I>opisi. Okrajne volitve v Mariborn. (Daije in k-onec). Po takem je že bilo 30 po željah mestjanov izvoljenih. Treba bi bilo tedaj pri volitvah 10 okrajnih zastopnikov (Bezirksvertreter) se krepko na noge postaviti. Ali nikdar ne zadovoljnim mestnim zastopnikom to ni bilo zadosti. Oui ne trpijo drugih misli in občutkov naj menje pa Slovenskih na njihovi strani. Mestni župan in odbor se je bal, da bi nemška kultura škode trpela, če so le, nekteri Slovenci kakor okrajni zastopniki izvoljeni. Izvoli se tedaj komite 7 mestnih odbornikov, da zato skrbijo, da se sami jihovi Ijudi tudi kakor okrajni zastopniki izvolijo. Kaj takega pa še ni bilo na svetu. Pogovorijo se tedaj nekteri volivci med seboj in se zedinijo, ktere može bi iz svoje sredine volili, in naj se vsi leh imen držijo, da se glasi ne razcepijo. V tein smislu se je nek listek v imenu dr. Dominkiiša, med tem, ko je on v Gradcu bil, na župaue razposlal. Žalibog je v ta listek ta pomota vlezla, da mesto ne plačuje okrajnih stroškov, ker ima lastno srerjjsko postavo (Statut) med tem, ko v resnici plačuje. Vsled tega pisma je mestni župan te prilike rad se poprijemši, kajti gosp. dr. Dominkuš mu je bil na poti, v predzadnji seji mestnega odbora našemu zagovorniku očital, da hasku mestjanov proti hasku deželanov škoduje. Dominkuš nm je določno odgovoril, da misli, da ni v prid nicstu, da se juestni odbor vtika v zadeve kmečkih srenjj. Da se mu pa prihodnjič ne more kaj takega očitati, se je pozneje pisnieno odpoveilal mestuega odborništva. Den volitve okrajnih zastopnikov pride; in ako ravno je od mestne strairi ninogo ddavnih bilo kakor gosp. Mnrko, stotnik Seidl, jegova znana adjutanla i. t. d., od slovenske strani pa nihčc, kteri bi naše kmete podučeval, se je vendar skoro večina krepko obnašala, trdno je stala, tako da na koncu je bilo belih slovenskih cedul več kakor modrih (plavih) nasprotnih, uc pa kakor ,,Marburger Zeitung" pravi. Med drugim pa tudi to vsakega poštenega Slovencu ražalivno kvasi, namreč, cia bi najnč še toliko naših belih cedul ne bilo, če bi se, pre, naši kmeti pred duliovniki in uarodnjaki ne bi bali. 0 hinavci, freiheitspachterji, kteri sc le sami prosti čutijo in so tako liberalni, da v tem trenutku našega kmeta lilapca imenujejo, kedar tako ne stori, kakor ti gospodi želijo. Ne? Bilo bi res veliko čudo, če bi naši pametni kmeti dnhovnike več štimali kakor g. Seidla & comp. Kaj pa če bi tukaj pital, ali morebiti niso naše kmete za naše ljudstvo tako skrbeči iu po časti Lrepeneči možeki zmotili? Al bi ne bi bilo rnogoče, da bi naši nasprotniki bele cedule napisali, nekterim kmetom vrinoli rekoč, te morate voliti,Jo so vaši ljudi? Poznamo Vas. Še nektero lastnpst naših netrudljivih in zmirom zvestib mestnih prijateljev. Želele so 3 fare, sv. Peter, Martin in Marjeta deloma, da bi gosp. Flucher rojen Nemec jih zagovornik iu kak okrajni zastopnik izvoljen bil. Ako ravno Nemee, tudi Slovencein skoz in skoz pravičcn mož in tedaj tudi od slovenske strani priporočen. To je bilo zadosti. Vzemejo si ti možeki to tak k srcu, da jegovo ime iz vseb že tiskanih cedul izbrišejo in na njegovo mesto nekega Juga moža po njihovem kopitu tamošnjirn prebivalcem vrinejo. Slišal sem praviti, da je tako obnašanje tam bivajoče ljudi jako razkačilo. Nasledek vsega tega je bil, da med vsemi 40 okrajnimi zagovorniki najnč 10 ni indiferentnih, najnč 5 ne nam pravičnih ingolovo več kakor 20 odločenih nasprotnikov. Kaj iiuamo od takega okrajnega zbora (Bezirksvertretung) pričakovati, vsak sam lehko sodi. Res je veselo, da vendar v deželnem zboru imamo dva krepka zagovornika za naš okraj gospoda doktora Vošnjaka in Dominkuša, ktera se bota zahvaliti vedela za ta Ijubezniv dar, kakor je zdaj osnovan, njegovo krivico živo dokazuje. To je naj lepši in veči dar gosp. pl. Blagotinšeka ali Graškega zbora, tukaj iniajo Slovenci priložnost se braniti in razvijati, se je pred nekterirai dnevi pisalo. Hvalo lepo! To je tedaj nam Slovencem naj Ijubeznivejša in pravičnejša postava. Kake so po tem druge?" starih in o zdajnih slabih časih. Prašam vas, kaj je. temu krivo, da smo tako na slabem? Prvoje, da mislite, da svoje otroke zato v šolo pošiljate, da se naučijo nemški jezik, na to pa ne mislite, da bi šola niorala le samo za to biti, da bi se otroci učili krščansko pošteno obnašati se, brati, pisati in rajtati. Drugi poglavitni nauk pa bi moral biti ta, da bi se otroci učili na srenjskem zemljišču kmetiške opravke; p. z novoiznajdenim orodjeui, t. j. s plugi, sejačami, brauami i. t. d. polje obdelovati; v pomladi sadna drevesa cepiti, unietno požlahtiti, lepo razstavljati, obrezovati in trebiti; semenje bolj umetno sejati in saditi, vrte, njive, viuograde, travnike ia loge oskrbovati; bolj umno žito mlatiti, sadje in grozdje bolj umno prešati, živino po norih skušnjah rediti in oskrbovati i. t. d., takc in teni ednake reči bi se naša mladina v šolah rnorala učiti ne pa samo nemščine. Pa^ ljubi moji kmeti, zatoraj vendar ue smete misliti, da bi se vam ne bi trebelo učiti neruški, laški ali francoski jezik; učiti se človek mora, kolikor je naj več mogoče, kajli če več zna, več velja, pravi stari pregovor. Učimo se vendar naj prej naš domači jezik, da se ne bo reklo, da slovenski kmeti svojega lastnega maternega jezika ne vejo niti šteti, niti pisati, ali da ta bolj okorno govori, ta pa bolj zavija i. t. d. Naj bolj bi bilo, če bi vsi slovenski kmeti svoj jezik lepo pisali in govorili, svoje kmetije bolj umno obdelovali in oskrbovali po zmožnosti kraja, in zatoraj hočeru za poskuŠDJo tukaj nektere kmetom zapisati o setvi. Kako se mora z zgodnjimi seraeni ravnati, da ne pozebejo. Semenje za sadike (flauce) se mora mesca sušča sejati in z hosto ali slanio dobro pokriti, da ne pozebe, r.ko mrzla noč nastopi ali rarzel veter piše. Tikvino (bučino) in krastarčevo (raurkino) seme se mora v mokri žagavnici v srednjc-toplem kraju tri dni cimiti in za tem urno razsaditi in sicer lehko že konca maja. Turšica in fižol se mora blizo 24 ur namakati, 2—3 dni na sredujetoplem kraju ocejno ciuiiti in po tern urno razsaditi. Tako pripravljeno turšico ia fižol že lehko konca aprila sadiš. - Če želiš, da ti pšenica bolje izhaja, jn nioraš z vročim pepelom dobro zmešati in s pepelom vred posejati — pšenica niora biti dobro dozorjena. Pcpel ne škodi niti njivaru niti travnikom, temoč še hasni. Te vrstice je spisal in priporočuje bravcem ,,SIovenskega gospodarja", goreči Slovenec. Lovro Stejrišnik, mlinar in posestnik podPohorjem v gornji Loznioi. Iz gornje Loznice. — Predmr/i ,,Slovenski gospodar"! Vidiš naše siromaške kmete v njiuovi nevednosti, zaspance in starokopitneže; vidiš kakoseše starih pravil držijo, skorej vedno tobak puhajo in se v krčraah pogovarjajo o dobrih