Dopisi. Od sv. Miklavia v Monsberjf-u 26. septembra. Naši belo-zeleni hrastovi stopci! — Še ni dolgo od tega, ko se je v nSlov. Gospodarju" bralo, da zunaj Ptuja stopec stoji, ki ima tako čudeu napis, da je nekega dae pes nad njim lajati začel. Kaj bi le neki tisti človek, ki je to nSlov. Gospodarja" povedal, rekel, ko bi stopce na ptujsko-rogački cesti videl? Hrastovi in belo-zeleai so, vsak izmed njih velja tri goldiaarje, kakor je tesar ia njihov mojster Aadrej Černejšek, po domače nDrejč" aam povedal; že več kot eao leto atojijo brez vsakega aapisa za cesto, tedaj brez glave ic rok, ia po teai takem aimajo V8aj zdaj drugega aameaa, kakor da varjejo, aaj bi aihče v klobuka blata iz ceste ae odaesel. Da bi stopci le aapia irneli, bi se vsaj videlo, zakaj da 80, če bi aapise tudi le Kiaezi ali Japaaezi razumeti mogli! Vsak , ki hodi po aogab ia ae po glavi, je labko razamel, da je bilo laasko leto bolj potrebno za aaš most zdravaika pcslati, kakor pa za takaae stopce skrbeti, ki že leto ia dan aobeaega aapisa aimajo. Zdravaik naj bi bil most potipal kako mn žila bije, ktera rebra ima streaa, kako je ž ajegovim aasloBJaloBi (Gelaader), ali že ae plešejo aiorebiti črvi nDeatach" ia ^Steirisch" po Bjem. Morebiti je bilo > mosta še pomagati , da bi vsaj tako žalostae smrti v Dramlji aašel ae bil. Eaietje, ki po aasi cesti viao, žito, kameaje, drva itd. vozijo, ae gledajo, kakšai stopci za cesto stojijo, ampak, kako ajiiu bo mogoče čez vodo priti. Žalostaa moatova smrt je bila laasko leto kriva, da se ,je raarsikteri krajoarček, zeksarček ia goldiaarček v Draailjo kopat šel \a šuke so ga pozobale ia ,,pofroštikale", kakor Haložaa pravi. Ali da bo vsak laglje zastopil, aaj se tako-Ic pove: Po leti ia v je8eBi zvozijo Slateačaai maogo kisele vode skozMoasberg. Dostikrat gre voz za vozoai. Treba je Ijadeai postreči in ajini živiao dati, dragači ae speljejo čez breg. Za to pa se ve dobro plačajo. Laaako leto pa ai bilo treba ae Ijadem, ne živiai streči, pa tudi ae deaarjev ahiaajevati, zakaj aobedea Slateačaa ai bil tako bedast, da bi se bil 8 slatiuo aaloženioi vozora v Dramljo podal, labko bi se iuu bil voz strl ia ribe bi bile kiselo vodo izpile. Slataačaai, ki slatiao vozite ia Moažberžaaci, ki živiao pripregate, povejte : Je to reanica ali ae? — Zdaj pa še aekaj. Na železaici se aajde večkrat aapis: nŽelezaičae aaprave se ae smejo pokvariti, kdor jib pokvari se bo kazaoval." Take ia eaake zapovedi ia prepovedi če se ae motiaio, tadi imamo, kar aavadae ceste zadeva. Zdi se aaai, da ee edea paragraf za ceste glasi: da je arenja odgovoraa, ako se aa cesti kaj pokvari, a. pr. kakšea stopec ali steber. Ravao aa oieji gorske ia monsberške fare stoji stopec, ktereaia aosa maajka. Brš ko ae se je kaki kebrast ded v ojega s aekiro zagaal ia ga raail aiialeč; nPleataj, kaj takaj stojiš, če panimaš aič Abzeicbaa", ali slišiš k aemškemu ali sluvenskemu regimeatau. Sreajaki predatojaiki ia vsi, ki pri areaji ia njeni kasi kaj govoriti imate, zdaj veste, kaj je Vaša dolžaost! Stopce varovati, da se ae poškodjejo, ali pa po sreajaki kaai gledati, če je kaj v ujej ia tako-le govoriti: V sreajsko kaao plačam jaz, plačaš ti, plača oa, plačamo aii, plačate vi, plačajo oai, plačajo vai! Hopsa po cest! Emetje le plačajte, saj icaate deaarjev več ko psiček plak — če je le res?! Eden, kteremu se stiakaao sloveasko Ijadatvo v srce smili, ki za uiostove ia stopce debelo plačaje, pri vsem tem pa še le škodo ima. Od sv. Ifliklavža r ljutomerskiii goricah. tt Od vseh krajev pridejo tožbe črez ceste, saoio od pas ae. Mialijo meada čaat. bralci nSlov. Gospodarja", da imamo tukaj dobre cestc. Primoraa seui tedaj tudi jaz se malo o našib cestah pritožiti. Res je jako težko v 8edajaem času za deaarje, pa veadar bi se labko kaki aovčič za zboljšaaje cest daroval. Ako pa se to zgoditi ae aiore, bi se veadar lahko večkrat ceate popravljale, ali tako rečeai nPot'u* •n posebao v takem kraja, kjer se viao sploh vozi iz viaogradov, pa tudi aiaogo drngih atvari. Pa vkljub temu se veadar ae popravljajo. — Niso sarao pri aas tako slabe ceste, ampak tadi v sosedoih občinab, kakor v Brebrovaika, v Hermaacih itd. Vzrok, da 80 slabe ceate, je občiaski predatojaik ia občiasko svetovalstvo. Tudi kaietje so pri tem zaaeaiarjenci, kajti bi labko nameta aavozili, da ne bi se take jame delale. Naš kmet bi za občino nič zastoaj ne storil, da bi ma žereči žrebelj v peto zabijal, le tamo oa gre, kjer iau prav po debeleru ncvcak" v žep padne. Po mojeoi razamu bi tadi potreboo bilo, v enem leta dvakrat pota popravljati, kar se pa, žali bog pri aas ae zgodi. Tadi grabe bi potrebao bilo skopati ali iztrebiti. Tadi za moate ia žlebe nam aaši občinski predstojaiki slabo akrbijo. Mosti ia žlebi so vsi stari ia prhki. Ako se tedaj kaka lnknja na mostu naredi, ajo občiaski predstojaik da zakopati, ako se pri niostu kaka moatoica zlomi, da drugo narediti ia celo leto drugega nič ai, kakor samo popravljaaje, a da bi ea novi žleb ali aovi moat narediti dal, to se mu ae more dopovedati. Še več občiaakih pritožeb imam, ktere bom prihodajič priobčil. Z Bogom do prihodnjič.