oglašajte v.
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
I VO^XXIX.—LETO XXIX.
Gromiko svari pred 0 ^^vizijo Carterja Združenih narodov
;ol
ClJjViiiUAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 22, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 15
k
Poudarja besede Stalina ,ja ® potrebi složnega dela med velikimi silami kot jj • podlaga trajnega miru
J SKa unija je včeraj apeli-rod^ člane Združenih na-obi°^' podpirajo "veto" ^ ast velike petorice, da sprej-resolucijo velike trojice energije in po-do	s katero se bo-
oonijalna ozemlja izročila **pu&vu Zdnibnih narmlmr.
Arabski kvizlingi se vračajo domov; Anglija se sploh ne zgane proti njih ruvanju
NEW YORK (G. N. A.)—Newyorsko časopisje v arabskem jeziku poroča, baje iz zanesljivih virov, da se je smel Fawzi Bey el Kawkadji vrniti nazaj, in da je našel azil v Arabijo—v Saudi-jevem kraljestvu. Fawzi Bey je doma iz Sirije in je bil eden izmed vodilnih osebnosti, ki so leta 1936 do 1939 na čelu bolj ali manj roparskih tolp straho-vale Palestino.
M
^Sp^jetski ambasador Andrej
iCUimA,	j® pred zbornico
macefkot^'	Splošno tol-
uijo , ^P^l na Veliko Brita-"vetn"^ govoriti o odpravi kriti),	petorice in kot
JIIO #
J.
usti st^'

kolonijalne posesti
PtllStVU ZdrnŽPtliVi noTTv/ln-,,
iiarodov, ki se obotav-
Združenih narodov.
Z se odzvali Sovjetske Rusije
govorGromikovega da 5Q^	narodi naznanili,
i® date ^^^P^^vljeni izročiti man-
V ^ dala L	^^tere jim je
.'J9^^ . narodov, zaupništvu
narodov, narodov.
izjavila, da je tiejo i izročiti Novo Gvi-tudig^ ^ privoljenjem Anglije fu. gj-v	teritorij Nau-
Nova Zelandija iz-ftiedtej5 zapadnega Samoa, k liijvid Belgija predlaga-dad ozp svojega mandata Hodh- Ruanda-Urundi v Afriki.
j® P^^d par dnevi iz-UpnišL ^ pri volji izročiti za-Britgjji 'I ^"Iruženih narodov
T&ngan^iko in
Jef^an Afriki, medtem ko bo	^^la razumeti, da ne
o, ^ tiritskemu vzgledu.
i *W&če .
rtf ^^KskiK	glede
otokov nepojasnjeno
Politijj-j, ameriških domačih jejo, 2au .^^PiGtljajev, vprašu-^vij^i	Zed. države obo-
\ kai ^ P°<iajo točnejše izja-%kov	napraviti glede
^3ali ^^eifiku, ki so se na-
i D*

■ >1^« DoH •	'	na-
So Q. , Japonskim mandatom
^d. držav prišli v posest
Sov
svo • '	je vzel za
JV j "fiierja govora izjavb pre-z dne 6. novem-rti M	^ bodo Združeni na-
-p/' duhu en ^®lale složno in v fi'Jj	da pa nova med-

spe

&ko

lin' ,1»' 4
organizacija bo neu se to ne bo zgodilo.
""esnimi posle-rezgo^ujg revizije
dr, ^ j® v svojem govoru "sim rekel •
■sna, Svari

"So •
delegacija želi že . ^^mico na dejstvo. T'	nahaja or-
'1 4^^' od ^ , "^^3 v procesu roj-
®'r":
u :
ei^
[efi
gL
0'j'
g O'
w.

Združenih narodov v " feviHi« čas in da mora biti Take trditve mo-h vsok zavrnjene od 5® satjio , u ^^^tih, ki skušajo , deiRt, .^^^dami, temveč tu-' zgraditi močan in var^Qg^?^ očuvanje mi-
GO nevarne in
' %eti	okolišči-
resne posledice."
V	tisti dobi je še Berlin podpiral to uporno gibanje z denarjem, propagando in drugimi sredstvi. Ko je to uporniško gibanje — ki je bilo v prvi vrsti naperjeno proti Angležem — propadlo, je Fawzi Bey pobegnil v Irak in je bil tam zopet eden kolovodij ponesrečene vstaje ministra Rašid el Galiani-ja.
V	letu 1942 mu je uspelo pobegniti in se zateči v Italijo, odkoder je nekoliko pozneje odpotoval v Berlin. Pod Hitlerjevim okriljem sta z zloglasnim jeruzalemskim muftijem sestavila takozvano arabsko vlado, v kateri je bil Fawzi Bey minister za vojno.
Leta 1943 je berlinski radio pomotoma javil, da je bil Fawzi Bey ubit na vzhodni fronti — v resnici pa je nemoteno nadaljeval svoje delovanje v nacistični propagandni organizaciji.
Skoro vsi arabski kvizlingi so se vrnili domov
O prezgodovini Fawzi Bey-a krožijo najrazličnejše vesti. Nekateri trde, da je rodom iz Sirije, a drugi zagotavljajo, da je bil rojen v Tripolitaniji in da je turškega porekla. V prvi svetovni vojni je bil po nekaterih podatkih častnik v turški armadi, po drugih žandar v Siriji. Vsekakor pa je bil že na delu, ko je v Siriji izbruhnila vstaja leta 1925.
Zdaj, ko se je še Fawzi Bey vrnil na Srednji vzhod, je tam zbrana večina - vseh važnejših arabskih prvakov, ki so v predvojni dobi delovali proti Angliji. Izvzet je le jeruzalemski mufti, ki živi v Parizu kot "gost" francoske republike. Tudi glede njega je ostala angleška vlada popolnoma nevtralna in se ni ganila, da bi zahtevala njegovo ekstradicijo, da ga postavi pred sodišče.
Vodja vstaje v Iraku se vrnil iz Nemčije
Prej omenjeni Rašid el Galia-ni, ki je bil kolovodja vstaje v Iraku proti Britancem, je tudi uspel pobegniti v Nemčijo in se je na skrivnosten način vrnil na Srednji vzhod. Pravija, da je tudi on našel zatočišče v Sau-di-jevi kraljevini.
Tudi več drugih arabskih prvakov, ki so se prej borili proti Angležem, se jo smelo vrniti v zadnjem času, dočim so bili drugi, katere so imeli Angleži pod ključem, izpuščeni na svobodo, tako da bodo mogli nemoteno obnoviti svoje ščuvanje proti Židom in drugo politično delovanje.
Novi grobovi
JOSEPH CERGOL
Po večmesečnem rahlem zdravju je umrl Joseph Cergol, star 51 let, stanujoč pri sestri Mrs. Jennie Hrvatin na 19711 Arrowhead Ave. Doma je bil iz Velikih Loč na Primorskem, kjer zapušča sestro Rose in brata Antona ter več sorodnikov. Tukaj je bival 17 let in je bil zaposlen pri NYC železnici. Bil je član društva Slovenski dom, št. 6 SDZ. Poleg sestre Mrs. Hrvatin, zapušča tukaj brata Johna in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 1. uri popoldne iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na
Highland Park pokopališče. * # *
BARBARA KOLICH
Umrla je Barbara Kolich, rojena Dončevič, stara 47 let. Bila je vdova ter rodom iz Hrvatskega. Bila je- polsestra Mrs. Kath-erine Piccoli, staniljoča na University Heights. Truplo bo danes položeno na mrtvaški oder v pogrebnem zavodu A. Grdina in sinovi, jutri pa bo odposlano sorodnikom v Milwaukee, Wis., v oskrbo pogrebnika Ermenca.
POČASI SE BO VSE ZVEDELO .. .
Ob zaključku vojne v Evropi so izginili iz Jugoslavije največji domači izdajalci—belogardisti, švabobran-ci, rablji, mučiki svojega naroda, da, celo svojih najbližjih sorodnikov. Med temi, kot pripovedujejo pisma, je precejšnjo šte\ilo duhovnikov, ki imajo okrvavljene prste od slovenskih žrtev. In ti duhovniki se drznejo še nadalje opravljati cerkvena opravila in služiti Bogu. Kateremu? V smislu prave vere ne morejo niti minute več služiti nobenemu Bogu, pač pa samo Luciferju.
Mati božja in vsi svetniki si tiščijo nosove nad tako nesramnostjo propadlih ubežnih duhovnikov, pa naj paradirajo z Marijino podobo koder hočejo, na Koroškem ali v Rimu.
Vse ceremonije in njih obredi so pri poštenih ljudeh brez veljave, ker taki izrodki ne morejo deliti med ljudmi nobenih zakramentov, najmanj pa so sposobni razlagati Kristusove nauke.
Takim izdajicam mora dostojen človek obrniti hrbet, ne glede kje se pojavi-vijo. Poštenim ljudem ni treba iz Jugoslavije nikamor bežati, tudi duhovnikom ne, so dobrodošli doma.
Deset sovjetskih izdajic v Nemčiji izvršilo samomor
FRANKFURT, 20. Jan.—Včeraj je v taborišču Dachau izvršilo samomor 10 Rusov, ki so bili vsi vojaki v nemški armadi ali prostovoljni izdajalci, da se izognejo pošiljatvi nazaj v Sovjetsko unijo. Vsi prizadeti so se nahajali pod ameriškim nadzorstvom.
Samomori so bili izvršeni tekom bitke med Amerikanci in kakimi 300 ruskimi brezdomci, ki so začeli divjati, ko so jih oblasti v taborišču skušale odvesti na vlak za povratek v Rusijo.
Ameriške vojaške oblasti pravijo, da so vsi deportirani bodisi prostovoljno ali prisiljeno služili v nemški armadi ali na kak drug način delali za nacije. Izjavile so še dalje, da se nobenih sovjetskih brezdomcev v navadnem pomenu besede ne pošilja nazaj v Sovjetsko unijo proti njihovi volji.
Nekateri izmed ruskih izdajalcev so si prerezali vratove, drugi pa so se obesili.
Amerikanci so morali nastopiti z bombami solzavicami, pre-dno se jih je posrečilo razbiti demonstracijo in odvesti depor-tirance na vlak. Končno so spravili na vlak 271 Rusov, 21 drugih, ki so bili tekom boja ranjeni, pa je bilo poslanih v bolnico.
Delodajalci lahko zvišajo delavske plače, izjavlja Tru-man v poslanici kongresu
Predsednik poudarja, da je kontrola cen potrebna še nadalje, ako se hoče dežela zavarovati pred pogubno denarno inflacijo
Včeraj je predsednik Truman poslal kongresu poslanico o stanju Unije, v kateri je izjavil, da so ameriški industrijalci sposobni dovoliti delavcem v dobi rekonverzije izdaten povišek plače, ne da bi se pri tem zvišale cene produktom.
Habšburžanatnorata zapustiti Avstrijo
Burke apeliral na I tiskarje, da se ' vrnejo na delo
Morgan ostane na čelu UNRRA v Nemčiji
WASHINGTON.—Herbert H. Lehman, generalni ravnatelj Re-lifne in rehabilitacijske administracije, je danes naznanil, da je britski general Sir Frederick E. Morgan apeliral proti svoji od-slovitvi kot načelnik organizacije UNRRA v Nemčiji in da je bil postavljen na svoje staro mesto, dokler ne bo napravljena odločitev glede njegovega apela.
Od gen. Morgana se je zahtevalo, da položi resignacijo v začetku januarja, ko je v Frank-furtu v Nemčiji tekom razgovora s časnikarji podal izjavo, da prihajajo v ameriško okupacijsko zono velike trume poljskih Zidov kot del "dobro organiziranega in določnega načrta, da zapustijo Evropo," potem pa je dostavil, da mnogi izmed njih so "dobro oblečeni, siti in da imajo očividno dosti denarja in da ne izgledajo kot preganjani ljudje."
Britski general je pozneje izjavil, da so bile njegove besede v poročilih napačno tolmačene in se je zoperstavil zahtevi, da položi resignacijo kot načelnik UNRRA-e v Nemčiji.
DUNAJ, 20. januarja — Tukajšnji francoski viri so danes poročali, da sta bila dva bivša avstrijska nadvojvoda, Rudolf in Kari Ludwig, ki sta se v sredo pojavila v Innsbrucku, oblečena v "zavezniške" uniforme, izgnana iz Avstrije.
Histerija glede celotne zadeve je, da-li sta bila Habsburga pod zaščito francoskih oblasti ali sta prišla v Avstrijo nakljub francoskim oblastina. Na Dunaju se slišita obe razlagi, ampak nihče ne more pojasniti, katera je prava.
"Neue Oesterrich," glasilo predsednika Rennerja, je včeraj v vodilnem članku svetovalo, da avstrijske oblasti nemudoma podvzamejo korake, da "naši vi-sokorodni izletniki zapokajo svoja turistična oblačila, ali kakršno koli krinko so si izbrali," in izginejo iz dežele.
LU2ICKI SRBI PRI ORGANIZACIJI ZDRU2. NARODOV
LONDON (O.N.A.)—Splošni odbor Organizacije zedinjenih narodov je prejel prošnjo za
NOVO KEGLJIŠČE
Danes popoldne se bo formalno otvorilo novo kegljišče Grdina Bowling Alleys, ki so bifa
IRAN OBTOŽUJE RUSIJO VMEŠAVANJA
LONDON, 20. januarja. — Včeraj je iranska delegacija formalno apelirala na organizacijo Združenih narodov, da posreduje v sporu* med Irani jo (Perzijo) in Rusijo glede položaja v Azerbajdžanu. To pomeni, da ima biti oblast organizacije Z. N. prvič preizkušena.
Delegacija je to storila po naročilu vlade v Teheranu in predložila eksplozivno vprašanje varnostnemu svetu, ki je bil organiziran šele pred štirimi dnevi.
Mildred Bronstrup umrla
Včeraj je umrla v Lakeside bolnici Mrs. Mildred Bronstrup,
w	v '	I-------------- --------------X '
zgrajena na drugem nadstropju' stara 75 let, ki je bila od 1926 e prejel prošnjo za j	Grdinovega poslopja na'do 1931 članica mestne zbornice,
članstvo s strani luzic i Srbov gt. Clair Ave. Bolj podro- kjer je po smrti svojega moža, ki iz Budisina in Baucena. Prošnjo je vposlal odbor, ki je bil sestavljen nekje v Šleziji.
ben opis o tem novem kegljišču je bil tudi mnogo let council
boste čitali v dopisu, ki je na man, zastopala sosednjo 22. var-drugem mestu današnjega lista. Ido.
Snoči je župan Thomas A. Burke potom radija apeliral na stavkujoče tiskarske strojnike pri treh angleških dnevnikih v Clevelandu, da se vrnejo na delo in mezdni spor izročijo arbitra-I ciji. Rekel je, da se čuti moralno vezanega poseči v položaj, ker je vsled stavke prizadeto prebivalstvo vsega mesta, ki že 17 dni nima dnevnega tiska. I Župan je v govoru poročal, da je takoj ob začetku stavke, na katero je šlo okrog 150 mož, sto-I pil v akcijo in poklical na pomoč mestni posredovalni odbor, ki je bil organiziran med vojno iz predstavnikov unijskih in delo-dajalskih zastopnikov. Takrat je bilo odkrito, da so tiskarski strojniki šli na stavko navzlic j določbi v pogodbi z izdajatelji časopisov, da se ima vse eventualne spore izročiti arbitraciji.
Župan je tudi poročal o obisku v Nashvilleu, Tenn., kjer je govoril z George Berryjem, predsednkiom unije, in ga skušal pridobiti za to, da bi sprejel mesto v arbitracijskem odboru kot zastopnik lokalne unije tiskarskih strojnikov. Berry pa je ponudbo odklonil, vsled česar se stavka nadaljuje.
Do stavke je prišlo, ko so časopisi ponudili strojnikom 30-procentno mezdno zvišanje, medtem, ko je unija zahtevala 38 procentov zvišanja. Zadnjič se je plača tiskarskim strojnikom zvišala leta 1941.
V Clevelandu obstoji od časa, ko se je začela stavka, pravcata lakota angleških dnevnikov. Človek bi mislil, da bodo poslani listi od zunaj v večjem številu, ampak izdajatelji časopisov imajo "gentlemanski sporazum" proti temu in posledica tega je, da listov iz drugih mest enostavno ni mogoče dobiti, razen kdor je naročen nanje.
Kar se tiče obstoječega stav-'' kovnega vala, ki je zajel deželo, | je predsednik apeliral na kon-j grgs, da sprejme zakon, ki bo od vlade nastavljenim odborom za ugotovitev dejstev dal oblast, da preiščejo finančno sposobnost prizadetih podjetij, in izrazil vcio, da bo ta metoda našla pot za rešitev vseh mezdnih sporov.
Ponoven apel za uzakonitev potrebnih reform
Dolžnost kongresa je, da v tem pogledu takoj podvzame akcijo, kajti zastoj v industriji ogroža povratek dežele v normalne razmere in resno ovira prehod iz vojne v mirovno produkcijo, je izjavil predsednik.
Obenem je predsednik iznova apeliral na kongr<j'i>', da osvoji tudi druge reforme, katere bodo pomagale k stabilizaciji ameriškega gospodarstva, poglavitne 3d katerih so zvišanje minimalnih mezd, povečanje brezposel-nostne podpore iq zakon za odpravo diskriminacij pri zapo-sljevanju radi plemenskih, verskih ali narodnostnih predsodkov.
Eden najbolj važnih problemov, pred katerim stoji danes dežela, je rekel predsednik, je preprečen je denarne inflacije, in to se bo storilo le tedaj, ako se bo skrbelo za stalno rast produkcije in ako se bo še nadalje obdržala kontrola rentov in drugih življenskih potrebščin.
Nova javna dela potrebna za preprečenje brezposelnosti
Kontrola cen mora ostati, dokler ne bo produkcija dosegla svoje normalne mirovne stopnje, je izjavil predsednik, potem pa urgiral kongres, da brez odlašanja pripravi in osvoji načrte za velikopotezna javna dela, za nove jezove in električne naprave, pri katerih se bodo zaposlili delavci, kadar bo val povojne civilne produkcije začel pojemati.
Predsednik je tudi apeliral na kongres, da osvoji zakonski načrt za obvezno vojaško službo v mu'ovni dobi. Rekel je, da Zed, države ne bodo v stanu vršiti svojih obveznosti napram svetu in čuvati mir, ako ne bodo imele zadostne oborožene sile.
Kaiser podpisal pogodbo s CIO
WASHINGTON, 20. Jan.—Včeraj je Henry J. Kaiser podpisal pogodbo z CIO unijo jeklarskih delavcev za svojo primeroma majhno jeklarsko tovarno v Fontani, Cal., v kateri se sprejema priporočilo predsednika Tru-mana za 18 centov in pol mezdnega zvišanja, katerega je U. S. Steel korporacija zavrnila.
Ko je Kaiser pogodbo podpisal, je rekel, da si ne more predstavljati, kako se bi moglo dopustiti, da bi vsota treh centov in pol zavrla ali uničila možnost pravega miru in blagostanja za ameriški narod.
Pogajanja z U. S. Steel Co. so se razbila, ko jc slednja izjavila, da je 15 centov poviška največ, kar more dati uniji.
Za unijo je pogodbo podpisal predsednik Philip Murray, ki je izjavil, daje Kaiser s tem pokazal, da je velik Amerikanec, ki je napravil važen doprinos k blagostanju ljudstva in da si je s tem zaslužil hvaležnost vse dežele."
Predsednik ni prišel osebno v Kapitol, da bi prečital poslanico, temveč čitana je bila od tozadevnega kongresnega uradnika. Posledica je bila, da je bila večji del časa, ko je bila poslanica čitana, navzočih komaj tretjina članov, in enkrat je bila celo nevarnost, da ne bo prisotnih dovolj poslancev, za kvo-rum, v katerem slučaju bi se bilo moralo čitanje ustaviti.
URADNIKI NORTH AMERICAN BANKE
Iz urada slovenske banke The North American Bank Co., se naznanja, da so bili na glavni letni seji izvoljeni ponovno vsi direktorji. Na mesto pokojnega dr. James W. Mallyja, je. bil izvoljen dr. August A. Urankar. Vseh direktorjev je devet.
Na direktorski seji dne 15. januarja pa so bili izmed direktorjev izvoljeni sledeči odborniki: Anton Grdina st., predsednik; dr. Anthony J. Perko, jibd-predsednik; eksekutivni poslovodja Joseph H. Lackamp.
Za poslovodjo v podružnici v Collinwoodu, Math J. Grdina; Raymond Breskvar, blagajnik; Miss Rose C. Kovatch, tajnica; Chas. L. Lausche, v legalni urad.
Nadaljni direktorji so: Frank M. Jakšič, Frank Mramor, August tirankar in John Zalar. Za urad Personal Loans, je bil izvoljen Gerald Herbison, kot pomožni blagajnik. V izvršni odbor pa: Grdina, Jakšič, Frank Grdina, Breskvar in Lackamp. Banka bo tudi v nadalje odprta vsak petek večer od 6 do 8 ure. Direktorske seje se vrše vsak drugi torek v mesecu. Ekseku-tivne seje pa se obdržujejo vsak torek.
Naši fantje-vojaki
Pred kratkim je bil po petletni službi pri vojakih, častno odpuščen Anthony Frank. Zdaj biva s svojo soprogo Mildred na 906 E. 73 St., kjer ju prijatelji lahko obiščejo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. januarja,
■22.
SI,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) For Half Year—(Za pol leta) _ For 3 Months—(Za 3 mesece)
_________________$7.00
_____________ 4.00
________________ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ______________________
For Half Year—(Za pol leta) _______________
For 3 Months—(Za 3 mesece) _____________
.... $8.00
___4.50
.._ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Cpuntfies: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)______________
For Half Year—(Za pol leta)_______________:_____
.$9.00 .. 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1079.
>ooooooooooooooooooooo<>oooooc>oo<xx>oo
PISMA IZ STAREGA KRAJA
oooooooo<c>oooc>ooooooooooo<c>oooc>oooooo<
Iz Vremskega Bri+ofa pri Divači
Harold J. Laski (O. N. A.):
O ZBOROVANJU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Ob otvoritvi glavne skupščine organizacije zedinjenih narodov sta vsakomur , ki je pogledal nekoliko pod zunanjo plast, prišli dve misli—prva, da je bilo toliko podobnosti s staro ligo narodov, in druga, da nikakor ne smemo misliti, da je zdaj dovoljeno državljanom zedinjenih narodov, da si oddahnejo, češ, zdaj imamo mir . . .
Mnogo je na vseh straneh spletkarjenja in manevriranja. Prav posebno velja to za sedeže v varnostnem odboru. Zelo velikega pomena je po mojem mnenju dejstvo, da se je Kanada vklonila in, prepustila svoje mesto Avstraliji na podlagi poziva, da upošteva v sestavi tega odbora neke vrste strategični regionalizem.
Precej svobodnejše je bilo glasovanje za članstvo v socialnem in gospodarskem odboru—navzlic temu, da je težko videti, kako bo mogel izpolnjevati svoje naloge vzpri-čo dejstva, da se poslužuje ameriški ambasador na Poljskem pogajanj za posojilo v svrho, da predpiše poljski vladi, v koliko ji je dovoljeno pomakniti se v smer socializma. Ali vzpričo dejstva, da angleška vlada, kljub svojim nedavnim izkušnjam, protestira proti češkoslovaški politiki nacionalizacije.
Ruska delegacija igra svoje karte z največjo spretnostjo in izkorišča do zadnjega vse mofgočnosti, katere ji nudi vprašanje procedure. S svojim predlogom, da postane predsednik skupščine norveški zunanji minister Trygve Lie, so odkrito povedali svoje neomajno nasprotstvo proti takozvanemu zahodnemu bloku.
Glavna skupščina ima odločati o dveh velevažnih imenovanjih. Prvo je, kdo bo dobil mesto generalnega tajnika. Drugo je, kdo bo dobil mesto v odboru takozvanega Trustee Councila, to je, odbora, ki bo imel nadzorstvo in varuštvo nad ozemlji, ki so bila mandati pod starim društvom narodov, ali pa—kot na primer italijanske kolonije osvobojene v teku te vojne. Kdor le pogleda na Srednji vzhod, bo takoj spoznal, kako velikanske važnosti je članstvo tega odbora.
Skrajno nevarno in resno bi bilo, ako dobe mesta v tem odboru le dežele, ki so kolonijalna carstva. Še bolj nevarno in še bolj resno pa bo, ako dobe dežele, ki imajo že zdaj polne roke težav, še več kolonij. Najhujše pa bi bilo, ako bi dobile dežele kot na primer Južno-afriška unija, katerih ravnanja z domačimi rasami ne more nobena stvar opravičiti, dodatna ozemlja, pod svojo oblast, v katera bi poskušale uvesti svoja zastarela administrativna načela.
Odkrito bom povedal, da bi mi bilo zelo drago, ako bi dobila Sovjetska Rusija varuštvo nad eno afriških kolonij. Rmski uspehi v ravnanju z rasami, katere navadno imenujemo "zaostale," so tako ogromni, da bi morda ruski uradniki postavili v Afriki vzgled, ki bi bil največjega pomena za bodočnost.
Po mojem mnenju je zelo obžalovati, da najbrže ne bo nikdo predložil, da naj vsi narodi, ki so posestniki kolonij, postavijo ta kolonijalna ljudstva pod oblast odbora za, varuštvo organizacije zedinjenih narodov.
To bi bila namreč edina praktična pot, da se onemogoči tragedije kot ono, kar se dogaja v francoski Indokini, ali v Indoneziji. Tu bi bilo tudi dobro s poudarkom obrazložiti arabskemu odboru za Palestino, da je njegova prošnja za povratek velikega muftija, ki je bil poslušno orodje in hlapec nacizma, dokaz razmer, ki ne obetajo nič dobrega. Arabski odbor namerava imenovati velikega muftija svojim vodjem. Reči moram, da je presenetljivo, da Velika Britanija tega ni že sama storila, ne da bi šele čakala na sklep organizacije zedinjenih narodov.
Zavesa se je dvignila. Toda igra še ni najpisana, niti igralci izbrani. Prvi dnevi tega zasedanja organizacije so mi pokazali, da je volja in želja do miru sicer važna, da je pa še bolj neobhodno potrebno, da se ustvari razmere, v katerih bo mir sploh mogoč v daljši bodočnosti. Zadnje izjave ameriškega zunanjega ministra Byrnesa glede kontrole atomske energije so dokaz, da teh razmer še nismo dosegli.
Fred Stanich, 10413 Reno Ave., Cleveland, O., je prejel pismo od svojega brata Franceta Stančič iz Doljnega Vrema, št. 29, pošta Vremski Britof pri Divači, Trst, v katerem opisuje trpljenje, ki so ga morali prestati doma. Po naključju so še ostali živi, ko je krogla iz nemškega kanona porušila strop nad njimi. Pismo je sledeče vsebine: "Vreme, 12. oktobra, 1945.
"Dragi brat!
"Prej ko Ti nadalje pišem, Te najprej lepo pozdravim. Tebe in Tvojo družino. Naznanim Ti, da sem komaj sedaj dobil Tvoje pismo, katerega si pisal še maja meseca. Veseli me, da se še spominjaš name. Tudi jaz bi se bil spomnil prej za pisati, pa ni bilo mogoče. Tudi si nisem nikoli mislil, da Ti bom še pisal.
"Dragi brat, naznanim Ti, da me je zadela nesreča že leta 1944, na 8. februarja. V najhujši zimi so Nemci nenadoma začeli streljati v vas s kanoni in strojnicami, doli iz železnice. To je trajalo neprenehoma 3 ure. Tiščali smo se v hramu pod vel-bom, ker krogle so švigale skozi streho in zidove. Ko fo prenehali streljati, so vas obkolili in zažigali poslopja. Bilo je grozno. Pogorelo je 15 hiš, moja in tudi doma. Kmalu bi bil tudi jaz notri zgorel. Sedaj se moram potikati po drugih hišah s živino in drugo shrambo. Ostal mi je še košček starega, tako da smo se še zdolaj tiščali. A sedaj nas je drugič zadelo dne 26. aprila, 1945 in še hujše je bilo. Še tisto, kar je preje ostalo, da
, smo se zdolaj tiščali, nam je razrušilo. Drugim ni nič škode naredilo.
"Tokrat so ravno tako nena-jdoma začeli streljati v vas fa-I šisti. Nismo imeli prilike zbe-j žati. Stisnili smo se notri. Pri-! letela je krogla iz kanona, ki je I tehtala 8 kilogramov in zadela v strop v grado in še tisto porušila. Ako ne bi bila zadela v tisto grado, bi nas bila ubila. Tako se je posulo doli in mi smo se spodaj tiščali. Čudili so se nam, da kako smo še živi ostali.
"Naznanim Ti, da smo večkrat zbežali in po jamah tudi spali. Ako bi Ti hotel vse popisati naše življenje, bi bil to velik roman. Zato Ti samo površno popišem, kako se nam je godilo.
"Dragi brat, sporočam Ti, da sta oba sina še živa in sta pri vojakih. Ta starejši je v Beogradu in drugi v Divači pri orožnikih. Tako, bolj ko sem star in obnemogel, se moram še bolj mučiti po drugih hišah.
"Doma je tudi pogorelo. Ostalo jim je še en košček in nekaj so si popravili, ker so bili sinovi doma. Ta mlajši je šel komaj sedaj prosto k orožnikom. Ta starejši dela doma. Ta drugi je poročen v Vremah. Včasih pride tudi on kaj pomagati.
"Sedaj zaključim to moje pisanje. Saj jaz ne vidim več pisati, samo narekujem. Tukaj ti pošiljam malo mojo sliko. Sprejmite najlepše pozdrave vsi skupaj od cele moje družine.
"Franc Stančič".
Mučeniška smrt uči+elja-vodifelja
Mr. Ernest Terpin, 843 Ron-, \ del Rd., nam je poslal pismo, ki: ga je prejel od svojega nečaka ^ Antona Terpin, iz Ljubljana,' Mala Čolnarska ulica 3, v katerem poroča o strašni usodi, ki je zadela učitelje-intelektualce pod fašisti in nacisti, zlasti pa D muČ3niški smrti njegovega očeta — mojega brata Josipa I Terpin, ki je bil dolga leta uči-j telj v Ljubljani. Moj nečak, An-I ton Terpin je mlad akademično ' izobražen jugoslovanski oficir in referent za umetnost pri 31. diviziji v Novem mestu. On nam poroča sledeče;
"Ljubljana, 4. nov. 1946.
"Dragi stric:
"Po dolgih letih se zopet lahko oglasim. Takrat, ko smo si zadnjikrat pisali, smo bili mi še otroci; prav nič nismo vedeli, kaj se pravi vojna, živeli smo doma, se učili in se pripravljali za delo za vsakdanji kruh.
"Tedaj pa je treščilo v to mirno, skoraj enolično življenje nekaj, kar je preobrazilo vse nas, naŠ2 mišljenje, čutenje in hotenje.
"Tudi Tebi, čeprav daleč, Ti gotovo ni neznano, vsj, kar se j3 dogodilo. Kot Slovenec poznaš fašiste ter nemške naciste. V veliki vihri druge svetovne vojne je bila tudi Jugoslaviji država, ki jo je vrtincc potegnil v svetovni kao3, ki je uničil in o))ustošil cele dežele in ozemlja.
"Ne bom Ti na dolgo razlagal politične, vojaška ii gospodarske momente, ki so bili značilni ter usodni, toda le eno: Najreakcijonarnejša oblika kapitalizma, njegova udarna pest — fašizem in nacizem — sta hotela uničiti ter zasužnjiti vse narode Evrope in Sovjesko zve-o, kot naj napredne j.šo državo. ; "Država za državo je padala I in tudi naša; saj ni bilo nič čudnega: Skorumpirano izdajalsko vodstvo stare predaprilsko Jugoslavije, je izdalo narod« Jugoslavije na mi'ost in nemi'oat največjim krvnikom — Hitlerju in Mussoliniju. Kralj, ministri in vsi oni, ki so se penili od nacionalnih fraz, so jo popihali na
varno, narod pa pustili sam, šc več, nekateri so celo hiteli k okupatorju, se mu klanjali ter pričeli skupno z okupator j am borbo proti lastnemu narodu; toda narodi Jugoslavije so se takoj zavedali odločilnega trenutka, zavedali so ge, da je samo dvoje možno: Upreti se, ali pa poginiti za večno.
"Dragi stric, vem, da ne boš mogel razumeti, vendar bi Ti rad samo drobec tega pokazal, k "-j j 3 naš narod moral vsega pretrpeti. Začeli so izseljevati zele pokrajine kmetov, dalavcav, intebktualcev, toda brez vsega živeJa in brez obleke; zapirali 30 na tisoče ljudi ter jih streljati kot talce; koncentracijska taborišča v Italiji pričajo o teL grozotah. Rab, Gonars, Renici, Treviso, adova ... so bili napolnjeni z več kot 30,000 Slovencev. Samo na Rabu je dnevno umrle, preko sto ljudi; skupaj je tam pomrlo nad 5000 Slovencev; internirane so bile tudi noseče žene, dojenčki, majhni otroci, starci.
"Z bratom Borisom sem bil v 3nem teh lagerjev in Ti povem, Ja so nas toliko hranili, da nismo crknili; o boleznih, ki so divjale v teh brlogih, sploh ne •govorim. Požgali so cele vasi ter morili vse vprek.
' Po polomu I(a ije pa so domači izjaja'ci skupno z Neiriri prevzel oblast. Najbol j žalostno j«' to, da so najvea zločinov z;i-kr:\i i la tni bratje - izdajalci.
Radi izdajstva ja moralo lo-mati na tisoče Slovencev v nemška taborišča, Dachau, Mathau 5ea, Kabstein, Auschwitz, Bu-chewald . . . • so imena taborišč, v katerih je umrlo v enem samem dnevu preko tisoč ljudi. Vem, da mi boš težko verjel, toda tudi moj Tvoj brat, je mcral vsled izdajstvu domačih učiteljev ko!t'g<>v, romati v tako t>ihori»če sau'd.
"Vso ob'eko in obutev fo jim cobrali, nato pa jih oblekli v žaklievinaste cunje, da jih je brezštevila umiralo od mraza; hranili LO jih 500 procentov slabše, kakor pa Italijani nas.
Mraz, lakota in pa trdo delo, to je bilo njih vsakdanje trpljenje; gredoč z dela, so se morali močno oprijeti drug drugega, kajti, če je kdo padel po tleh onemogel, so ga na mestu raztrgali psi ob sadističnem uživanju SS-banditov. Uboge nesrečnike so metali žive v krematorij, kjer je zgorelo na tisoče in tisoče živih Slovencev; vrhu,vsega je še čakalo žrtve še nešteto drugih mučenj; Razni poizkusi zdravnikov - barbarov na živih telesih, operacije, vcepljen je nalezljivih in kužnih bolezni, kemični poizkus; ... Vse to so ti ljudje "Herrenvolka" počenjali na naših ljudeh, po njihovem mnenju pseh. V enem izmed teh groznih taborišč (Rabstein), je izdihnil tudi naš oče, tvoj brat.
"Po domačih zaporih pa je vzdihovalo še na tisoče in tisoče naših ljudi: Starcev, otrok, žen, fantov in deklet, ter trpelo najstrašnejša mučenja; posiljevanje, bičanje, mučenje z električnim tokom, lomljenje kosti, puljenje nohtov, žganje jezika ter tlačen je nagih nesrečnikov v sode, napolnjene z ledeno mrzlo vodo . . .
"Medtem pa sfe je po gozdovih porajalo novo življenje: Najboljši sinovi slovenske - jugoslovanske matere so s puško v roki pisali novo zgodovino naših narodov.
"Zamisli si; brez orožja, včasih z golimi rokami, brez muni-cije, brez obleke in večkrat brez hrane, so se postavili v bran nemškemu motoriziranemu militarizmu.
"Sam sem bil v takih bojih kol partizan, marsikaj sem skusil in povem ti, da je kaj takega zmožen samo narod, ki se zaveda, da mu sledi pogin, če omaga.
"Neštete ofenzive, borbe, napadi, vmes pa tedni gladovanja, umiki in ranjenci, mi pa juriša-li in ji."iEali ... do zmage.
"Polrret pa je rastel iz dnaVa v dan ter se krepil. Narod in borci'" smo b'li eno, ravno zato smo se krepili in zmagali.
"No, danes je borba zaključena ; z lastnimi silami ter s pomočjo ruske armade smo osvojili in osvobodili vso Jugoslavijo tudi Primorsko s Trstom in Gorico. Bil sem na Primorskem v partizanih; letos (1945) 1. maja, smo osvojili Tržič (Monfalcone). AM si moreš misliti, da je sto partizanov osvobodilo mesto Tržič tar razorožilo samo tam 2,000 Svabov?
"Vi ste gotovo čuli kaj o nas, toda tega gotovo ne, ker ste predaleč in ker je danes v svetu še ogromne reakcija, svetovne reakcije, ki nam skuša kratiti pravice, ki smo si jih priborili. Skušajo nam odvzeti Trst, Gorico, Primorsko, katere sin si tudi Ti ! ! !
"Povedal bi Ti rad, in to sporoči tudi drugim Slovencem, da žel mo, da se vrnete nazaj v domovino. Pri nas je kruha za vse dovolj, kljub ogromnemu uničenju in o])Ustošanju. Pri nas smo začeli novo življenje, (brez ječ in okovov).
"Te pozdravlja z iskrenim pozdravom Tvoj nečak
"Anton Peter Terpin."
Referant za umetnost 31. divizija. Novo mesto."
OPOMBA: — K temu je treba pripomniti še naslednje; Moj brat Josip Terpin, o katerem govori tu omenjeno pismo, je bil rojen v Gorici 1893, kjer je bil naš oče slovenski mestni ko-Mjaž-izvošč.^k, ki je vzgojil vse svoje otroke v strogo narodnem duhu; Josip se je'izšolal za učitelja v glasbeni umetnosti; Nja-gova prva učiteljska služba je bila v Jelšanah na Primorskem; v prvi svetovni vojni je bil v avstrijski armadi praporščak pri Bosancili, ter se udeležil velikih bojev v Albaniji; ker je bil naroden, ni mogal ))o polomu Avstrije obstati pod Itali o, zato Je jiribeial v Ji guslavijo, kjer j3 nastopil učitelj.sko Flužbo v Drpgatn.šu pri Črmomlju; nato jr. bil učii-olj - voditelj v Vodicah ua Gore;:j kjer jo do-
"PRODAN" za $2,500
Bili Murphy, advokat v Chi-cagu, je sam sebe "prodal" na licitanti za bon de vojnega posojila, kot umivalec slona, za $2,500. Svojo ulogo si je sam izbral, kot pristen republikanec.
loval več let; zatem je prišel za voditelja v Bevke pri Vrhniki ter konečno je postal naduči-telj v Ljubljani, kjer si je pre-skrbel hišo v Mali Čolnarski ulici št. 3; tam je živel ter vzgojil svojo družino; kamorkoli ga je zanesla učiteljska služba, tam je povsod gojil nabožno ter narodno petje. Mogoče ga je eden ali drugi izmed sorojakov širom Amerike poznal, ali celo bil pod njim v šoli; zategadelj smo pripomnili teh par vrstic. '
Ti pa, dragi brat, spavaj sladko tam gori, v taborišču smrti, v Rabštajnu, in mirno naj počivajo Tvoje kosti, kjer si končal svojo Kalvarijo; slekli so Te, in sezuli, zavili so te v žakljaste cunje ter Te bičali in mučili, samo radi tega, ker si bil Slovenec« in nisi nikogar izdal; žgaii so Ti jezik in Ti zlomili kosti, ampak Tvojega duha niso mogli 7lomiti; Tvoj narodni duh še živi ter bo živel med nami pa vjke. Mi Te objokujemo ter žalujemo za Teboj, Tvoj vzgled pa nas bo bodril na narodno delo. Tam gor nad zvezdami prepevaj sedaj v zboru mučenikov, večno slavo, ki si jo tako niu-čeniško priboril.
Ernest Terpin, brat in
družina;
Louis Marmolya, bratranec in družina.
Laž in resnica
več časa se nekateri -poslužujejo na razne načine, kako bi tudi 7ias v Ameriki ostrašili, da se vršijo v novi in svobodni Jugoslaviji grozote nad ljudstvom. V naslednjem ponatiskujemo pismo ali izjavo, ki jo je dal priobčiti v ljubljanskem dnevniku "Slevenskem poročevalcu" v četrtek, 11. oktobra 19Jf5 podpisani slovenski vojak, in sicer:
"Kot narednik v bivši jugoslovanski vojski, doma iz Maribora, Zgornje Radvanjc 85, sem se vrnil dne 23. avgusta iz ujet-niškega taborišča Borg-Horst v Westlaliji. z mano se je vrnilo 52 generalov, preko 800 višjih oficirjev, okrog 400 podoficir-jev in preko 700 vojakov.
"Preden smo odšli iz taborišča, smo bil tam pod vodstvom polkovnika Božiča, ki se bo s pi'ihodn_'im transportom vrnil v domovino.
"Tisti pa, ki so nameravali ostali, so bili pod poveljstvom nekega srbskega generala. Ti so nas odvračali, da bi se vrnili v domovino. Na vse načine so nam skušali dopovedati, da bomo oficirji in podoficirji na meji vsi postreljeni, da divja doma dr-žavljan.ska vojna, da bodo transporte spremljali poljski re-akcionarji, ki nam bodo med vožnjo ()dvzo>i vso prtljago. Tiste, ki nas bodo doma pustili pri življenju, čaka žalostna usoda, zapor in plad, ker v Jugoslaviji ni nikakih živil in moreš samo ua črni borzi kupiti najpotreb-
nejše za bajne cene. In rea
"V Podrožčici nas je pf' la jugoslovanska posadka Zi i bo in slovenskimi pesmimi-l so nas razporedili po naw sti. V Kranju smo Slovenci stopili in tam smo dobili olif Vojaki so se smeli takoj ^ oficirji in podoficirji pa zadržani nekaj dni v LjuH v novem semenišču, kjer li najbolje oskrbljeni.
"Tam smo oddali matični datke. Po ijrihodu v Mi sem se takoj javil na socii skrbstvu, ker sem bil med doznal, da mi je žena unirn mi je sovražnik vzel dva *1 ka in ju poslal v Avstrij"-^ koder jih začasno ne M spraviti domov, a da so 07 trije otroci pri sorodniki bom moral sedaj sam za beti.	f
"Stanovanje so mi New" polnoma izropali. Na soci^ skrbstvu so mi dali najn^ir pomoč, čez nekaj dni narno podporo, in to bom? val vse dotlej, dokler si stveno ne opomorem in svoje družinske zadeve.
"S tem pozivam vse one riše, ki so še ostali v tab* in se zaradi zlonamernih r ric ne upajo vrniti v do# naj se ne Srbi, ne Hrva^ Slovenci, ne dajo slepiti ščice ljudi, ki si zaradi , zločinske preteklosti ne # mov, in bi rada potegnil® ^ boj v nesrečo tudi nedolz^^^: di.	—Leopold Trsi
f C
6ee
Ca: Cas
Ca:
Pr« l-l 2.,
Ta, Bil Zai Cla
LO JO JO
4K JO JO TB AK AK HE Fa Bi K/ JO JO Ll
ti Vi! JO A> A) JC

Imigracijska in turalizacijska vp^' sanja in odgovor?
VPRAŠANJE: Pripr^ se, da zaprosim za državlir papir, toda v zvezi s tei* . ram imeti, kot veste, dve ozii'oma moram navesti dveh ameriških državijan°^V tera bosta nastopila kot ^ zame pri izpraševanju življanstvo. Jaz pa prav ma'o Američanov O'- ^ ameriških državljanov,
žena ter njen brat pa ■ žavljana. Ali lahko ; kot moji priči?
ODGOVOR: Vaš svak

kor lahko nastopi kot P

vas,' in istotako je ino3
1)0^ v
bo mogla za vas pričati
i va^'

"I 'To; noč( min je,
spel "]
See
tial %
%
"(
"Po
pri
ril."
K kiš; šals Poh sta fezj
na. Vendar j j treba vp dejstva, da nekatera sodi-' . dovolijo svojcem prosilc®\-
tal lioi
v. .v ...JVL..--------VXCV
kot njih priče. Med take .
dižavljanstvo, da b
i
spadajo: žene, možje, otro^^ slučajih morda tudi stafi®^^; silca. Potrebno je torej. , prepričate na sodišču, meravate zaprotiti za di'2^ ski papir, kakšne regul^^^i]^ y, jo v tem pogledu. Ali svak oženjen? Ako je, f njegova žena di žavljai^^^' |; la j lahko onadva nastop' ^ vaši priči
Vsi
SOf dil
ht
L~>
A*
KRA'^s
Pnmorščnk ponuja lešnike vojaku. Drugi šJak, ki je vse to opazo^%n pomni: "On bi zelo	=1
prijaznost armadi.	^ ^
so naši zavezniki, prav Angleži in Kitajci,"
— 4
natcf' I
Otrok v))rašrj:'
pa kosi jido?"
"Crvo, otrok moj, mati.
"Kaj })a črvi jedo?"
"Ci vi jedo pa mrtve goc,", zaključi mati.
kos^' H
"22. januarja, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111.
f	(prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944
_®vwndn, so bili izvoljeni sledeči uradnilii, gl. odborniki in člani šir-
®®E» odbora;
ČASTNI ČLANI:
^n! predsedniki LOUIS ADAMIČ, MUfnrd, N. J.
Mina podpredsednica: MARIE PEISI aND, 1034 Dillingham Avenue, hneboygan. Wis.
»stai član: DR. F. J. Kern, 6233 ft. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
1	KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
2	^P''®^ednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
A. AIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111.
Zaniai^' ^®^CENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Clani-	ZtlPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
^^^^SJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, Dl.
ipno« ^APENfc, 1636 W. 21st PL, Chicago 8, HI. Ai	KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
F*4w!^ NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland S, Ohio.
ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU.
JOSIE ^	predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, IIL
)Q8PPR ^UtAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. 3,
NADZORNI ODBOR:
ŠIRŠI ODBOR:
oA
1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPBtM	15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
IttEKPSA ^'^AVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU. '^TON	^rie Ave., W. Aliquippa, Pa.
No. 4, Princeton, III. ®EV	*676 Washington St., Denver, Colo.
PSANl^t	223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
Selena t ®®^3rd st., N. W., Chisholm, Minn. KATBPp^^^^' 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111.
JOHN Kv KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN	Station St., Bridgeville, Pa.
LUDVIk-	24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
36* Menahan St., Brooklyn, N. Y.
^BERp«! SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
*658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo,
JOHN M STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
'^Ton »n	'O® Forest Ave., Johnstown, Pa.
""OSEPH	^ tr. Bldg., Ely, Minn.
ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111.
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
ii	(^"'daljevanie j
' "Ha . .
Ijo ' ^ 3®! Tu piha zrak. Hm!
zakaj v vetrovih
'f "šinila	Hm! Seja je
, H je hfj kakor bi si mislil," # spe). P°vedoval, ko je korakal i
Of	po sobL
dvakrat na me-#, Hal So že znosna." Vzrav-
'v' «C "Ip <<r7J . .
»'j^ovedp'	J® P°1 polnoči;
,2if Spal 11	če bom nocoj
[jtf: "g ,
je tolažila, ostala bom tofi fil." ^ kmalu se boš pomi-,
■ ^fatpt "	I
J hiša v r, ]^^to je bila vsaj
H ka	temi. Oba sta sli-1
f l^^oe • ° stara ura hreščala
sta potem eno, toda oba š«>.. »lolcala TVT____ ' . ^
'M sta r>,„,v'	eno, toda ob£
^./''eza , Nenadoma je Te-' Go%&kda.|
''^tn .	_ kasno ponoči, "ne
%daj ed^	jasno, ali sva ali trije. Tri
ifti	smo, toda zdajle
J'si tri-jp ^	kakor bi bili
ii^®Sa	^ CHO- Zelo čudno,
I Zeti -, "	"e spremeni Ijube-
'Spjln
z	opominjala Te-
1^%.	zaspanim gla-
° nebo! Spi! Zbu-
' w1	*"•
J 2
'	jG Gott-
, "Haje na • objel z roko. ■f^- ^'^^abi ^ vzame vrag, ka-I f %amrZ^f pustil na cedilu," 1	j,„, C)aj, držal bom
Ce tg "^erezika; pomiri n	in boš lahko
I aim,, ' potem mi jo daj, pro-
ii	rm. •
i Pfsto	roko in stisnil
v^'fte. '	ji povzročil
"Na slepo bi spoznal to roko med milijoni rok," je rekel.^
"Čudovito bi bilo, če bi se mi trije lahko zdaj nenadoma pre-lili v eno samo novo bitje. Čudovito, popolnoma novo bitje bi moralo biti."
"Oj, spi, ljubček!" je trudno -ašepetala. "Ne premišljuj več."
"Zdaj bom molčal."
Doli 'V veži je dedova ura še naprej oznanjala ure. Gottfried je slišal njene udarce. Pred njegovim notranjim očesom, v globinah njegove duše se je znova razvijala strahovita smrtna' tragedija njegovega očeta v vseh podrobnostih. Vse do groba! Od časa do časa je zadržal dih, da bi poslušal Terezino mirno dihanja, ali pa se je kakorkoli premaknil in se ji umikal, če se je nehote premikala. Da je lahko spala in' je ni pretreslo življenje, ki je raslo v njej, in je niso pretresle njegove vročične misli, to ga je globoko zmedlo. In vendar — ali ni bilo to obenem najbolj veren dokaz njene nedolžnosti? Najljubša Tereza! Najljubša Tereza! "Ti si prekletstvo mojega življenja!" Spet je nenadoma zaslišal, kako so zazvenele te besede v njegovih možganih. Toda ni trepetal. Ne, njegovo telo je ležalo povsem otrplo; trdo'kakor vosek. Vendar je začutil, da ga'je prešinila huda bolečina, kakor bi vlekel nekdo z žareče vročimi iglami živce iz mesa. In spst je enkrat iznenada zagledal samega sebe v žalnem sprevodu pri očetovem pogrebu. Kolikokrat je zdaj že korakal za to krsto. Neštetokrat! Tako pogosto, da je postalo to samo še dogodek v verigi mračnih dogodkov. Šti-
ri je bilo. Tereza je spala, on pa je bdel. In zdaj se je pričela druga stopnja muk. Vedel je, da se bodo pričele ta čas. Pred njega je stopila bodočnost. Videl je krdelo sodnikov. Udeležil se je mučnega, romanja iz celice v celico. Videl je, kako ga neznani individui skrbno stra-žijo kakor zaklad. Neskončno zasliševanje je prenašal. In preko tega je zijala grozovita samota.
Gottfried je položil glavo rahlo na Terezina prsa in jo poljubil. Ah, če ne bi bilo zaradi tebe, srce moje!" je pomislil. "Kmalu, prav kmalu bi naglo končal vse te stvari."
Stisnil je zobe in se obupno trudil, da bi zaspal. Okoli šestih se je zganila Tereza. Rahlo mu je odtegnila svojo roko in mu napeto zrla v obraz. Ko je videla, da ima oči zaprte, je previdno vstala s postelje in stekla po stopnicah navzdol v svojo sobo.
"Kdo ve, če bo kdaj zasledila moje zvijače?" je pomislil Gottfried, ko je odšla. "Strahovito bi jo bolelo, če! bi spoznala, da mi niti ona ne more vrniti spanja!"
Zvalil se je v sredo postelje in poravnal odejo. "Blaznost!" je mrmral in trepljal pernico. "Da, nemara bom moral preizkusiti tudi to! Duhovna smrt! Duševno odtujitev!"
Nenadoma je čutil, da ga je po vsem telesu oblil pot. Njegovi čuti so se pogreznili v globoko nezavest, spanje se je spustilo nanj, globlje kakor smrtno spanje.
Nekaj dni kasneje je Gottfried odprl omaro, v kateri bi morala biti razen mila, perila in hišnih kemikalij, stekleničica z uspavalno pijačo, ki je že nekoliko časa ni poskusil. Njegovo duševno stanje ga je globoko vznemirjalo. Uganka mu je bilo, kako je sploh mogel vztrajati v takih okoliščinah. Polagoma je videl sam v sebi razklano bitje, dvojni Jaz, pri čemer se je eden Gottfried neprestano podil za drugim in ga prehiteval. Nekje v najbolj oddaljenih globinah njegove notranjosti so počivali zadnji ostanki zaupanja, da bo nekega dne prišlo še vse v pravi tir, naj se zgodi karkoli. Neznan glas iz neznanih pokrajin mu je prišepetal, da prehaja po zakonih prirode vse iz oblike v obliko, in kakor cveto in usihajo snovne stvari in bitja, tako prihajajo in odhajajo tudi netelesne, moralne ideje. Zdelo se mu je zelo, da so moralno zgradbo vsemirja ce-rili na snovni in prijemljivi svet. Življenje mu je bilo zdaj neizbežno stanje, ki ga mora človek preživeti in izpeljati do konca.
Tudi ljubezen, tragično silo življenja, je bilo treba izkusiti; bila je prirodna nujnost, bistva in usoda prirode.
Medtem ko je iskal stekleni-čico, je opazil na najbolj spod-dnji polici omare več praznih
je obšla ona značilna ostra bolečina, ki ga je prešinila vse-kdar, kadar je mislil na svojega očeta.
(Bolje prihodnjič)
Uredtiikova pošta
"Z ognjem se igrajo"
Cleveland, O. — Tak je naslov uredniškega članka v "A. D." z dne 7. januarja, ki ga je napisal Jacob Debevec. Je vreden, da se ga prečita, kdor ima priliko. Le izgubljena in prodana duša more kaj takega napisati. Strup, ki ga ta prodana duša neprenehoma bruha med slovenski narod s tem člankom, presega vse meje dostojnosti človeka.
Ko se je slovenski narod selil v večjih množinah pred 40 do 50 leti v Ameriko in tudi nekaj po ostali Evropi, so bili to večina vsi revni delavci velikih kmetiških družin. Dobri, zdravi delavci, pridnih rok, ampak le z malo izobrazbo. Izučenih delavcev posebnih strok ni bilo. Tudi ni bilo profesijonalcev ali izobražencev. Ta naš revni narod se je v tuji deželi oprijel vsakega dela, težkega in škodljivega, ker je moral prijeti za vsako delo, vsled nenzanja jezika in neizučenosti raznih strok aU obrti.
Torej navaden težak, ki je opravljal najtežja dela. Delal je po 12 do 14 ur na dan, za borno plačo 8 do 10 centov na uro. Stari naseljenci vedo povedati, da kdor je zaslužil po $1.25 do $1.50 na dan, da je bila to že lepa plača.
Umljivo je, da so bile tedaj tudi cene sorazmerno nizke za potrebščine življenja. Ta narod je garal, gradil, ustvarjal v tej deželi "40 do 50 in še več let. Seveda, ustvarjal je tudi sam sebi v skrjomnih razmerah. Potil se je v vročih jeklarnah, livarnah in rudokopih. Kramp in lopata sta bila za našega človeka takorekoč najbolj primerno
orodje za delo. In to je, z malimi izjemami, skoraj povsod dobil. Izmučen se je vračal iz dela. Večina prostega časa je rabil za počitek.
Misliti o izobrazbi, o znanju jezika, učenju posebnih strok j ali obrti za boljše delo ni bilo j časa. Zato je garal in opravljal najtežja dela in tako doprine-j sel tej deželi neizmerno boga-I stvo. Vsi vemo, da brez tujih I priseljencev Amerika ne bi bila to, kar je danes. Tukaj rojena 'mladina, četudi naša, ne bo za-
I
; popadla trpljenje svojih prednikov, ker je bila vzgojena že v dosti boljših razmerah.
Težka je bila pot naših priseljencev, ie znoj in trdo delo jih je spremljalo. Ko smo si končno po dolgih letih trpljenja uredili malo lepša življenja v tej svobodni deželi, pa se najde izgubljena duša urednika "A. D." in nam žuga in diktira, da moramo vsi tukaj živeči Slovenci natančno do pike tako misliti, kot on sam. Izdajalstvo svetuje, naj nas vlada izžene ven iz Amerike, ki smo jo gradili skozi vsa ta dela.
Ali ste že čitali knjigo našega največjega pisatelja Ivana Cankarja "Hlapec Jernej in njegova pravica"? Vse to se dobro ujema. Ovaduhov se bojmo. Veliko se ravno ob tem času piše
0	izdajalcih, če je med ameriškimi Slovenci kdo, je to prav gotovo urednik "A. D." in krog črne reakcije. Dobesedno to ugotovi sam, ko piše: "Ali mislit«, da ameriška vlada ne ve za vsakega, ki na vsa usta podpira Titov režim v Jpgoslaviji? Ve, in zelo natančno ve, na to se lahko zanesemo."
Madež sramote ste tudi tukaj naredili. Veliko Slovencev imajo na črni listi. Po načrtih natančno tako, kot izdajalci v stari domovini, škofa dr. Rožma-na klika. Svobodo in pravico, pa udobno življenje zahtevajo
1	zase, narodu pa škorpijona. Vi ; "krščanski in katoliški" (?)
stebri, dosti ste že nalili strupa ■ slovenskemu narodu, dosti peli-:na in trpljenja ste mu servira-|li. Vaša preteklost je grda in ' umazana.
i še so nam v spominu izgub-
«•
IF ANYONE IS TO BLAME . . . Lt. Gen. Leonard T. Gerovv, who told Pearl Harbor investigating committee that if anyone was to blame for .	^	... I failure to send General Short additional warnings, that he is "willing to
all deloma praznin steklen^cic i accept" the blame. He believed that another message might have shown s soljo za jetra. V trenutku General Short that he was not following General Marshall's instruction«.
Ijeni tisočaki dolarjev, težko prisluženi iii pritrgani in to po vaši krivdi. Kaj še hočete in zahtevate od tega naroda? Saj vam je narod že dal dušo in telo. Ali ni že čas, da pustite ta izmučeni narod vsaj enkrat v miru živeti? Zaradi "rimske vere" in samopašnosti, ste postali izrodek slovenskega naroda. Rušite in tolčete po sreči človeka, ki se mu bliža, da bi jo skoraj prijel.
Prišlo bo, ker mora priti. Vi še lahko ova jate in izdajate slovenski narod. Lahko si lomite vratove in to čimpreje tem bolje. Slovenski narod je izprego-voril svojo sodbo. Vsi vemo, tudi urednik "A. D." in vsa ostala klika vašega kroga, da ta mala peščica slovenskega naroda, med ogromno ameriško maso ljudstva, ne bo izvedla revoluci-je in sovjetizirala Ameriko. Strah, ki ga vsiljujete, je brez pomena, to je bluf, to je za otroke, ne pa za odrasle ljudi; to je laž in' krinka, pod katero delujete. To ne bo ustavilo ameriških Slovencev, da ne bi simpa-tizirali s svojci v stari domovini in jim pomagali iz pekla, skozi katerega so šli zadnjih pet let. Kdor ima srce, ne more drugače, kot da pomaga svojemu narodu. Kdor ima pa strup, kot vi, ^a tudi drugega ne pričakujemo od vas, kot izdajništva.
John Filipič.
Za delavce
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno rszven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.

Mali oglasi
Pošten fant
I želi dobiti opremljeno sobo; ako mogoče s hrano. Na vzhodni strani mesta. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov, v uradu tega lista.
Ženska
dobi delo za likanje in lahko čiščenje., 2 osebi v družini.« Dobra plača. Vpraša se na 482 E. 129 St., GL 7279.
COAST GUARD'S BEST . . . Selected as one of U. S. coast guard's best photographs of 1945 is this one of two G.I.s returning from foreign soil.
'■9
f
V, KUHINJSKE PEČI
gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo
tan. kuhinjskih peci
"■ - Magic Chef - Roper
sem prejel tudi krasne nove • električne kuhinjske peči lilo, jjg ^ ^'^anio G. e. ledenice na ogled in priporoča-)ih ogledale predno kupite drugje.
ANTON DOLGAN
15617 waterloo rd.



NEW AMERICAN KINGS OF THE HKY ... The new "Peace Patrol" of the U. S. navy, ujipcr !cfj. This sky ship will guarantee law and order in zones of America's influence. Lower left: The army's "B'ock Buster" special was bein,? tried out to carry 12,000 pounds of bombs to b dropped on Berlin, when war ended. Upper right: Drawing of army X8-36, six-engine sur^erbamber cf the pusher type, faster and fnore powerful than the superfortress. It is now in praccsi of assembly by the army.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežbi. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Dohodek donašajoče posestvo
Za 2 družini, 6-6 sob na Decker Ave. $93 dohodka mesečno. Cena $7800.
Za 2 družini, 5-4 sob, na E. 65 St. $4,500.
FOX REALTY 8411 Superior Ave. CEdar 6613 ali GA 6029
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. BE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Zakonski par
brez otrok, oba zaposlena, želi dobiti v najem 4 sobe * in kopalnico. K'dor ima za oddati, naj pokliče HE 7574.
-Behind-
Your Bonds
Lies the Might of America
J/,

Naprodaj je
velika 11-sobna hiša; vse izboljšave; lota 50x213, na Notting-; ham Rd. Pokličite lastnika KE 2751.
Rad bi zvedel
za naslov moje sestre MARIJE ZLATIC, rojena Kernel, doma iz Pristranska pri Postojni na Primorskem, ki je leta 1930 odpotovala v Buenos Aires, Argentino. Kdor ve za njen naslov ali če sama to čita, naj sporoči bra-I tu LUDVIK KERNEL, 15109 Lucknow Ave.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.

FIRST IN POULTRY
Huge resources that will help the nation guarantee Victory Bonds are produced by the poultry trade in Iowa. It is the largest egg-producing state, and its poultry output also stands at the top. Turkeys and capon raising are growing projects that promise additional resources to guar alike bonds for years to come.
V. S. Treasury Def'iirtmcnt
vaši čevlji
bodo zglcdali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovi-stno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
ODDAJTE VAŠA NAROČILA ZA NOVE RADIO APARATE SEDAJ! IMAMO TUBE, RAZNE DELE IN G. E. SVETILKE
gftiffin radio
Sales—Service Fada — Motorola — Admiral radio aparati 1203 E. 73 ST., EX 4970
STR AT) 4
ENAKOPRA\^OST
22. januarja,
urednikova pošta
Svetuje, da se kaplana Gabrovška deportira
Cleveland, O. — Ko so prišli naši bratje in sestra, zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa v Cleveland, je A. D. takoj zapisala, da so prišli komunisti. To je žalostno, ampak resnično. To vse smrdi po gospodu kaplanu Gabrovšku. Sploh, kaj ima ta kaplan vsaki dan popoldne ob gotovi uri opravka v uradu A. D.? Ali imajo takrat seje od ljubljanske banke, pri kateri je bil Gabrovšek ravnatelj, ko je s Hitlerjevimi nacisti in Mus-solinijevimi fašisti zafural tisto banko in kot tak postal tudi narodni izdajalec? Kot je videti, je ta človek pribežal v Cleveland, da tukaj nadaljuje s svojo strupeno propagando med nami, kar pa njemu, kot duhovniku zelo slabo pristoja.
Čudno je, da monsignor B. J. Ponikvar, kot poštenjak, ki se nikdar ne vtiče v nobeno politiko, kaj takega dopusti.
Jaz, kot ameriški državljan, predlagam jugoslovanskim društvom, da se skupno podvzame korake na pristojnem mestu, da se kaplana Gabrovška deportira iz Amerike, ker on ni samo duhovnik, pač pa klerikalni political* v glavnem. Društva naj bi poslala svoje proteste na pristojno mesto v Washington. Gabrovšek, kot duhovnik, nima nobene pravice pod knnko tega igrati tukaj političo fašizma in voditi propagando proti novi Jugoslaviji in našim zaveznikom.
Po vseh pravilih mora kaplana Gabrovška zadeti kazen, kot kolaboratorja s nacisti in fašisti med vojno v Jugoslaviji, kot vse druge izdajalce naših zaveznikov. Ali so naši sinovi zastonj umirali na frontah? Ali bomo dopustili, da se še naprej širi strup fašizma in nacizma?
Upam, da društva ija svojih sejah vzamejo to stvar v pretres in storijo svojo dolžnost, kot lojalni ameriški državljani.
Vsa čast kratu Ivanu Zupanu, uredniku Glasila KSKJ. Ako bi bili vsi katoličani tako odkriti in pošteni, pa dobrega srca, kot je on, bi bilo vse dobro na svetu.
Msgr. Ponikvarja, kot mirnega in uljudnega župnika, pa prosim, da se zavzame za preživele Slovence v Jugoslaviji in da tukaj ne dovoli v e č te smrdeče propagande kaplana Gabrovška, ki ni v skladu z ameriškimi principi demokracije.
Pri društvu Janeza Krstnika št. 37, ABZ, se je pojavil človek iz Pennsylvanije, kot pooblaščenec pobirati prispevke za belogardiste. Pa mu ni uspelo. Bil je odklonjen in ni dobil ničesar, ker so mu člani takoj povedali, da raje pustijo društvo, kot pa, da bi kdaj dovolili, da se kaj takšnega zgodi.
Apeliram na člane društva, da se take izdajalce pošlje tam, kamor spadajo.
Anton Logar.
Novo kegljišče v naselbini
j Pravijo, Čes celi rane. Minilo ' je leto in tri mesece, dne 20. ja-I nuarja, od strašnega dneva, ko !so bili sklicani vsi ognjegasci 1 cd blizu in daleč, da gasijo in rešujejo ljudi v sredi naše pionirske naselbine.
Na St. Clairski ulici so se dvignili plameni iz najvišjega, ■ tri-nadstropnega poslopja, kjer : so dolga leta prihajali ljudje na i razveseljevanja v velike dvorane, I v gostilne in prodajalne, nad 50 let. Ogenj je pričel uničevati ravno od Vrha, kakor da je namenoma preuredil in pripravil to poslopje za nekaj drugega.
Gospodar poslopja in z njim Grdinovi sinovi so si zamislili, da je sedaj prilika, da se na tem pogorišču postavi takozvani — športni dom, kakoršen je dandanes najbolj zaželjen in potreben za razvedrilo mlajše generacije.
Danes zvečer se snide mladina in kegljarji od vseh strani, da prisostvujejo tej tako zaže-Ijeni in težko pričakovani otvoritvi, katera obeta mnogo kratkočasnega užitka za pošten šport naše mladine v Clevelan-du.
Ker gre to na naše ime, naj mi bo dovoljeno, da izrazim moje simpatije ter da se zahvalim v imenu našega podjetja, ki ima za seboj že nad 40 let sodelovanja z našimi ljudmi. Naj izrekam zahvalo vsem, ki so sodelovali, da se je ideja tako lepo i in sijajno uresničila.
Naj začnem od kraja. Hvala Mr. Franku M. Jakšiču, lastniku zemljišča za sodelovanje z mojimi sinovi, ki so preskrbeli fi-nanco, da se je zamoglo kaj takega uresničiti. Zahvala gre Mr. George S. Voinoviču, arhitektu, ki je izdelal tako izvrstne načrte. Za tem hvala Mr. Joseph Demsharju, kontraktorju, ki je v teh tako težkih časih, ko ni lahko dobiti materijala niti delavske moči, z velikim trudom vseeno dodelal in izvršil pogodbo za celotno poslopje, za kegljanje in prodajalne.
V	zahvalo in priznanje štejem tudi firmo Brunswick Alleys, ki je znana kot ena najboljših v deželi (Ameriki), in vsem delavcem za lojalnost, kakor tudi družbam, ki so preskrbele gradbeni materijah Kakor naša firma, tako bo vam vsem hvaležna mladina in narod.
Dobrodošli! — Sedaj in v bodoče ste dobrodošli vsi, da se poslužite tega športa v prijazno razvedrilo, vsak čas Vse,, kar se v dobri volji stori, služi srčnemu miru, k zdravju in zadovolj-nosti srca. To je pa tudi največje bogastvo.
V	imenu našega podjetja Vas pozdravljam in kličem: Dobrodošli !
Za firmo A. Grdina in Sinovi, Anton Grdina, st.
VDOVEC
bi se rad seznanil s Slovenko, staro okrog 40 do 50 let, katoličanko; katero veseli mimo in lepo domače življenje. Tajnost jamčena. Pišite in če mogoče priložite sliko, na Box 22, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
slim reči, da je ta kampanja izključno le za šolske otroke, je tudi za vse druge, ki so pomoči potrebni. Vsak najmanjši dar, karkoli boste prinesli, bo dobrodošel.
Ko sem poslušala govor tova-rišice Nade Kraigherjeve, oziroma pripovedovanje iz njenih lastnih izkušenj, kot partizan-ka, katera se je s svojimi tova-rišicami tako hrabro borila proti okupatorjem, sem si mislila, ni čuda, da je našim ženam v domovini zasijalo solnce svobode.
Zapomnite si datum — 6. februarja in prinesite karkoli vam je mogoče, staro ali novo obleko, živež, in seveda se bo spre-jemalp tudi prispevke v gotovini.
Theresa Gorjanc.
Čudovito je za
Veselica Veteranskega kluba
Euclid, O. — Pred kratkim smo tukaj organizirali samostojni Veteranski klub iz bivših vojakov vseh narodnosti. Ta klub si je nadel nalogo, da po možnosti podpira svoje pohabljene tovariše potom veselic in drugih priredb. Obenem bo deloval v korist siromakov v Sloveniji. Zaenkrat so se fantje domenili, da si določijo vsak eno cesto v naselbini in naberejo kolikor momoče ponošene obleke in jo odpošljejo v Slovenijo. Rojake opozarjamo, da jim gredo na roke pri tem plemenitem činu.
Prva veselica Veteranskega kluba se vrši v soboto zvečer, dne 26. januarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Za ples bo igrala splošno znana Pecon orkestra. Zabave bo dovolj za mlade in starejše, želimo, da pose-tite v obilnem številu veselico te mlade in napredne organizacije in ji s tem vlijete poguma za nadaljno človekoljubno delo.
Edward Stock, preds.
Edward Wess, tajnik
Frank Bricelj, blag.
Za blagodejno olajšanje poskusite čisti, lahki in preizkušeni način, ki pomaga pri navadnemu hrbtobolu. Samo denite velik Johnsonov BACK PLASTER ravno na boleči kraj. Njegovo nežno lečenje prijetno GR^E vaš hrbet, olajša bolečine in okorelost. Gorka flanelasta podložka obvaruje proti mrzloti, nudi oporo— vpliva prijetno! Izdeluje Johnson & Johnson. V vseh lekarnah.
BACK PLASTER
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Dve osebi
brez otrok, iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami; želi se do 1. ali 15. marca; v Clevelandu ali Col-linwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
Rada bi dobila
stanovanje s 4 ali 5 sobami, v okolici Waterloo Rd. ali E. 185 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče KE 0401.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
Kampanja za obleko v Collinwoodu
Cleveland, O. — Prireditve, katere so se vršile tekom obiska delegacije Rdečega križa iz Jugoslavije, so za nami. S tem pa ni rečeno, da bomo sedaj Progresivne Slovenke počivale in prenehale s pobiranjem obleke in živeža za naše ljudi v domovini.
Delegati Rdečega križa so t%am podali dovolj jasno sliko
0	trjjljenju bratov in sester v domovini. Oni sedaj tam potre-j bujejo pomoči prav tako, kot za I časa borbe. Kot ste slišah, v : mnogih slučajih matere ne mo-; rejo poslati svojih otrok v šolo,
1	ker jih nimajo v kaj obleči.
' Zato smo pa Progresivne Slo-j venke krožek št. 1. sklenile, da organiziramo ponovno kampanjo pobiranja obleke in živeža za šolske otroke.
V sredo, 6. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. bo posebna prireditev za ta namen. S tem ne mi-
GOTHAM S NEW MAYOR . . , William O'Dwyer is shown as he was sworn in as mayor of New York City. The new mayor succeeds the colorful Fiorellp La Guardia, who has been the city's chief executive for 12 years. Mayor O'D.vyer announced that the improveiiient of subways were more important than new airport and would be his first problem.
Chicago. — Preteklo soboto zvečer sta bila Frank in Mary Udovich, oba aktivna člana SNPJ od njene ustanovitve, prijetno presenečena ob 40-letnici zakonskega življenja. Presenečenje sta jima priredili hčerki Tilie in Mary na domu zeta Chas. Slanca v bližnjem Berwy-nu, hkrati pa so bili presenečeni povabljeni gostje, ker niso vedeli za značaj družabnega sestanka. Ob obloženi mizi so gostje jubilantoma čestitali in želeli, da se z njima spet sesta-nejo ob njuni zlati poroki čez deset let.
Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici St. Mary se nahaja stari naseljenec Joe Perse iz Elyja, prav tako John Straži-šar, iz Hibbinga. — V bolnišnici v Hibbingu je umrla Mrs. M. Odovich, v Buhlu pa Anna Martz, žena brata znanega Maksa Martza, ki je bila pred časom dolgo v bolnišnici.
Waukegan, 111. — Ignacij Repp, star 46 let se je pri delu pri American Steel & Wire Co. smrtno ponesrečil. Našli so ga
strtega na kompanijski progi in sodijo, da je moral pasti pod premikajoči se vlak. Rojen je bil v Jugoslaviji in prišel v Ameriko, ko mu je bilo pet let. Zapušča ženo, sina (pri vojakih v Nemčiji), hčer, očeta, pet bratov in štiri sestre.
Chicago. — Umrla je Mrs. Omerzu, žena gostilničarja v "stari Avstriji," stara 55 let.
Chicago. — Pri družini Viktor Kremesec so se zglasile rojenice in pustile prvorojenčka.
Red Lodge, Mont. — Častno so bili odpuščeni iz armade in mornarice: John Krivitz, v službi čez tri leta, okrog dve leti na Pacifiku; Frank Mance, v mornarici tri leta, in Joe -Košorok, v armadi okrog šest mesecev.
Richwood, W. Va. — Dne 28 deceipbra je tukaj umrla Dani-ela Bartol, stara 18 let. Bolehala je čez dve leti za težko boleznijo (gnojenje možganskih organov) in bila brez vsake moči, tako da jo je morala mati negovati kot malo dete, dokler je ni rešila smrt. Poleg staršev zapušča dve sestri in tri brate.
ALI STE SI PRESKRBELI?
Čitatelje Enakopravnosti obveščamo, da imamo v našem uredništvu najnovejšo knjigo, I "A Nation of Nations," ki jo ; je spisal naš poznani in spošto-j vani ameriško-slovenski pisa-I tel j Louis Adamič. Vsak bi jo : moral prečitati in lastovati!
nik, če še nekaj časa ostane tam doli. On pravi: "Florida je kraj, kjer prekrasne so cvetlice in lepo zelene vse vodice; ceste lepe bele brez snega, da prav luštno se po njih pelja. Cvetlice bele, rdeče in rumene; citrone prav velike in debele. Najlepše pozdrave prijateljem / Clevelandu, Frank in Jennie Jelerčič." Mi želimo obema veliko zabave in prijetnih ur, pa mislita, si na našo zimo in ko ta mine, pa srečen povratek domov!
PREMEMBA NA
NIČ SMETI—NIČ Mi lahko popravimo ali mo kakršenkoli fornez na 1 Brezplačen nasvet in pf"'
Ohio Healing & Sup
Liberty 4800
napro^
VAŽNA SEJA
Nocoj ob 8. uri se vrši važna seja podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se stare in nove zastopnike, da se udeležijo nocojšnje seje, ker se bo volilo odbor za prihodnje leto.
E. 173 St., od Waterloo sob za eno družino; 4-4 garaža za en avto. PotreW kaj popravil. Cena $6,8(1' Od E. 185 St., bungalows bami, na 1. nadstropju; I nice; garaža za 2 avta. j ko kmalu vselite. Cena $
' Fitzjohn Realt"'
778 E. 185 St.	^
Ob večerih KE 21^
Mestne novice
V Floridi mora bili re^ lepo
že par tednov se nahajata poznani cvetličar iz Collinwooda, i Frank Jelerčič in njegova so-I proga Jennie na oddihu v Tam-I pa, Florida. Včeraj smo prejeli I od njiju pozdrave in opazili, da j se Mr. J-elerčiča prijemlje tako I prijetno razpoloženje, da je po-' stal, oziroma bo postal še pes-
BIVŠI NEWYORŠKI ŽUPAN POKUŠA SLANINO

INFANTILE PARAIYSIS
JANUARY 1431
T)i* NoKanal Faundelion (ar Infontll* forolvili
Bivši dolgoletni župan New Yorka, Fiorello La Guardia je gost dečkov, Ameriških skavtov, troop 617 v New Yorku. Na sliki ga vidimo, ko pokuša slanino, ki so jo spe-kli skavti in pravi, da je dobra. Ta postojanka je bila postavljena ob priliki proslave National Boy and Girl tedna, in National Children's tedna, ki sta bila praznovana eden za drugim.
PREJELI PAKET
Mrs. Sofija Colarič, 5385 St. Clair Ave., je prejela pismo od nečakinje Ivane Stemberger, vas Dolnji Zeman, št. 40, pošta Ilirska Bistrica, da je 12. (decembra prejela paket v najlepšem redu. Paket je bil poslan 21. oktobra 1945, potom August Kol-landra.
#
Mr. Frank Kokal, 22980 Nicholas Ave., sporoča, da je prejel pismo od matere Ivane Kokal iz Gornje vasi nad Škofjo loko, da je 26. novembra prejela paket, ki ga ji je poslal 1. oktobra. Posebno se zahvaljuje za" igle, ki jih je poslal.
QUIT YOUR SKIDD
KNOW y
THEOBAIP
T"Y\E-%
MAS A

Keep posted on winter fo* ther conditions. A safe •ware of his limitations . i end other equipment n«cfl*' through sefelv end on time.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Anglesko-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Obi" CENA $5.00
zavarovalnino
proti
ognju, ta+vini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janka N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
šolski otroci iz vasi Greenwich prinašajo obleko in darila in jih izročajo Mrs. Hermine Weiss, direktor ci podružnice Ameriškega odbora za Jugoslovanski relif, tekom zadnje oblačilne kampanje te organizacije.
gaoaootKaoc.vtagKiootaaaaoaaMMMtMooooaonaaciCKie
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST
KO JO IZVE JAVNOST
IC
KADAR SE pri vasi hiši pojavi kaj noveg** bi zanimalo vaše prijatelje in splošno ja^** sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
t
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujerno brezplačno