal Nemcem velike izgube ter zlomil silo njihovih napadov, ki so mogli samo na eni točki fronte vzhodno od gozda Malancourt lahko napredovati. Vzhodno od Mase in v \Voevru je artiljerijsko delovanje od časa do časa od-nehavalo. V noči na 20. t. m. so vrgla naša bojna letala 25 bomb na kolodvor Dun ob Masi, odkoder so nam poročali o velikem gibanju čet. Vse bombe so natančno zadele. Dne 20. marca zjutraj se je moralo neko naše lovsko letalo v okolici Verduna spustiti na tla. Neko sovražno letalo je padlo v naše črte. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 19. marca. Artiljerijsko delovanje pri Arrasu, Arrnentiersu in Wytchactu in številni boji v zraku, v katerih smo vse napade uspešno zavrnili. 20. marca. General liaig poroča: Silno artiljerijsko delovanje na obeh straneh Loosa, Hohenzol-lemskega okooa in severno od Ypresa. Blizu Boeshinga je sovražnik danes po močnem obstreljevanju zavzel neko pozicijo za metala min, ki smo jo pa takoj zopet zavzeli. Verdun in zavezniki Francoske. Curiški listi poročajo, da so imeli Francozi v zadnjih bojih Dri Ver-dunn naravnost velikanske izgube. Zadnji četrtek je dospelo v Lvon nad 20 bolniških vlakov z ranjenci. Civilnemu prebivalstvu je prepovedano izpraševati ranjence in ranjencem je prepovedano govoriti o žrtvah pri Verdunu. Nasprotno pa poroča »Agence Havas« vedno o veli ;an* skih izgubah Nemcev. Splošno je polastila javnosti nervoznost, ker od nikoder ne prihajajo vesti o potno&J ofenzivi, zlasti ne o angleški. Z . .ali- jansko pomočjo javnost nikdar ni dosti računala, v zadnjem času pa dado na njo še manj. Kljub temu pa je zelo ozlovoljilo dejstvo, da so Italijani ravno zadnje dni zopet ustavili ofenzivo. Splošno je mnenje, da je Francoska tudi to pot prepuščena popolnoma sama sebi. Joffrejeve pritožbe. Iz Pariza poročajo, da se vrše pri predsedniku Poincareju neprestano posvetovanja o vojaškem položaju na francoski fronti, katerih se ie udeležil tudi že večkrat Joffre. Ta zahteva ojačenje francoske fronte ter se posebno pritožuje, da Francozi nimajo zadosti težke artiljerije. Tudi moštvo je že tako utrujeno, da je treba skrbeti za nadomestilo. Francoski ministrski svet se je zopet obrnil do Italije, da dobi vsaj za etapno službo italijanske čete. Čestitke zaradi Verduna. Iz Pariza poročajo: Ruski gene-ralisimus Aleksijev je v imenu carja poslal Joffru brzojavne čestitke, v katerih izraža car svoje občudovanje zaradi nastopa XX. francoskega annadnega zbora v bitki pri Verdunu, ter izreka svoje prepričanje, da bo francoska armada sovražnika popolnoma porazila* Ruska armada želi francoski vso srečo ter Čaka Ie na povelje za napad na skupnega so vražnika. Prihodnja francoska akcija. >-Eccho de Pariš« naznanja veliko novo francosko akcijo, pri kateri bo baje igrala konjenica tako velikansko vlogo, kakor še nikdar od početka vojne. Pariška konferenca. Zadnja ententna konferenca v Parizu je sestavila seznam vseh en-tentnih vojakov in vsega vojnega materijala, zlasti topov in municije. Ugotovila je posebne razmere na raznih frontah ter izračunala, katere sile so potrebne, da se vzdrže vse fronte in koliko vojakov bi potem še ostalo. Nato so se preštudirali razni vojni načrti. Ententni zastopniki so računali s tem, da bo imela Rusija spomladi tri milijone, Anglija pa poldrugi milijon vojakov. Glede orožja se je konstatiralo, da so francoske, angleške in ameriške orožarne izgotovile mnogo težkih topov in da so japonske tovarne z vso naglico delale za Rusijo, tako da je ententi glede orožja in municije zagotovljeno, kar ji je potrebno. Računi so nadalje izkazali možnost ustvariti tudi rezervno armado, ki bo imela nalogo nastopiti tam, kjer bo treba pokazati večjo silo. Končnega sklepa pa vojaška konre-renca ni storila, to je pridržano veliki politični konferenci. Posebno podrobno se bo na tej konferenci razpravljalo o balkanskem problemu, ker se je vojaška konferenca izrekla za važnost te ofenzive. Gospodarska vojna. Gospodarska konferenca bo prepustila vse gospodarske vojne načrte londonski konferenci, ki ho londonsko pogodbo glede sklepanja separatnega miru raztegnila tudi na gospodarsko vojno, tako da nobena država s katerimkoli nasprotnikom ne bo smela skleniti gospodarskem i mru. O Grevjevi demisiji. »Corriere della sera« potr,uj,e, da bo Grey odstopil in da bo prišel na njegovo mesto najbrže lord Mar-dinge. Uellka rusko ofenziv SILNI RUSKI SUNKI V GALICIJI IN VOLINJU POVSODI ZAVRNJENI. Dunaj, 22. marca. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Rusko bojišče. Delovanje nasprotnika je bilo včeraj skoro na celi fronti živahnejše. Naše pozicije so stale pod ognjem sovražnih topov. Ob Stripi in v pokrajini ob Korminu so napadali ruski pehotni oddelki. Povsod smo jih vrgli nazaj. V vzhodni Galiciji je izgubila pri takem sunku neka ruska bojna skupina, močna en bataljon, na mrtvih 3 častnike in 150 mož ter na vjetih sto moz. Pri nas samo veka} ljudi ranjenih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. f m I. * LJUTI RUSKI NAVALI NA HIN-DENBURGOVO ARMADO SO SE RAZBILI Z OGROMNIMI IZGUBAMI ZA SOVRAŽNIKA. Berolin, 22. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Velika ruska napadalna podjetja so postala še obsežnejša. Napadene točke so se pomnožile. Sunki se vrstijo na raznih mestih nepretrgano dan in noč. Najsilnejši naval je bil zopet naperjen na fronto severozapadno postav. Tu so dosegle sovražne izgube celo za rusko vporabo vojaških mas uprav izredno višino. Pri uspešnem protisunku na nekem malem mestu kjer je vdrl sovražnik, smo vjeli 11 ruskih častnikov in 573 mož. Pa tudi pri ostalih številnih bojih južno in jugovzhodno Rige, pri Fridrihštatu, zapadno in jugozapadno Jakobštata, južno Dvinska, severno Vidsov, med Naroškim in Viš-njevskim jezerom so naše hrabre čete sovražnika z največjimi izgubami zanj gladko zavrnile ter mu pri protinapadih še vzele nad 600 vjetnikov. Na nobeni točki se Rusom ni posrečilo doseči kakršnegakoli uspeha. Lastne izgube so povsodi neznatne. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 18. marca. V bližini vasi Nit-keliči, severno od Trisvjatskega jezera, je zažgal sovražnik mino. Silen napad nekega sovražnega izvidnega oddelka južno od kraja Tverč, jugozapadno od Boginskega jezera (16 km), smo z ognjem zavrnili. V okolici Lipska, severno od Vigonov-skega jezera, je poskusil sovražnik začeti z ofenzivo, z ognjem pa smo ga zavrnili. LISTEK. agonija „Sćmiilantee. Spisal Alphonse Daudet; prevel M. K. (Konec.) Ovčar se je utrudil, ker jc toliko govoril, se usedel, in predstojnik je spet spregovoril: »Da. gospod, ta ubogi starček nas je prišel obvestit. Bil je skoro nor od strahu; in od tedaj ni pri njem vse v redu; saj pa tudi vzrok ni mal. Predstavite si šest sto mrličev, nakopičenih na pesku, med razbitimi tramovi in deskami ter raztrganimi jadri. Uboga »Semillante«! . . . morje jo je razbilo z enim samim udarcem in zdrobilo tako hudo, da je ovčar Palombo le z velikim trudom našel med vsemi njenimi treskami par kosov, s katerimi je mogel postaviti plot krog svoje koce. Skoro vsi ljudje so bili spačeni in strašno pohabljen ..strašen je bil pogled na ta trupla, kupoma nametana drugo za drugo . . . Kapitan je imel na sebi paradno uniformo, duhovnik štelo krog vratu; v nekem kotu med dvema skalama smo našli malega pomorščaka z odprtimi očmi . . . mi- slili smo, da še živi; ne! Usojeno je bilo, da niti eden ne uide živ.« Tu se je načelnik prekinil: »Pozor. Nardi!« je zakričal, »ogenj ugaša.« Nardi je vrgel dva ali tri polena na žerjavico. Koj je vzplapolal visok plamen in Lionetti je nadaljeval: »A najbolj žalostno šele pride .. . Tri tedne pred nezgodo se je ponesrečila na enak način in skoro na istem mestu mala korveta, namenjena na Krim; takrat se nam je posrečilo rešiti posadko in dvajset trenskih vojakov, ki so bili na krovu. Da so bili ti ubogi »tringlos«1) v groznem položaju, si pač lahko mislite. Prepeljali smo jih v Bonifacio in dva dni so bih" pri nas v marini.«*) Ko so se posušili in okrepčali, smo jim voščili srečno pot in vrnili so se v Toulon, kjer so jih čez nekoliko časa spet poslali na Krim . . . uganite, na kateri ladji! ... na »Semillan-tei« . . . Tu, na tem mestu srno jih našli vseh dvajset, ležeče med mrliči. Jaz sam sem odnesel krasnega brigadierja1) z nežnimi brčicami, pa- *) Tringlos, tr(a)inglot (čitaj treglo) je šaljivo ime vojakov pri trenu. 2) Odgovarja finančni postaji na kopnem. l) »Brigadier« ordgovarja *ca-Doralu« pri infanteriii. riškega blondinca. katerega sem bil gostil pri sebi, in kateri nas je zabaval s svojimi dovtipi in zgodbicami. Srce mi je pokalo, ko sem ga tu zagledal ... Ah! Santa Madre! . . . Nato je ves ginjen stresel dobri Lionetti pepel iz svoje pioe in se zavil v svoj plašč, želeč mi lahko noč . . . Pomorščaki so še nekoliko časa šepetali poluglasno med seboj . . . Potem so polagoma ugasili svoje pipe. eno za drugo . . . Nihče ni več spregovoril . . . Stari ovčar je odšel ... In ostal sem sam, bcieč med spečo posadko. Ves pod dojmom žalostne zgodbe, katero sem ravnokar slišal, sem poskusil rekonstruirati v mislih rajnko ladjo in zgodovino njene agonije, kateri so bili galebi edine priče. Par podrobnosti me je osupnilo: kapitan v paradni uniformi, duhovnikova Stola, dvajset trenskih vojakov, in pomagalo uganiti posameznosti drame . . . Videl sem fregato, kako se je odpeljala po noči iz Toulona ... Odhaja iz pristana. Morje je razburkano, veter strašno piše; a kapitan je hraber pomorščak in na ladji se nihče ne vznemirja. Zjutraj se pojavi megla na morju. Pojavlja se nemir. Vsa posadka je na krovu. Kapitan ne zapusti niti za trenutek poveljniškega mostu . . . V medkrovu, kjer so zaprti vojaki. je temno in vroče. Nekateri so bolni in leže na svojih telečnjakih. Ladja se ziblje, da se je nemogoče držati pokencu. Vojaki sede na tleh in se pogovarjajo, držeč se za klopi: kričati morajo, ako se hočejo razumeti. Nekateri se že začenjajo bati . . . Le poslušajte! Ladje se pogostoma potapljajo v teh vodah, »tringlos« nam to pričajo in kar oni pripovedujejo, to ni, da bi pomirjevalo. Posebno njihov »brigadier« — Parižan —, katerega jezik strašno srbi, jih straši s svojimi dovtipi, da jim lezejo mravljinci po koži. »Kadar se ladja potopi! ... saj to je nekaj zelo veselega kadar ^ se ladja potopi. Mrzla kopel in rešeni bomo; potem nas popeljejo v Bonifacio kjer bomo jedli pri načelniku Lionettiju kose in drozge.« »In »tringlos«... busijo v smeh . . . Naenkrat zahrešči . . . Kaj je bilo? Kaj se je zgodilo? . . . »Krmilo je odtrgalo,« odgovori ves premočeni mornar, ki hiti skozi medkrov. »Srečno pot!« zakriči ta presneti »brigadier«, a nihče se mu ne zasmeje več Na krovu Je velik tumult. Megla je taka, da eden ne vidi drugega. Mornarji begajo vsi prestrašeni sem ter tja. Krmila ni več! Nemogoče krmariti... »Sćrumilaute«. izročena usodi, beži, kakor jo vetri podć . . . Tedaj jo vidi carinar. kako švigne mimo njega, ob enajstih i pol. Zazdi se. kakor da bi na sprednjem delu fadje top sprožili... Čeri! čeri!... Vse je končano, upanja nobenega, naravnost na obal drvi . . . Kapitan gre v svojo kabino. Čez par trenutkov se pojavi spet na svojem mestu na mostiču — v paradni uniformi . .. Hotel je v njej umreti. V medkrovu se molče spogledujejo vojaki, v smrtnem strahu . . . Bolniki poskušajo vstati . . . mali »brigadier« se ne smeje več . . . Tedaj se odprejo vrata in na pragu se prikaže duhovnik s štolo: »Pokleknite, fantje!« Vsi ubogajo. Z odmevajočim glasom začne moliti molitve za umirajoče. Naenkrat strašno zatrešči; en sam krik, neizmeren krik plane v meglo, roke grabijo po zraku, prsti se krčevito oprijemljejo. groza zre iz oči, mimo katerih je švignila smrt kakor blisk ... Gospod, usmili se nas! . . . Tako sem prečul vso noč in se pogovarjal z dušo uboge ladje, ki Je že deset let ležala na dnu morja . . . Burja Je krivila plamen v tabor ju; slišal sem, kako Je plesala naša bark ob vzpožju skal in kako Je škripala vrv, s katero Je bila zasidrana. 51 Ob bukovinski fronti Madjarski listi poročajo po izpovedih ruskih pribežnikov, da so ruski strelski jarki polni vode in da trpi tudi dovažanje živil. Če bo ostalo vreme gorko, ni izključeno, da se bodo razvili še silnejši boji. Baje prihajajo v Besarabijo vedno nove ruske čete. Na severni ruski fronti. »Frankfurter Ztg.« poroča, da Je moštvo na severo-vzhodni nemški fronti baje naravnost željno pričakovalo ruske napade. Velike težave večmesečnega pozicijskega boja so vojakom že presedale. Nemške pozicije, dasiravno ugodnejše, kakor ruske, leže sredi močvirij, zato je umevno, da so bili nemški vojaki pripravljeni na rusko ofenzivo, ker %o vedeli, da jih bo voda pregnala iz Jarkov, še 17. marca je bilo na fronti razmeroma mirno, dasiravno se Je tudi takrat že delovanje ruske artiljerije stopnjevalo. Dne 18. t. m, so začeli Rusi bolj precizno streljati, zlasti na obeh straneh Naroikega jezera. Ruska artiljerija je neprestano sipala granate, ki pa niso napravile posebne škode, nasprotno pa je nemška artiljerija prizadejala Rusom mnogo izgub. Prvi infanterijski napad so izvršili Rusi 18. t. m. zjutraj na raznih točkah Miadzjolskega jezera ter severno od tam. Nikjer pa Rusi niso mogli dospeti niti do žičnih ovir. Nemške strojne puške so vse ruske napade v kali vdušile. Zlasti velike so bile ruske izgube ob Višjevskem jezeru, kler je padlo nad 3000 sovražnikov. Ruska konjenica pri teh bojih še ni sodelovala. Vojna z Italijo. WA ITALIJANSKI FRONTI MIR. Dunaj, 22. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včerajšnji dan je potekel mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H b f e r, fml. m 9 m ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 19. marca. Na fronti v Tren-tinu od časa do časa topovski ogenj. Sovražna artiljerija je bombardirala naše postojanke na Monte Zollo (Val Sugana), ki pa je ostal trdno v naši posesti. V dolini Bele so izvršili naši smučarji drzne napade preko pon-tebskega poteka in na Lipaljo ves. V noči na 18. t. m. je osvojil eden naših odelkov s pomočjo artiljerije postojanko na Rmeni pečini, severovzhodno Montasia, pregnal od tam nasprotnika in vjei nekaj mož. Sovražna ojačenja, ki so došla iz Zaje-zerske doline, so bila zadržana po uspešnem ognju naših baterij. V tolminskem odseku je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi dne 18. t. m. srdite napade na naše postojanke na višinah Sv. Marije. Boj se je gibal semtertja. Vjeli smo 41 mož, med njimi dva oficirja. Končno se je nasprotniku posrečilo, da se je utrdil v prednjih delih naše obrambne črte. Na ostali soški fronti neprestano topovski boji. Sovražni letalci so zopet metali bombe na rtič Sdoba, ne da bi napravili kako škodo. 20. marca. Vzdolž vse fronte povišano artiljerijsko delovanje, zlasti v Suganski dolini In ob srednji Soči. V obeh odsekih je naznanjen dohod močnih sovražnih ojačenj s četami in artiljerijo. Na naše pozicije na Monte Collo, Suganska dolina, ie poskusil sovražnik 18. marca male napade, ki so bili nemudoma odbiti. Ljutejša so bila sovražna podjetja ob srednji Soči v noči na 19. marec in naslednji dan. Naše čete so odvzele sovražniku del jarkov, katere je bil zasedel na višini Sv. Marije in so odvrnile njegove zopetne napade na naše pozicije južno Čiginja in proti Selu. Potem ko smo tako povsem ustavili vsako prodiranje sovražnika, smo odšli iz dela naše eksponirane pozicije, približno 500 metrov, odgovarjajoče višini Sv. Marije, da se odtegnemo obstreljevanju novih sovražnih baterij. Umikanje se je izvršilo v redu in miru, brez pritiska s strani sovražnika. Tudi na Sabotinu je poskusil sovražnik naše pozicije na grebenu napasti. Pognali pa smo ga takoj nazaj. Na Kraški planoti je potekel dan mirno. Nova ofenziva na edini fronti. Pariz, 21. marca. (Kor. urad.) General Cadorna je rekel nekemu sotrudniku »Petit Journala«, ki je ž njim potoval: Naša ofenziva se začne zopet energično in ljuto na edini fronti, na kateri moremo sedaj delovati. Ali potreba je, da to dopusti vreme. Sedaj so plazovi, ki pogosto-ma pokopljejo vojake, naš najtežji sovražnik. Na kateri fronti? Libre Parole piše: Peta italijanska ofenziva na soški fronti je definitivno ustavljena, ker ima Cadorna Čas, da je odpotoval na zapadno fronto. To je za Italijo dokaz, da mora pričeti ofenzivo na drugem mestu. — Ofenziva je bila na vsej fronti, od Rive do Tržiča, povsodj so bili začeli in povsodi so nehali Italijani. Kje torej je ono drugo mesto? V Albaniji se jim godi slabo hi je Italiji žal, da je tja poslala kakega vojaka. Torej morda na zapadni fronti. Ali prej bi morala slediti napoved vojne Nemčiji. Za to pa ni nič kaj zavzeta italijanska vlada, Cadorna pa najmanj. Ko bo Cadorna videl fronto proti Nemčiji, se bo najbrže Še bolj branil razširjenja vojne kakor doslej. Novi italijanski upi. Italijani vedno upaio, vedno je kaj takega, na kar naslanjajo nove upe. Sedaj vpirajo svoje oči v Pariz in zopet upajo. Italijanski listi pričakujejo od konferenc četverozveze vse najbolje. Pišejo, da te konference tvorijo temeljne stebre nove Evrope. Pariški dopisnik »Secola^ pa v nasprotju ž njimi pravi, da kakor je pričakovati, združene vlade ne bodo ratificirale vseh predlogov vojaških komneTenc, zlasti ne predloga, da bi se dala vojaški konferenci v Parizu neomejena pravica razpolaganja s človeško in materijalno rezervo vseh četverozveznlh držav. Cadorna v Parizu. Ko je dosel Cadorna v Pariz, ga je pozdravila na kolodvoru velika množica, ponajveč pa člani italijanske ko'oniic v Parizu. Pariško časopisje poudarja soglasno, da Cador-novemu potovanju v Pariz mrra s'c-diti napoved vojne Nemčiji s strani Italije. Drugače bi bilo to potovanje gola komedija in francoska javnost bi takega razočaranja ne prenesla. Italijanski listi so vsi ginjeni radi sprejema Cadorne v Parizu. Opisujejo na široko, kako navdušeno ga je pozdravljala množica, ko se je vozil po ulicah v avtomobilu z Jof-frejem. Cadorna je obiskal italijansko poslaništvo, opoldne se je udeiežil obeda v palači zunanj. ministrstva, katerega mu ie priredil Briand. V torek se je peljal Cadorna v glavni stan in se udeležil zvečer slavnostne večerje nri Tittomju v Parizu. Potem se je odpeljal v London, kjer ostane tri dni. Lastnoročno pismo Viktorja Emanuela na Po?ncareja. Iz Ženeve poročajo: Kralj Viktor Emanuel je izročH Cadonv lastnoročno pismo na Poincarćia. Ko se bo vračal Cadorna iz Londor \ bo gost belgijskega kralja. Salandra in Sonnino v Parizu. Preko Lugana se poroča, da sta odpotovala Salandra in S< urno v torek 21. t. m. v Pariz z določenim akcijskim programom. Ministrski svet v Rimu. V Rimu se je zopet vršil ministrski svet, ki je imel končno določiti, kako naj se drži italijanska vlada napram pariškim konferencam. Avtoriziranih poročil o rezultatu ministrskega sveta ni, italijansko časopisje pa dodaja zato svojim poročilom o ministrskem svetu komentarje o mučnem vtisku, ki ga je napravil prvi bulletin italijanskega ar-madnega vodstva po Cadornovem odpotovanju. ki je naznanil, da so morali Italijani zapustiti eno svojo sprednjo pozicijo. Seveda pa pripovedujejo, da so Italijani odšli iz one pozicije prostovoljno in brez pritiska nasprotnika. Velikonočne počitnice italijanskega parlamenta. Ministrski svet je sklenil, kakor poroča »Avanti«, pozvati zbornico, naj začne že sedaj velikonočne počitnice; sestane se zopet 6. junija. Organ oficijelnih socijalistov napoveduje akcijo proti temu Salandro-vemu predlogu. Srednja Italija brez vojnega navdušenja. Karakteristično, kako rapidno pojema vojno navdušenje prebivalstva srednje Italije, je poročilo v »Avantiju«, da prebivasivo v Pizi ni dalo, ko so nabirali prispevke za vojno oskrbo, niti enega solda. Pogo-stoma pa se vršijo aretacije sleparskih dobavateijev z* armado. Proti rjuštrle' živo«". V Milanu ie ono te dni aretira-iilti več oseb radi ra/}.rjevanja mirovnih pozivov, ^oten je bilo izvi-šenih mnogo hišni'! preiskav, med drugimi tudi v ureJnišrvu »Avanti-ja*, ali brez uspeha. Dogodki na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 22. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. ki 6 f e r. fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 22. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Položaj neizpremenien. Vrhovno armadno voč :* o. Boli ob gr^ko-srbski meji. Blizu Dojranskega jezera je prišlo, kakor naznanja tudi nemško uradno poročilo, do manjših bojev. Iz francoskih in italijanskih listov izhaja, da so francoske čete zasedle dve grški vasi neposredno ob meji, iz iraterih se je grška posadka umaknila. Pri tem so jih motile in ovirale nemške čete in avstrijska artiljerija. Pariška poročila pravijo, da se pomika Sarrailova armada proti severu in. si stojita neprijatelja za boj pripravljena nasproti. Morda je pričakovati na tem bojišču kmalu večjih dogodkov. Grška poročila pravijo. Ga so zasedle ententine čete zopet nekaj krajev v zapadni grški Makedoniji, vsled česar so izbruhnile med generalom Sarrailom in grškim generalnim štabom nove diference. Položaj v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: Posve-tovanja četverozveznih diplomatov z ministrskim predsednikom in njihove medsebojne konference spominjajo na razburjene dni v Sofiji pred bolgarsko intervencijo. Vsak dan prihajajo iz glavnih mest četverozveze kurirji z novimi instrukcija-mi in poročili. Četverozveza je baje zahtevala, da naj Romunija svojo armado demobilizira, kar je vzbudilo presenečenje in ogorčenje. Vse stranke zahtevajo, da naj vlada to noto odločno odkloni. V armadi so vsa odločilna mesta v rokah politično neodvisnih častnikov Rusofilska stranka je svoj vpl"\ v armadi izgubila. »Az Est<* poroča: V Galacu ie bil nabit razglas, ki sporoča, da je romunska vlada v varstvo svoje nevtralnosti prepovrda:? četverozvez-nim ladjam pluti po O navi čez Tur-tukajo navzgor, ladiam centralnih držav pa čez Galac navztcl. Isti listi javljajo tudi. da se je Bratianu napram / ^Peljem kon-/civativne opozicije Izrazil: Ne verjamem, da bi bil že prišel trenotek, v \ aterem naj Romunija spremeni sv\\*e dosedanje posipanje. Romunija in Bolgarija. Iz Bukarešte poročajo: »Dimi-neaca« poroča, da so se odnošaji med bolgarsko in romunsko vlado v zadnjem času znatno zboljšali. Med obema vladama se vršijo pogajanja o raznih gospodarskih in transportnih vprašanjih. Politično potovanje grškega princa. Mlajši brat kralja Konstantina, princ Krištof, se je podal v posebni misiji v glavna mesta četverozveze. V nedeljo je prispel v Rim, odkoder potuje v Pariz, London in Petro-grad. Francoski listi naznanjajo, da bo Grška svojo politično taktiko skoro spremenila, kar pa se v Atenah odločno dementira. Boji na morju. Nesposobnost italijanskega brodovja. Na mnogih straneh se ne morejo prečuditi dejstvu, da operirajo francoske vojne ladje v albanskih vodah, torej v vodah, ki spadajo pravzaprav v operacijsko zono italijanskega brodovja. Iz tega dejstva in iz izjav francoskega časopisja se sme sklepati, da na Francoskem ne zaupajo mnogo italijanskemu brr> dovju. Bivši francoski mornariški minister Lanessan izjavlja v »Petit Parisienu«, da Adrijo morata očistiti Anglija in Francija. Italijansko bro-dovje more samo pomagati. Lanes-m ntffni tis mora rottati Jadransko morje »naše«, to je francosko. Kaj ' porečejo Italijani, ki še vedno sanjajo o »mare nostro?« Potopljeni parniki. Angleški parnik »Port Dal-houise< in norveški parnik »Lange-li« sta bila potopljena. Danski par-c »Skodsborg« se je potopil. Neki oudmorskl Čoln ?e s topov-mi streli i otopil an*le Rdeči križ«. — »Rdeči križ« se sled tega obrača na cenj. občinstvo s prošnjo, da bolnim in ranjenim vojakom čim več berila daruie. Taka darila naj se dopošJjeio na zgoraj imenovano nabfralnico knjig. Poštni -avitki, opremljeni z napisom A'o-a pedoorna zadeva« in z naslovom odpoŠiljatelja, so poštnine prost:. Po vseh avstrijskih državnih že-leznicall se taka darila lahko odpo-i voznine prosto, če se na to-:em ali brzovoznem listu napiše: Prostovoljni darovi za Rdeči križ«, kakor tudi številka in let3 predpisane tarifne določbe: »Tarifna do-ločba št. 400/1 ex 1915.« — C. in kr. bolniška poveljstva in vodstva društvenih bolnišnic, oziroma rekonva-lescentnic »Rdečega križa« v Avstriji, se obenem vabijo, da se v slučaju potrebe berila za ranjene in ne vojake obrnejo na imenovano nabiralnico in odpošiljalnico knjig Rdečega križa« na Dunaju L, Herrengasse 11 (knjižnica c. kr. spod.-avstriiskega namestniŠtva), obenem se prosi z ozirom na to. da se odpočil janje točno in hitro izvršuje, da se raj imenovani nabiralnici na-i približno število bolnikov zavoda, kakor tudi vse narodnosti. Dvajsetletnica dunajskih zahvalnih koncertov »Glasbene Matice«. Danes poteče dvajset let, kar je nastopila »Glasbena Matica« 23. marca 1896 prvikrat na Dunaju. Pela je Gallusov »Musica noster amor . slovanske narodne pesmi, Fibichovo pomladno romanco, Medvedov »Nazaj v planinski raj«, Foersterjcvo »Ljubico« in Bruckner-Te Deum«. 25. marca 1896 je pa izvajala A. Dvofakovega »Mrtvaškega ženina«. Uspeh je bil veliki.S ponosom se smemo s pomiti Slovenci te prireditve, časten opomin vsem sodelovateljem in go-spej Terezini dr. Jenkovi, ki je sprožila mise! na te zahvalne koncerte! — Promoviraj je dne 16. marca v Gradcu gosp. Gvidon Jaški iz Opčine doktorjem prava. Sedaj službuje v Ljubljani v eni izmed rezervnih bolnišnic. — Imenovanje pri Deželni banki. Heželni odbor je imenoval bančnim koncipistom odvetniškega kandidata g. dr. Gvidona Zbašnika. — Trgovsko društvo »Merkur« je imelo snoči v svojih novih prostorih v Gradišču občni zbor. Predsednik gosb- L i 11 e g se je v svojem nagovoru spomnil predvsem umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili s tem, da so se dvignili s sedežev. Na bojišču so padli: Josip Prč ar, II. podpredsednik, ter člana Albert Gaber in Dominik C i -zel j; umrli so člani: Ivan M ti 1-1 e r, Ignacij K e s s 1 e r in Ljudvik Vašič. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je moralo društveno delovanje v preteklem letu znatno omejiti. Tudi se je društvo oktobra meseca preselilo v svoje nove prostore. Odpadlo jc društvu mnogo članov vsled vpoklicev, vendar pa sta delovala zlasti živahno društvena posredovalnica in društveni podporni zaklad ter je dajalo društvo prav obilo pravnih nasvetov. Izmed dobrotnikov društva je posebno omeniti trgovsko In obrtniško zbornico, ki je društvu darovala 500 K, Kolinsko tovarno, ki je darovala 1200 K in gospo Heleno S u j e r j e-v o, ki je darovala v spomin svojemu očetu gosp. PetričiČu društvu 300 K. Tajnik poživlja društvenike, da se naj pri vsaki priliki spominjajo društvenega podpornega zaklada, ki vrši blago delo, da podpira rodbine vpoklicanih z rednimi * M prispevki. Iz blagajniške la gosp. K r o f t e posname je imelo društvo 10.854 K dohodkov, izdatkov pa 13.778 iv 54 v. Fond za »Trgovski dom« je znašal koncem 1915 znesek naloženih 32.557 K 96 vin. in 3000 K vojnega ppsojila, podporni fond pa naloženih 15.142 K 61 vm. in 2000 K vojnega posojila, vse premoženje skupaj 572.79 K 11 vin. S posebmm poudarkom je omeniti, da je društvo v preteklem letu izplačalo žen~m in otrokom vpoklicanih 6371 K podpor. Leta 1914. je izplačalo društvo v isto svrho vsoto 1837 K 40 vin., tako da znašajo izplačane vsote podpor vsega skupaj že 8208 K 48 vin., kar je za društvo naravnost ogromna vsota. Odboru se podeli absolutorij ter se izreče po predlogu gosp. dr. \V i n d i s c h e r j a blagajniku zahvala za njegov izredni trud. Volitev odbora je izostala ter ostaneTo vsi dosedanji člani v odboru. Končno onozarja gosp. dr. \V i n d i s c h e r člane, da je ravno z ozirom na velike podpore, ki jih društvo deli, dolžnost članov, da se bo'i ^pormria-io društvene blngaine tudi v slučajih, kadar so odločeni, darovati knj v dobrodelne namene. Na njegov nasvet stori občm zbor tudi sklep, da se poveri društveni od^or. da naj kakor doslej, tudi leta 1916. izplačuje redno mesečne podpore ženam in otrokom vpoklican'h članov. — Kupčija z jajci. Kakor znano, je od začetka vojske prepovedano pošiljati jajca v tujezemstvo, le za Nemčijo obstoji naredba, da se pošlje tja vsak mesec iz Avstrije 3000, iz Ogrske pa 12.000 meterskih stotov jajc. Po tej uredbi bi bile domače potrebščine zadostno krite, vendar je dosegla cena na posameznih trgih do 28 v za komad, drugod pa so se jajca dobila komad za tretjino te cene. Cene so navijali razni prekupci, ki se preje niso s to kupčijo nikdar pečali — osebno. »Zen-traleinkaufstelle« v Nemčiji je kupovala po izredno visokih cenah jajca od producentov in jih prodajala po velikih valutnih diferencah. Tudi lokalna organizacijska politika je mno-~:o vplivala na to, da se promet 2 jajci ne more povsod razviti, ustanoviti po načelih proste kupčije. Celo uvoz iz Ruske Poljske in iz balkanskih držav ni mogel zajeziti zvišanja cen. Da se temu odpomore, je \/ 'a-lo ministrstvo naredbo, na poc .gi katere se ustanovi za celo dr/ vo centralno nakupovalnco za jajca, zvana »M i 1 e s« V to svrho se bodo ustanovili veliki apro-vizacijski okraji, iz katerih se ne bode smelo jajca izvažati v tuje ozemlje, odnosno na Ogrsko. V vsakem aprovizacijskem okraju se bodo morale najprvo kriti potrebščine istega okraja, preostanek pa pride v roko za to postavljeni organzaciji. Da se bodo v vsakem okraju enakomerno krile potrebščine, bode naloga dotičnih deželnih vlad (ne več okrajnih glavarstev). Jajca se bodo smela pošiljati v drug okraj le, če in komur je to dovolilo »Miles« Urejeno pa bode tako, da se bode vršil promet nemoteno in kar mogoče naglo. Strogo se bode kontroliralo, da se jajca ne bodo z vozovi neupravičeno izvažala brez dovoljenja v drug okraj, pod nobenim pogojem pa ne na Ogrsko. Za vojaštvo se bodo morale, če le mogoče, kriti potrebščine Iz produkcij istega okraja, če pa to ne bi bilo možno, se dovoli nemoteno pošilja-tev v drug okraj. Blago, ki se bode importiralo iz vojaškozasedenih okrajev, iz tujine, bo razdelila »Mi-Ies«„ kam naj se odpošljejo. Za vsak izvoz da dovoljenje dotična deželna oblast Izvoz v Nemčijo bode izključno preskrbela »Mi-les« in tudi import bode le njen, tako da bode imela glede jajc le-ta monopol v Avstriji. Nakupovanje jajc bode poverjeno le trgovcem istega okraja, iz tujega okraja trgovec jih bode smel nakupovati samo le z dovoljenjem »Miles«. KuDčiia v posameznih okrajih, n, v na Kranjskem« bode šla svojo pot kakor preje, le izvoz in uvoz v okraj ali dežele bode monopol »Miles«. Bojazen, da bode »Miles« pritiskala na cene pri producentiii, je brez podlage, kajti notranje ministrstvo bode skrbelo, da bodo cene jajc, posebno sedaj, ko se je piča za kuretnino podražila, primerne ter da se število kokoši ne bode zmanjšalo in produkcija jajc zaradi nerentabilitete opustila. — Izvzeta so le jajca za vale-nje. Te bode smel razpošiljati v druge okraje in tujezemstvo vsak trgovec s perutnino, za kar se bode moral pa izkazati in v to svrho dobiti dovoljenja. — Riž za Ljubljano. Kranjska aprovizacijska družba je razdelila med ljubljanske trgov ;e sedaj riža treh vrst, ki so ga trgovci obvezani prodajati po 1 K 76 v, oziroma pa 2 kroni in po 2 K 40 v za trg. — Vsa ka stranka sme zahtevati le en kilogram, — Mestni popisovalnl urad bo jutri, v petek, radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Padla Je s senika v Tomačevem posestnikova hči Marija Blaž. in sicer na neko ostro železo, ki je prodrlo v spodnji del života. Podvrgla se je takoj operaciji. Z voza je padla 30fetna posest-nica Marija Čeme iz Spod. Kašlja in je zadela pri padcu z glavo na •^'d. vsled Česar je dobila težke poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker se je konj splašil. Tatvine. Na Jezici je ukradla iz zaprte omare Rozaliji Kosec 110 K denarja neka 141etna deklica z Viča. Kupila si je par Čevljev in nekaj obleke, nekaj pa je potratila za sladkarije. Deklico so prijeli in izročili deželnemu sodišču. — Neki posestnik iz Trzina je šel iz Stoba po cesti z nekim Človekom. Iz denarnice mu ie izginilo, sam ne v 6. kako in kdaj, 570 kron. — V neki tukajšnji trgovini z zlatninami je ukradlo neko mlado dekle tri zlate prstane in dva para zlatih uhanov. Aretirali so drugi dan neko ljetno muzikantinjo s Češkega, ta je bila ona tatica; imela je le še uhane, prstane je že prodala. Iz Vurberga na štajerskem nam oorocajo: Tukajšnji občinski odbor je dne 19. marca imenoval naduči-telja v pok. Frana Žiherja za njegovo 40!etno uspešno učiteljevanje na vurberški šoli častnim občanom. Oddala občinskih lovov na Spodnjem Štajerskem. Prihodnje dni se bo oddala cela vrsta občinskih lovov na Spodnjem Štajerskem. Dotične licitacije se vrše na Vranskem (27. t. m. ob 11. dopoldne), v Š m a r-ju pri Jelšah (28. t. m. ob 9. dopoldne), vLaškemtrgu (30. t. m. ob 8. zjutraj) in v C e I j u (31. t. m. ob 9. dopoldne). Lovi se bodo oddali za šestletno dobo. Maribor. (Naši grobovi.) Ocemnajst mesecev svetovne vojne, pomeni osemnajst mesecev polnih svežih narodnih grobov. V tem kratkem času smo spremili k zadnjemu počitku osmero narodnih značajev. Prva je bila gospa Stegnarjeva. narodna dama, soproga znanega našega rodoljuba, pokojnega c. kr. nad-učitelja v p. gospoda Srečka Steg-narja. Kot drugi je umrl na težki bolezni Peter Amalietti, poduradnik Južne železnice, v najlepših letih prve moške dobe in ž njim mlad. temperamenten naroden značaj. Njemu je sledil odvetniški uradnik Riko Cepe. Ta je umrl na posledicah težkih ran, dobljenih v bojih ob Soči, v neki vojaški bolnišnici v Ljubljani. Mlada, tiha, toda odločna slovenska duša je ž njim izkrvavela. Nato je kot četrtega pobrala smrt nadrevi-denta Južne železnice Hrena, idealnega moža izza časa slovenskih narednih taborjev, moža, ki je svoje moško življenje pričel v viharjih slovenskega narodnega prenoroda, se ž njim boril do dobe starčka in potem v visoki starosti še enkrat okusil žarkost slovenskega imena. Za njim je prišel zdravnik Feliks Ferk, znan po svojih velikih zapuščinah v korist našega slovenskega dijaštva, kojemu se je izkazal še po smrti kot eden njegovih največjih dobrotnikov. Njemu je kmalu sledil starosta mariborskega Slovenstva in Slovencev sploh. c. kr. nadučitelj v pokoju Srečko Stegnar, znan širom naše domovine. Zavzetje Srbije pa je doneslo tudi vest. da je v srbskem vjetništvu umrl na legarju F. Souček, urarski sotrudnik, mož mlad po letih, a povsod i izredno priljubljen, neumoren delavec na polju naših podružnic Ciril - Metodove družbe, zlasti posebno pa Sokola in Dramatičnega društva. Dne 17. marca pa smo pokof>aH v Gradcu osmega Iz naše srede, Janka Voglarja, poštnega uradnika, a ven-darKlHSlnega narodnega boritelja. Osem grobov — osem praznih prostorov v naših vrstah. Kako bomo mogli pogrešati osem takih moči t našem narodnem tjflju? Mi nit kakor bi se plazila počasi v našo narodno bodočnost temna, nevarna senca — nevarna zato, ker je nastala iz gffe-bov naših najboljših? . . . »Župnija v gorskem zakotju.« Kino »Ideal« kaže samo Jutri, v petek« dne 24. marca« znano pesnitev dvornega svetnika prof. dr. Antona O nor na »Župnija v gorskem zakotju.« Žaloigra s planin v Štirih dejanjih. — Razen te izborne slike še: »Grenka ljubav.« Veseloigra, sodelujejo budimpeštanski igralci in ličen krasen naravni posnetek. — Danes zadnjič: »Senzacija v jutranjem listu«, resnično fina drama. »Mucken-dorfski trinog«, burka v treh dejanjih, salve smeha. — V soboto, dne 25. marca zopet velikanska učinkovitost z naslovom: — ?!?!?!? — v kino »Ideal«. Spom'Diajtt se ob godovih in rolstvenih tel voli potreH! Rožne stvori. * Gospa Katarina Schrati. bivša dvorna igralka, ki ji je pravzaprav ime Katarina Kiss pl. Ittebe, je odlikovana s častnim znamenjem prvega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo. * Dijaške čepice. Na raznih srednjih šolah, zlasti na dunajskih, se je v vojni vdomačilo nošenje takozvanih burševskih čepic, kakor jih nosijo tudi srednješolci rja Nemškem. Naučno ministrstvo je sedaj te čepice prepovedalo. * O viceadmiralu Mauleriu, ki je umrl v ruskem vjetništvu, se je poročalo, da je bil kot avstrijski vohun obsojen in ustreljen. Njegovi sorodniki objavljajo sedaj uradno sporočilo ameriškega veleposlanika v Pe-trogradu, da je viceadmiral Mauler umrl naravne smrti. * Škornji ruskih vjetnikov. Sodišče v St. Poltenu je obsodilo na dva meseca ječe nekega Petra Hai-dingerja. ki je izvabil ruskim vojnim vjernikom osem parov škornjev, vrednih nad 200 kron. Pripravil je ruske vjetnike do tega, da so mu prodali škornje za majhne denarje s tem, da jih je opojil. * Belgijski kralj odklonil francosko krono? Preko Bruslja se poroča, da je belgijski kralj odklonil od francoskih rojalistov mu ponuđeno francosko krono. Kralj je izjavil, da hoče vse svoje moči posvetiti Belgiji in da se ne spušča v nikakršno avanturo proti obstoju francoske republike. * Bel kruh na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da bodo smeli peči na Ogrskem s 1. aprilom zopet bel kruh. Zdi se torej, da so imela poizvedovanja po skritih zalogah pri madžarskih veleposestnikih in trgovcih z žitom prav lepe uspehe. Pri nas smo pričakoval^ /da pride vsaj del teh zalog tudi avstrijskim konzumentom v prid. * Standard.« V Londonu izhaja joči list »Standard«, ki je užival svoje čase velik ugled in imel največji vpliv, je začasno ustavljen. Lastniki so si pa pridržali pravico do imena. »Standard« je nastal iz časopisa »St. James Ćhronicle«, ki je začel izhajati že leta 1671. »Standard« je bil torej nad 200 let star. Izdihnil je, ie pač zastopal precej zastarele nazore, za katere današnje občinstvo nima zmisla. * »PekeL« Na Dunaju imajo že dosti let kabaret »Pekel«. Živelo se je tam časih prav peklensko zabavno. Pri predstavi — tam poper, po predstavi — šampanjec in ljubezen. Toda ta pekel ni bil nikdar na trdnih nogah. Že ustanovljen je bil na dolg, od začetka vojne pa se mu je vse slabeje godilo, zlasti ker ni mogel tekmovati z drugimi takimi zabavišči. Tako se je zdaj končno zgodilo, da so ta pekel zaprli. Lahko-krfli hudički so se preselili v druge lokale. * Evropejci v Kamerunu. Nemško kolonijo Kamerun v Afriki so za-vojevali sovražniki. Že pred nekaj časom je prišla vest, da se je kakih 900 Nemcev iz Kameruna rešilo na sosedno špansko kolonijo. Zdaj je sporočila španska vlada, da Je med Nemci, ki so se iz Kameruna rešili v njeno kolonijo, tudi kameninski guverner, 73 oficirjev, 22 zdravnikov, 310 podčastnikov in 170 vojakov ter približno 400 civilnih oseb. Poleg teh so se rešili tudi še vsi drugI Nemci, kar jih je bilo v-Karaeruiru in nI torej prišel nobeden v vojno vjetništvo. ♦tftekaj statistike Iz vejetzdat* nBkega pfUWIl f PIBJ1H11J. VCIC- WRa zah ključnih razpravah smo včeraj poročali, se Je pričel dne 3. novembra 1915, obravnava je trajala torej 133 dm (do 14, marca). Obtožencev je bilo 156, in sicer 18 duhovnikov, 14 deželnih uradnikov (sodnikov in profesorjev), 15 učiteljev, 13 privatnih uradnikov, 11 visokošolcev, 2 srednješolca, 2 zdravnika, 2 advokata, 1 inženir, 12 rokodelcev, 26 kmetov, 2 veleposestnika, 2 delavca, 5 gostilničarjev, 29 trgovcev in 2 ženi. Najmlajši obtoženec je bil 16 let star, najstarejšemu je bilo 75 let. Dva sta med obravnavo umrla. * Ljubico je umoril. Pešak 32. pešpolka Rudolf Ballak je imel že dlje časa znanje z neko Heleno Leh-ner v Palotaujfalu na Ogrskem. Pred nekaj dnevi mu je dekle sporočilo, da se poroči z drugim, češ, pri vojaku se tako ne ve, če se vrne iz vojne in če bo mogel po vojni preživljati rodbino. Rudolfa Bellaka je to sporočilo njegove ljubice tako razjezilo, da jo je v mraku počakal pred njenim stanovanjem in ji zabodel bajonet v srce. Dekle je na mestu umrlo, Bellak pa je šel še tisti večer z maršbataljonom na bojišče, a na rekvizicijo budimpeštanske policije je bil še na potu prijet in izročen vojaškemu sodišču. * ptvoritev ljudskih šol v JBel-gradu. »Az* Est<' objavlja obširen popis o otvoritvi in organizaciji ljudskih šol v Belgradu. Iz dopisa posnemamo: Šolskih knjig otroci nimajo, prihajajo le s tablicami, ki so jih brezplačno dobili. Šolske sobe so prenatrpane. Na vsakih vratih se nahaja dvojezični nemško - hrvatski napis. Sobe so priprosto urejene. Ogledal sem si jih. N. pr. v III. razredu nad katedrom je napisano: 2. Marz. Vormittag 65 Madchen, Nach-mittag 66 Knaben. Nato je označen učni red n. pr. Montag: 8—9 Unter-richtssprache (Nastavni jezik), Schonschreiben (Krasopis), Zeichnen (Crtanje), Religion (Vjeronauk). V ITT. in IV. razredu se nahajajo tudi slike; na levi Conrad - Hotzendorfo-va, v sredi cesarjeva, na desni feld-maršala Friderika. Učiteljica pripoveduje, da je poduk jako težaven, in sicer ne ravno radi tega. ker se morajo otroci učiti latinice, temveč ker so v dolgem času zanemarjenosti skoro vse pozabili, tako da jim še v IV. razredu delajo najenostavnejši računi velike težave. Od izbruha balkanske vojne sem so uživali srbski otroci le 8—10 mesecev rednega poduka.V Dušanovi ulici se nahajata nemška in madžarska šola., Pozneje se bo tudi v srbske šele uvedla nemščina in madžarščina. * Prepir za severni rtič. V vojnem metežu je svet popolnoma pozabil na veliki prepir, ki se je svoj čas vnel zaradi vprašanja, je 11 bil admiral Robert E. Peary res na severnem rtiču, kakor je sam trdil, ali pa imajo prav njegovi nasprotniki, ki trde, da sploh ni nikoli dosegel severnega rtiča. Tudi kapitan Cook je trdil, da je bil še pred Pearvjem na severnem rtiču in tudi to še dandanes, dasi tudd njega ljuto pobijajo. Peariju se je posrečilo, da so ga oficijelni krogi priznali kot prvega, ki je prišel na severni rtič. Vzlic ugovorom je ameriška vlada imenovala Pearvja za admirala in vse zemljepisne družbe ameriške so ga častile in priznavale za razkritelja severnega rtiča. Toda ugovori niso nehali in znanstveniki so dokazali, da so nekatere trditve Pearvjeve neresnične. Ameriška vlada je dala po Pearijevih podatkih napraviti zemljevid najsevernejšega dela sveta, a je morala na njem črtati Pearvjev kanal.Pearvjeve otoke in zemljoCro-cker, ker se je izkazalo, da teh sploh ni. Največji nasprotnik admirala Pearvja je pač član ameriškega kongresa Helgesen. Njegovi starši so bili Norvežani. Helgesen se bavi že dolga leta s studiranjem severnih dežela. Tudi med vojno, ko se vendar stekajo milijarde v Ameriko m leži denar takorekoč na cesti, se Helgesen ne zanima za nič drugega, kakor za severni rtič. Tako je imel zdaj v kongresu, namesto da bi se zanimal za Wilsonovo politiko napram Angleški in Ameriki, velik govor o zadnjih ekspedicijah v severne kraje in ga končal z besedami: Trdim z vso slovesnostjo, da Robert E, Peary ni bil nikdar na severnem rtiču, niti kje blizu njega. Kar je doslej predložil materijala, le priča, da ni bil na severnem rtiču in da tega ne more dokazati. — Seveda je ta govor vzbudil veliko senzacijo in ves prepir se je začel iznova. Zdaj ima besedo admiral Pearv« a zdaj pač ne bo izhajal z dolžitvijo, da njegovi nasprotniki lažejo, ampak bo moral dokazati, da je on govoril resnico. * BaHa umjranje^lffiklh vftia* kgv. Dočim poročajo nekateri listi, Hale srbska armada, kar se je je rešilo, zopet reorganizirana, prijavlja turinska »Stampa« dopis z otoka Krfa, v katerem dopisu je rečeno: Od 30.000 mladih rekrutov^ki so bili Iz Srbije pripodeni na Adrijansko obrežje, da bi se tam reorganizirali, 3402 Stran 4. „SLOVENSKI NAROD*, dua 23. marca i91o. 68. štev. jih je spotoma umrlo 15.000, obrežju jih je vsled lakote umrlo 6000 in samo 9000 jih je z ladjami prišlo na Krf. Ti reveži, ki so dolgo časa živeli samo od trave in skorij, bi bilt ha Krfu potrebovali sanitarno in drugo pomoč. Te pa ni bilo čisto nič. Začetkoma je bil le en sam zdravnik za tisoče umirajočih na razpolaganje. Ni bilo ne bolnice, ne bolniških strežnic, ne mleka, ne zdravil in tako se je zgodilo, da so tudi srečno na Krf pripeljani vojaki trumoma umirali. Vsak dan vozi bolniška ladja »San Francesco d' Assissi« trupla mladih vojakov na visoko morje, kjer jih pomečejo v valove. Strašna je ironija usode. Vsi ti mrliči pripadajo narodu, ki ni poznal višjega cilja, kakor dospeti do Adrije, in zdaj jih v tej Adriji pokopavajo. * Letala .spadajo gotovo med najznamenitejše iznajdbe naše dobe. Kako je svet strmel, ko se je Bleriot popeljal čez kanal La Manche s Francoskega na Angleško. Ljudem je tedaj kar sapa zastajala in prijemali so se za glave, kakor je kaj takega sploh mogoče. Kmalu potem pa smo doživeli velike letalske polete iz Pariza čez Alpe v Rim, iz Pariza čez Pireneie v Madrid in tudi Zeppelini so se nehali ponesreče-vati in nosijo zdaj z lahkoto težke bombe iz Nemčije na Angleško, na bojiščih pa se zgode vsak čas prave bitke med letalci. Nova je ta iznajdba, a mislili so nanjo že pred davnimi časi. Zdaj so na Nemškem iztaknili leta 16S0. tiskano knjigo li-beškega zvezdoslovca Erazma Fran-ciscusa, v kateri je rečeno, da je švedski kralj Gustav Adolf, prišedši v Gdansk, imel nekake zračne ladje, iz katerih je streljal na svoje neprijatelje. Bržčas to poročilo seveda ni resnično, nego so ljudje videli le fato mcrgano in jo po svoje tolmačili. A za možno so smatrali, da se bodo ljudje vozili po zraku. Tako je znameniti Anglež Roger Bacon v najznamenitejšem svojem delu naravnost napovedal, da se bo človek Še lahko vozil po zraku, da bo vodil svoj aparat povsem svobodno kakor ptič svoje telo in da bo lahko tudi streljal iz zraka. Kar je Bacon šele v duhu videl, to je z ženijalno konstrukcijo poskusil vresničiti Le-onardo da Vinci in to se je po stoletnem prizadevanju tudi sijajno posrečilo. O, kako dolga je pot od prvega zasvetlikanja kake misli v Človeškem umu do njenega vresničenja. Letala imajo sedaj sicer največ pomena za vojno, a imajo vendar tudi veliko prihodniost v praktičnem življenju. V Ameriki so jih začeli že rabiti za prenašanje — poštnih pošilja-tev. V silno razsežni Ameriki so še velike pokrajine, kjer ni nobene železnice, pač pa je mnogo gora in voda in je zveza med ondotnimi kraji jako težavna. En del države Illinois leži tako nesrečno, da bi bilo treba zgraditi vse polno dragih mostov. Če naj dobi ta del železniško zvezo. Zdaj so tam vpeljali letala, ki prenašajo vse poštne pošiljatve čez najširše reke, čez Missouri in Missisrpi. Vsega skupaj bodo za to delo vpo-rabljali 200 letalcev. * Doživljaji švicarskega zdravnika v~SrbijL Privatni docent v Cu-rihu dr. Hirschfeld je te dni predaval v Curihu o svojih doživljajih kot vojaški zdravnik v Srbiji. Najstrašnejše je. po njegovem zatrdilu, divjal v Srbiji pegasti legar, ki je zahteval več žrtev, kakor vojna sama. Ta oo-lezen je silno nalezljiva. V mnogih srbskih bolnicah je poleg bolnikov umrlo vse drugo osebje, zdravniki, strežniki, pisarji itd. Očividno povečuje strah pred boleznijo že na sebi veliko nevarnost pegastega legarja. 'Alkoholisti zapadejo pri pegastem legarju takoj smrti in prestane ga samo, kdor ima zdravo srce. Dr. Hirschfeld je rekel, da ne pozna, ne ene srbske družine, ki bi ji ta bolezen ne umorila kakega člana. Boj proti ušem spada med najtežje naloge vojne higijene in je bil v Srbiji posebno težak, ker ni bilo ne dovolj zdravnikov, ne dovolj zdravil. V bolnicah Je vsega zmanjkalo, tako da še uši ni bilo mogoče zatreti. Zaradi pomanjkanja prostorov so morali bolniki ležati v vežah, na hodnikih in celo v hlevih. V bolnici, kjer je prostora za 200 ljudi, so morali časih oskrbovati 2000 bolnikov. Srbija Je imela pred vojno 360 zdravnikov, izmed teh jih je le za pegastim legar-jem umrlo 136. Strežniki so bw srh . ski vojaki in avstrijski vjetniki Deloma je bila disciplina v bolnicah tako slaba, da so bolnici dobili zdravila le za denar. Neki umirajoči bolnik je moral strežniku plačati še čašo vode. Nadzorovanje ie bilo nezadostno; zgodilo se je, da so bolniki, kadar se jim ie mešalo, skojiTi z oken in zunaj utonili ali zmrznili. Bolnikov je bilo časih toliko, da jih pisarji Se vpisati niso mogli in umrlo Je več ljudi kakor ish jo bik) top pati. Zgodilo se je, da je v Jami za mrliče naenkrat eden ostal, ki so ga Sfatrali za mrtvega, opravil svojo trebo in se zopet vlegel med mrliče. Veliko dobrega so storili tufi zdravniki. S posebnim občudovanjem je govoril dr. Hirschfeld o požrtvovalnosti srbskih žena in deklet, ki so stregle bolnikom. Najboljšo organizacijo je imela ameriška sanitetna misija, ki je s čudovito eneržijo zatirala kugo. Tuje misije pa so prišle šele v maju in juniju, ko so uši že izginjale. Treba bo izdatne pomoči, sicer se kuga obnovi. Pravi polom se je začel v Srbiji tedaj, ko je bila pretrgana železniška zveza s Solunom. Umik srbske armade in beg srbskega prebivalstva sta bila polna strašnega trpljenja in največjega pomanjkanja. Lakota in bolezen so uničile silno mnogo teh bežečih ljudi. Za srbski papirnati denar ni bilo ničesar več dobiti in Ie z največjo težavo je bilo dobiti kaj drobiža za nakup najpotrebnejših živil. Dr. Hirschfeld je pri tem begu videl večkrat tudi kralja Petra, ki je, dasi bolan in Jako slab, potrpežljivo prenašal strahotne stra-pace. Na srbski generalni štab se je zgodil napad; napadalci so mislili, da ima generalni štab veliko denarja pri sebi. Dr. Hirschfeld je čez Ska-der prišel v S. Giovanni di Medua in se od tam prepeljal v Italijo. a mlada, tukaj tuja enoletna dovolj ca, si UMa jivahne korespon-* dence 3 mladima, jfivahntma gospi-cama. — Drafestni odmevi s slifa katera se tako/ vrne pod šifro „J?. na upravni$tvo %Slovensk*g<* Aaroda. Jajnost pod častno besedo Zajamčena. 991 Sanasnj list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Udne bolečine odstranjajo vte-ranja s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnira fluidom z znamko »Elzafluid«. Gre skozi kožo, odstrani bolečine, provzročajoče >strupe prehlajenja«, kar poživi krvni obtok in nam pripravi prijeten dobrodejen občutek, kjer smo prej čutili bolečine. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega zdravila pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). To izborno sredstvo za odrgnenje se ne da nadomestiti z ničimer drugim in bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Tudi Fellerjeve voljno odvajalne Elza-krogljice, 6 škatljic 4 K 40 vin., so dobre. (eb) 1 kg praike gnjati......K 7*80 (gnjat) kos 4 Vi do 7 kg. 1 h prekajen kare la * • . I * 7*60 1 ,, praske salami........ 6*50 I „ poljske salami.....„ 7*20 1 „ krakovskih gnjatnib salami „ 7*60 1 „ mortadela salami . . . . „ 7*50 1 „ pariških salami.....,, 7-50 1 „ debreCinskih salami • • • „ 7 30 1 „ tirolskih salami ...... 7*20 1 „ bniosviskib salami . • • * 5-50 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16. 1. Priporočamo najnovejše zemljevide no5lcdnjib bojišč: Freyiagovo : Zapadno Rusko .... Avstr.-og:sk. Primora Romunsko...... . Avstrijsko- ln Nem Ako - Ruskih obmejnih pokrajin . . Srbsko . Dardanelsko......- HOlzIovo i Splošno roško bojlsže . . Pošilja se le proti gotovini ali pa po povzetju. Narodno knjigarna V Ljubljani, Prešernova ulica št. 7 a cea o po polt] 1-10 1-30 1-20 1-30 1 20 1-30 1-20 1-30 1-20 1-30 150 1-60 -•80 --00 120 130 v naprej Zobna krema vinarjev Zaletiiia ali ilenka za trgovino s papirjem, M sprejme teto|. Več se poizve pri tvrdki Fr- Iglic. LIaMJaaa, — Mestni trg etev. 11. Lokal pripraven za prodajalno ali vinsko klet HT ee odda s 1. majnikom v ieleabargorl ulici st 0. 936 Vpraša se istotam pri gospodu BOCO. Prodajalec = 973 in prodajalka se takoj sprejmeta A. Persche, Ljubljana. Deček za lažje delo, se sprejme takoj pod usodnimi pogoji. 983 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Absolventinja trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso liče službe ▼ kaki pisarni. Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 984 Lepo stanouonle z dvema sobama in kuhinjo, meblo-vano ali brez pohištva v Št jakob. okraju, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«. 980 Iv asne MM NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Iv asne 2652 plašče« jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Koiuho vino, modne predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Stari trg 0. Lastna hifta. Neprekosijiva v otroških oblekcah i: in krstni opravi, is Službe išče prodajalca mešane stroke, z daljšo prakso, najraje na deželi, a tudi v mestu. Naslov pove upr. »Slovensk. Naroda«. 974 dober železninar, pri 948 Francu Piceku, Ribnica, Kranjsko. Premoi več urcl, dry trda in mehka dostavlja po zmernih cenah na dom v vsaki množini Richter & Co., Trnovska ulica št. 25. MODNI SALON Rozi Fabčič, Rimska cesta 6. Cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in solidna. ZDRAVA KRI! Kri je splošna hranilna tekočina, iz katere zajema telo hranilne snovi. Ce nima kri dovolj hranilnih snovi, oslabe vsi udje, in tako se potem poraja cela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba preftreti in to je mogoče doseči le na eni točki: v hranjenju krvi in njenem izboljšanju. Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako fn na kak način se kri in soki izboljšajo, kako se povzdigne prehra-njenje in kako se obvarujemo bolezni aH jih odpravimo. 529 Popolnoma zastonj pošliem vsakemu ta dragoceni spis, kdor le piše ponj. Tudi nudim vsakomur priložnost, da se prepriča, na kak način je to možno, ne da bi le vinarja izdal. A pišite takoj! Eksped. lekarne pri operi. Budimpešta VI. odd. 456. Veleaktualno! Veleaktualno! Mora revija n politiko ta kulturo. NOVA AVSTRIJA. (Daa neue Oesterreich). 926 Izdajatelj: Vladni svetnik dr. Indolf Moralen. Strogo objektivno obdelavanje vseh političnih, znanstvenih, literaričnih, umetniških in gospodarskih vprašanj. Zanimanje za vse važnejše Časovne dogodke Glasbeni, gledališki, literarični pregled itd. Več kot sto sotndnikov iz vse* krogov duševnih delavcev Avstrije. Celoletna naročnina 1 II K. alfe** Avstrije" (Da* neue 13. Telefon 4971. nć. ka|Isaraa W. nranmlllar, SI. Dobiva se pri: Oaterreicb)