UDK 808.63-321.1: 808.63-Г-55 (048.1) 
P R A V O P I S , P R A V O R E C J E IN O B L I K O S L O V J E 
V S L O V A R J U SLOVENSKEGA K N J I Ž N E G A JEZIKA I 
Pred pomlad 1. 1970 je širša s lovenska javnost dočaka la izid I. zvezka 
S lovar ja s lovenskega kn j i žnega jezika.1 
Dela z a n j so tek la več kot 20 let. Vodil j ih je n a j p r e j Ramovš s Šolar jevo 
pomoč jo (1946—1952), na to Božo Vodušek (od I. 1953), od 1961 pa uredniški 
odbor , kot je zapisan v I. zvezku: 6 glavnih urednikov , 11 urednikov, 7 zu-
nan j ih pomočnikov urednikov , 3 (oz. 2) člani komisij.2 906 s t rani s lova r j a je 
t o r e j izpisalo 26 (27) l judi , ka r da povprečno 54 s t rani na vsakega izmed n j ih v 
povprečno petih letih. V tem smislu je r azumet i s tavek iz uvoda, da je »/s lovar 
1 Slovar s lovenskega kn j i žnega jezika. P rva kn j iga . A—II. L j u b l j a n a 1970. 
Izdala Slovenska a k a d e m i j a znanosti in umetnost i . Inš t i tu t za slovenski jezik. 
Založila D r ž a v n a založba Slovenije. LX1I + 844 str . 
2 G l a v n i u r e d n i š k i o d b o r : dr . Anton Bajec. univ. p rof . ; dr . J a n k o 
Ju ranč ič , univ. prof . : Mile Klopčič (predsednik), kn j i ževn ik ; dr. Lino Legiša, 
znans tv . sve tn ik ; S tane Suhado ln ik ( ta jnik) , v. s trok, sodel.: dr . F r a n c e Tomšič, 
znans tv . svetnik. 
U r e d n i k i : Milena Hajnšek-Holz , asist.; Mar i j a Janežič , v. strok, sodel.; 
Jela Jenčič , asist.; Tomo Korošec, asist.; I v a n k a Kozlevčar, v. s trok, sodel.; 
Zvonka Leder-Mancini , asist . : Viktor Majdič , asist . : Joža Meze, v. s trok, sodel.; 
F rance Novak , asist.; Marta Silvester, asist.: Ada Vidovič-Muha, asist. 
K o m i s i j e : za pravopis: glavni urednišk i odbor in dr. J a k o b Rigler, 
znanstv . svetnik; z и praoorečje in oblikoslovje: dr . J a k o b Rigler s sode lovanjem 
dr. An tona Bajca, S tane ta Sulmdoln ika in dr. F r ance t a Tomšiča (začetna dela 
za p ravopis in p ravoreč je je vodil dr . Jože Toporišič, habi l . doc.); za intonacijo: 
dr. J a k o b Rigler s sode lovanjem dr. Antona Bajca, dr . Tineta Logar j a , univ. 
prof. , in S tane ta Suhadoln ika . 
Z u n a n j i p o m o č n i k i u r e d n i k o v : Mar j an Cedi lnik , prof . : Izidor 
Klemen, prof . ; Dušan Malier, p rof . ; Boža Plcničar , b ib l io teka rka ; Leopold 
Stanek, p ro f ; Ivan Smole, prof . ; F r a n c Žagar , p rof . 
(Mede deleža J. Toporiš iča pri tem s lova r ju je t reba pr ipomni t i , da je 
načeloval komis i j ama za pravopis ter p r avo reč j e in o b l i k o s l o v j e s k o r a j v vsem 
času, ko so se te s tvar i normira le , t j . vsaj od začetka okt. 1964 do 2t . ap r i l a 
1966: o svojem delu v obeh teh komis i jah je od I. 1966 da l j e poročal v Jeziku 
in s lovstvu: Naglasni in oblikoslovni tipi v akademijskem slovarju slovenskega 
knjižnega jezika. J iS 1966. 155—160; Pogovorni nedoločnih, n. m., 264—265; O 
eno- in oečnaglasnosti nekaterih besednih kategorij. J iS 1969. 51—59; Nekaj 
stališč k odprtim pravopisnim in pruvorečnim problemom. J iS 1969, 184—190: 
Ankete zu določitev naglasnega mesta ter kakovosti in kolikosti naglašenega 
samoglasnika. J iS 1969, 249 260; pr im, še: Nekaj strani iz slovenske slovnice. 
Jezikovni pogovori (dal je JI') II. L j u b l j a n a 1967. 121 135. 
s k u p n o delo u redn iškega kolekt iva v leksikološki sekci j i In š t i t u t a za slovenski 
jezik« (str. X). 
Grad ivo za s lovar je dolga le ta zbiralo gotovo n e k a j desetin l judi , izrecno 
p a je naveden ih okrog 100 te rminoloških svetovalcev, ki so za posamezne 
s t roke in p r e d m e t n a o b m o č j a pr i speval i g rad ivo ; poleg tega je u r edn i škemu 
odboru stalo ob s t ran i z nasvetom še čez 30 d rug ih »terminoloških svetovalcev«. 
V tem smislu je s lovar s k u p n o delo še širšega kolekt iva , kot je uredniški . V ta 
širši kolekt iv, ki je s lovar sous tvar ja l , je gotovo t reba šteti tudi d o k a j š tevilne 
s t r o k o v n j a k e in l jub i t e l j e s lovenskega jezika, ki so se s svojo besedo, p i sano 
ali na posebnih k o n f e r e n c a h govor jeno, oglašali ob Poskusnem snopiču tega 
s lovar ja 1. 1964 in pozneje , de loma pa tud i že p red poskusn im snopičem. Ne 
n a z a d n j e je t reba v širši kolekt iv, ki je po svoje sodoločal obraz novega slo-
v a r j a , p r i š teva t i zlasti t ud i l judi , ki so z a d n j i h deset do dva j se t let pisali 
knj ige , r azp rave , k r i t i ke in poroči la z jez ikovnih področi j , ki j ih z a j e m a 
novi slovar.3 
Ze kot plod t akega obsežnega p r i z a d e v a n j a novi s lovar t o r e j zasluži teme-
l j i to oceno. To p a ne samo zato, da se n jegovim us tva r j a l cem p r i z n a j o usluge, 
ki j im gredo, in se opozor i jo na stvari , ki bi l a h k o bi le bo l j še že v nas ledn j ih 
zvezkih s l ova r j a ; tud i ne samo zato, da se izmer i ta d a l j a in nebeška s t ran v 
našem jez ikos lovju : a m p a k zlasti zato, da v slovensko širšo javnost , ki s slo-
venskim k n j i ž n i m jezikom tako ali d r u g a č e živi in ga u s tva r j a , p r ide zavest o 
odl ikah in živih p rob lemih s lovenskega k n j i ž n e g a jez ika ; ta zavest bi n a m r e č 
l ahko b lagode jno uč inkova la n a slovensko k n j i ž n o p isano in govor jeno besedo. 
Kot se vidi iz naslova te ocene,4 se bo omej i la na pravopisne , p ravorečne in 
obl ikoslovne p rob leme tega s lovar ja . D r u g a v p r a š a n j a , nag lasna , pomeno-
slovna in sk l aden j ska , pa tudi st i l ist ična, to re j p r e p u š č a d r u g i m ali poznejšemu 
času. 
N a j p r e j pogle jmo, k a k o se s lovar v tem pogledu de f in i r a sam. 
Tz uvoda v s lovar zvemo n a j p r e j , da gre za »naš p rv i izčrpnejš i enojczični 
raz laga ln i slovar« (str. VII), »ki n a j bi obdelal kol ikor mogoče vse, kur je ob-
delala s lovenska k n j i ž n a misel, vso osnovno znans tveno terminologi jo , ki jo 
mora r a z u m n i k našega časa pozna t i in obvladat i , in ves ninogoliki svet našega 
p o j m o v n e g a kozmosa«. Jezikovni zaklad s str . VII je menda razumet i kot 
»besedni zaklad«, s a j v § 1 (str. X) be remo: »V s lovar ju je za je t besedni za-
k lad (besede, zveze) in p r i k a z a n a n jegova raba , k a k o r se kaže / . . . / v obdob ju 
od zače tka tegu s to le t ja do 1969« (str. X). V istem ses tavku še «piše. da s lovar 
»obsega vse bis tvene p rv ine kn j i žnega jez ika : leposlovni, znanstveni , publ i -
cistični /itd./« jezik, ka r je razumet i tako, da z a j e m a besede iz vseh zvrsti 
( tako to zadevo i m e n u j e m o od Breznika sem) jez ika . O tem, do ka t e r e mere 
3 Za zasi lno or ien tac i jo p r im. J. Toporiš ič , Povojno raziskovanje sloven-
skega knjižnega jezika in njegove naloge, J iS 1961/62, 161 — 170. in Sodobno 
slavistično jezikoslovje t? Sloveniji v t e j številki SR. 
4 Kri t iku se op i ra na na t ančen pregled prv ih 269 s t ran i s lovar ja , na d ruge 
struni le i z jemoma, če je bilo t reba zaokroži t i k a k š n o problemat iko . 
slovar o b r a v n a v a slovnične lastnost i besed in besednih zvez, zvemo n e k a j v 
§ 5 (str. XI): »Slovar hoče pokazat i , ka te re besede so danes v kn j i žnem jeziku 
žive, kako se u p o r a b l j a j o , kakšno je f r ekvenčno r a z m e r j e med n j imi in v kater i 
plast i /p las t je že drugo p o i m e n o v a n j e zvrst i / živijo. O vsaki besedi pove, 
kako se piše in izgovar ja , kakšen naglas in in tonac i jo ima, kako se pregibl je . 
ka te re pomene ima in kakšn i so odnosi med pomeni ; d a j e sti lne in d ruge 
kva l i f ikac i j e ter p o d a j a n a v a d n e in posebne vezave, proste in s ta lne zveze, 
f razeologi jo , reke in zelo znane pregovore.« 
Glede p ravopisa (»kako se piše«) beremo na t ančne j e v § 8: »Pri pisavi 
besed se s lovar n a s l a n j a na t radic i jo , v e n d a r je novejša , z g rad ivom in anke-
tami ugotovl jena r a b a na rekova la neka te re spremembe« (str. XI). K temu je 
t r eba upoš teva t i še § 169, 171—173 (str. XXIII) . V § 169 beremo: »Splošnih 
p ravop i sn ih p rav i l s lovar ne da j e ; p ravop i sn i poda tk i so vezani na posa-
mezna gesla.« V § 171: »Pri t u j k a h d a j e s lovar p rednos t pisavi, ki je prevla-
dovala v času redakci je .« !? 172: »Pisava samosta ln ikov na -alec, -ilec /in pač 
tudi -alski, -ilski, -alstoo -ilstoo/ se r a v n a / . . . / v glavnem po SP 1950. Poda tkov 
o rabi dvo jn ic v času r edakc i j e slovar ne daje.« § 173: »Pisave ses tavl jenk in 
zloženk slovar ni izpel ja l dosledno.« 
Po preg ledu teh osnovnih ugotovi tev o p ravop i su v s lovar ju (isto bo seveda 
vel ja lo t u d i za p ravo reč j e in oblikoslovje) je t reba odgovori t i na dvoje : prvič , 
k a k š n a je vrednost teh stališč, in drugič , kako so ta kolikor toliko teoret ično 
u t eme l j ena stališča u p o r a b l j e n a v s lovarskem delu s lovar ja . 
Po našem m n e n j u je škoda, da s lovar osnovnih p r a v o p i s n i h i n f o r m a c i j 
(kolikor j ih že daje) nima zb ran ih na enem mestu , a m p a k so r a z m e t a n e po 
nas l edn j ih p a r a g r a f i h : 5, 8, 169, 171—173, 175, 179—180, 217. Nič m a n j škoda 
ni. d a s lovar ne pove ničesar splošnega o r a z m e r j u med govor jeno in p isano 
besedo, to je o prvem in glavirem prob lemu vsakega pravopisa . 
Na tem mestu bi bilo Ireba podat i r a zmer j e med slovenskimi knj ižn imi 
fonemi in n j ihov im zapisom. Tuko bi se povedalo, da se p r edn j i visoki samo-
glasnik v slovenskem kn j i žnem jeziku načeloma piše s č rko i, z adn j i z u, sred-
nja p r e d n j a samoglasn ika (in tudi polglasnik) s črko e, z a d n j a s r e d n j a z o. 
nizki samoglasnik pa z a. Pr i soglasnikih (zvočnikih in nezvočnikih) bi kazalo 
opozorit i na načelo, da jih pišemo nače loma z m e r a j t ako kot pred samo-
glasniki : duh ker dala, six, ker siva (tako tudi pri preostal ih zvočnikih, t j . m 
n г j); bled. ker bleda, sladka in svatba, ker sladek in soata (tako še pri pre-
ostalih nezvočnikih) . Ver je tno tudi n i k o m u r ne bi škodilo, če bi pri soglasnikih 
zvedel še za iz jeme ocl tega p rav i l a (pr idevniki n a -ški, np r . moški, nebeški: 
predlog (predpona) z/s; nedoločnik na -s t i; zgodovinska pisava v p r imer ih kot 
Dolk, poln.5 
T a k a splošna določitev slovenskih p ravop i sn ih načel bi bila n a j n a r a v n e j š i 
okvi r za p r i pombe o s lovenskem polglasniku in џ, o pomenu d iakr i t i čn ih 
z n a m e n j pri samoglasn ik ih in r, o r a z m e r j u t u j i h in narečn ih glasov do slo-
venskih črk ipd., ka r je s e d a j sicer omenjeno, venda r spet na razl ičnih mest ih : 
5 Pr im. Sk j ( = Slovenski kn j ižn i jezik) 1, 1965, str . 75—76. 
diakr i t ična z n a m e n j a pri Naglasu (§§ 178—181), r azmer je med glasovi iz tu jk 
in nareč i j ter med nj ihovim zapisom v s lovar ju v poglav ju Pravoreč je (š 177). 
Iz poglavja o pravopisu pa bi odpadle pr ipombe o načinu zapisovanja gesel 
(§ 170) ali o uporab i pravopisnih znamen j v geslu (S 174). kar spada v po-
glavje, ki bi ga bilo t reba nasloviti Zapis gesla (to bi moralo slediti poglavju 
Ustroj gesla v nadpog lav ju T E H N I Č N A UREDITEV). — Gotovo bi bilo tudi 
prav, ko bi bila k je v s lovar ju navedena tudi slovenska abeceda. 
Uredniki s lovar ja t. i. splošnih pravopisnih pravi l niso dali ver je tno zaradi 
tega, ker zan je r azmer je med govorjeno in pisano besedo za pravopis sploh 
ni relevantno. To se vidi zlasti pri pisavi tu jk , ki jih pišejo po našem ali 
tu jem pravopisu samo glede na to, ali je t u j k a tako ali d rugače (ali na oba 
načina) že pisana, p r av nič pu j im ni važno njeno domače govorno izročilo in 
razšir jenost . 
Za p i s a v o t u j k je rečeno samo, da slovar da je prednost pisavi, ki je 
prevladovala v času redakcije. To konkre tno pomeni, du pri pisavi tu jk slovar 
ne odseva dvojnic, ki jih besedni zaklad knj ižnega jeziku kaže v obdobju od 
začetka tega stoletja do 1969«. Ali ni to neenotnost meril? In če je, ali je 
dobra ali s laba? 
Mislim, da je tu neenotnost, nedoslednost, v splošnem koristna. T a k o se je 
slovar rešil npr . dvojnic, ki jih sicer stalno rojeva naspro t je med precej raz-
šir jenim. u obža lovan ja vrednim stališčem, da je t u j k a m treba čim dal j ohra-
niti t u j e pravopisno lice, in med živo jezikovno prakso, ki t u jke v bistvu ob-
ravnava po slovenskih pravopisnih načelih o r azmer ju med glasom in črko. O 
tem se lahko p repr ičamo že iz s lovarjev tu jk . ki ogromno večino tu jk pišejo 
po slovenskih pravopisnih zakonih. Če so se sestavljuvci s lovar ja pri upošte-
vanju pisnih var iant tu jk časovno omejili iz navedenih razlogov, so s tem 
posredno potrdili tezo, ki sem jo že ponovno zagovar ja l , du je načelo »tuje 
piši po tu jem pravopisu«6 našemu pravopisu nepr ik ladno vsa j v širši časovni 
perspektivi , ker ne pr inaša drugega kot nepri jetnosti p rak t ične in d rugačne 
narave. Zal pa sestavljuvci s lovar ja iz svoje časovne omeji tve pri upoštevunju 
pisave tu jk niso izpeljali splošnega spoznanju, du je tu ja pisava negospodarna 
tudi z ožje časovne perspektive. Mislim celo, du se ne motim, ko domnevam, 
da jim je nedoinača pisava t u j k p remnogokra t le l jubša od domače; da jim je 
v teh pr imer ih domača pisava tuko rekoč le vsiljivo, neljubo, postransko, 
man jv redno dete tuj im (zahodnim) ku l tu ram nepri lagojenih staršev. 
t 
6 To načelo je postavil Breznik kot nasp ro t j e Škrubčevemu. Moje stališče 
k temu gl. zlusti v: Popravljena slovenska slovnica. JiS 1905, str. 215—215; 
Mesto tujk in tu jih lastnih imen v glasoslovnem. oblikoslovnem in sklanjut-
venem sistemu slovenščine. J P II. 1967, 142—148; O slovenskem^ pravopisu, n. 
m., 161 — 165; O jeziku medicinskih razgledov (dalje MR), MR 4 1967. 478; О 
našem zdravstvenem jeziku. MR 4/1968, 454—456; Nekaj stališč k odprtim pra-
vopisnim in pruvorečnim problemom. JiS 1969. 184 185 (napisano že 1965 6): 
priliv, še TT 18/1970, št. 50. 10. dec., str. 15; št. 51. 17. dec., str. 9; T T 19/1970. 
št. 2, 15. jail., str. 9; št. 5, 20. j an„ str. 9; Sk j 4. 1970, 124—127, 140—141. 
To misel je seveda t reba podpre t i z dokazi . 
Prvi tak dokaz vidim v težnji s lovarn ikov pisati v s lova r ju mnoge besede, 
če le gre, t u d i ali celo s a m o po t u j e m pravopisu , ko bi bilo v e n d a r mogoče 
tu jo pisno obliko v p rvem p r imeru iz s lovar ja izpusti t i ali postavi t i n a d rugo 
mesto, v d rugem pa ji dati domačo, s lovensko p isano vzporednico. Og le jmo si 
n a j p r e j primere, v s lova r ju p i sane samo liedomače, ki pa bi j ih bilo t reba 
pisati tudi po domače : 
afrodiziak -zijak bénéficiât -ijat 
al fresco -esko bestialen -ijal-
alodialen -dijal- bestseller -sel-
amanuensis -enzis blazer blejz-
amoniak -nijak cadillac kadilak 
angina pectoris pekt- call girl(s) kolgerl 
Antiohija -ijohija caloados kaloados 
apartheid -liajd calypso kalipso 
audi aodi camera obscura kam- -skur-
aziat -ijat cankariana -rjana 
backhand bekhend caraoella karaoela 
back pro jekcija bekpro- celuloid -ojd 
balkaniada -ijada cercle serkel 
baseball bez bol ceremonial -ijal 
baselski bazelski chartreuse šartrez 
blizzard bliz- cherry seri (čeri) 
blues bluz Chevrolet -šeo-
bollandist bola- ciac(c)ona čako-
bossa noun bosanooa cicerone čiče-
boutique butik cineast sin-
boy bo j circulus oitiosus cirk- viciozu s 
brumaire brimer city siti 
b u f f o bufo coca-col a kokakola 
buick bujk cocktail party koktajl parti 
bully buli commedia dell'arte komedija delarte 
burioa burv.ua computer kom p ju ter 
butterfly bat er fia j copyright kopira jt 
basketball -bol corrida korida 
basrelief -reljef coulomb ku Ion 
beat bit . У ' curaçao kiraso 
beat el ski bitelski/fysy К cross-country kroskantri 
bat leski bitelskixj ^ curie kili 
bea ties bit el s curriculum vitae kurikulum vite 
beatle bitel curry kari 
beliaoiorist biheojorist design dizajn 
bel paese belpaeze corrigenda korigenda 
Poglejmo, ka te re p ravopisne ka tegor i je so za je te v naštetih pr imeri l i : 
1. zapis izgovora i j -f samoglasnik (balkaniada), 
2. zapis glasu j s č rko i (celuloid). 
3. zapis glasu ц s č rko и (audi), 
4. zapis enega soglasnika z dvema č r k a m a (basketball), 
5. zapis soglasnikov k, s, č, s č r k a m i c, ch, q. qu, ck ipd. (calypso, cinema, 
curaçao, cicerone, buick, boutique ipd.), 
6. zap i sovan je zvenečih in nezvenečih soglasnikov (amanuensis), 
7. zapis zlitega glasu с s č r k a m a t ali z (Ditiosus, amazonka), 
8. zap i sovan je samoglasnikov, npr . z i y ali ea (calypso, beetles), in 
9. zap i sovan je z eno č rko t. i. dvoglasn ikov (butterfly) in ob ra tn ih zvez 
(computer). 
Ogle jmo si n a j p r e j p rob leme v zvezi z zap i sovan jem glasovnih zvez i + j 
+ samoglasnik . 
T a k e zveze pišemo seda j na dva n a č i n a : po domače kot i -j- j + V (V = sa-
moglasnik) in po t u j e kot i + V. V o b r a v n a v a n e m delu s lovar ja imamo to 
po t r j eno s p r imer i ko t : 
K a j p a jc meri lo za to p isavo? V Slovenskem p ravop i su 1962 (S 72. str . 69) 
beremo: »Sumoglasniške s k u p i n e -ia- -io- -ie- -ii- -ea- p išemo brez vmesnega 
-j-, če besedo ču t imo kot tu jko , z vmesnim -j- pa , če jo ču t imo kot domačo ; 
zato pišemo dialektični materializem. socializem /.../, denunciant /.../, dieta, 
higiena, venda r milijon, milijarda, misijonar, špijon in t ako vselej končniško 
p r ipono -ija in -eja: kemija /.../, ideja / . . . / .« V SP 1950 je v § 43 pod 2 pisulo 
še zelo jasno: »Lat inske in grške t u j k e pišemo fone t ično po slovenski izgo-
var jav i« (str. 32), k a r je v SP 1962 z reduc i r ano na »soglasnike pišemo fonet ično 
po slovenski izgovar jav i« . 
Merilo zu p isavo teh skup in je dovol j zapleteno, suj besedo щ о г а т о čutit i 
kot t u j o ali kot domačo, poleg tega pu je p isava i + V za govor jeno i -)- j + V 
sploh v n a s p r o t j u s prav i lom, du grške in la t inske t u j k e pišemo po slovenski 
izgovor javi . — Mislim, da bi bilu zu slovenski knj ižni jezik na jp r ep ros t e j š a 
rešitev n a s l e d n j a : opust i se obvezno ločevan je domačega in tu jegu v tem 
smislu, d a se vse piše po slovenski izgovor javi (torej i + j + V), s č imer bi 
bilijon 
borzijanec 
ceremonija 
adijo 
alojeo 
aloja 
amenoreja 
arijanec 
arijanski 
arijec 
bestija 
beneficij(a) 
boja 
bronhiji а) 
с iti ja 
komedija 
afrodiziak 
balkaniada 
Antiohija 
aziat 
alodialen 
bénéficiât 
bestialen 
bestialnost 
ceremonial 
commedia 
uitiosus 
butadien 
amoniak 
i td. 
izginilo tudi neskladje s pravi lom, da soglasnike pišemo po slovenskem izgo-
voru. Oboje ver je tno le v danem okviru, t j . pr i pr iponah, k je r že seda j pišemo 
samo fonetično pr ipone -ija, -ij(a), -ijski: kreacija, beneficij, elenacijsko, alo-
jeo (in seveda tudi -eja -ideja); in v pr imerih , ko jih »čutimo kot domače«, še 
druge, npr . -ijon, -ijonski, -ijanec, -ijant: milijon, milijonski, borzijanec, arijec, 
komedijant. 
S tem bi se poenostavila tudi pisava besed z istim korenom, npr . : 
alodij alodijalen — alodialen 
Azija azijat — aziat 
beneficij beneficijat — bénéficiât 
bestija bestijalnost — bestialnost 
ceremonij ceremonijal — ceremonial 
bronhij bronhijalni — bronhialni 
cilija cilijaren — ciliaren 
komedija komedijo graf — komediograf 
arterija arterijalni — arterialni 
S tem odpade v veliki meri zelo subjekt ivno merilo občutenja razlike med 
domačim in tu j im, besede pa se izpe l ju je jo po običa jn ih slovenskih besedo-
tvornih vzorcih. Zadevne pr ipone bi se tudi lahko kar naštele (npr. pišemo 
-ija, -eja. -ijalen, -ijaren ipd.). — Pr iponi -ea in -oa n a j se izenačita, tako da 
bi se pisalo ne le -eja. a m p a k tudi -oja (aloja), iz česar je popolnoma razumlj iv 
pr idevnik alojeo (in seveda tudi rodilnik množine (in dv.) a loj). 
Drugi problem je pisava glasov j in џ v t u j k a h (naši točki 2 in 3), t ip 
aitiologija, audi. — Tu je t reba posplošiti na vse tu je jezike pravilo, ki je bilo 
v SP 1950 (in v glavnem tudi v SP 1962) formul i rano za grške in r imske tu jke , 
to je. da jih pišemo fonetično po slovenski izgovorjavi (kar pa je SP 1962 v 
dvoglusniških zvezah neprimerno zožil samo na u: »/D/vogl\isnika au in eu 
pišemo z ao, en: augment, eofemizemt (š 72, str. 69)). V obravnavanem delu 
s lovar ja so pr izadete naslednje enote: apartheid, bianco, ba(s)relief, behaviorist, 
boy. buick, cankariana, celuloid — audi. 
Zlasti še pri podomačenih t u j k a h tore j ni nobenega razloga pisati dvoglas-
niška j in џ z i oz. u. Po našem je torej prav bjanko, reljef, boj, bujk, cankar-
jana, celulojd. ajtiologija ipd. ter aodi ipd. (npr. saona). 
Tret j i problem se nanaša na dvojne soglasnike. Na t u jke iz vseh jezikov 
je t reba posplošiti sedanje pravi lo iz SP za tu jke iz grščine in latinščine, da 
se dvojni soglasniki v slovenščino p renaša jo kot enojni. Y obravnavanem delu 
s lovar ja gre za naslednje enote: baseball, basketball, bestseller, bollandist. 
bossa попа, buffo, bully, butterfly, cadillac, call girl, caranella, commedia 
deli arte, corrida, curriculum, curry, corrigenda. 
Dal je : črke, dvo- in t r i č rk ja с ç ci ck qu que ch in kar je še podobnega, 
z amen ju j em s k, s, č. š (in seveda s с) glede na konkretni slovenski izgovor. 
Pišem tore j : 
I. al fresko, ang. pektoris, bekhend, butik, bujk, kadilak, kolgerl, kaluados, 
kalipso, kam. obskura, karavela, cirkulus, kokakola, koktajl, kompjuter, kopi-
ra jI. korida, kulon, kiraso, kiri, kari. kurikulum. korigenda; 
2. serkel, sineast, sinerama, sili, kiraso; 
3. šarlrez, šeorole(t); 
4. čakona. čičerone; 
5. beneficijat, ceremonija!, cilijaren. 
N a d a l j e je t reba ločiti p ravop i sno zveneče soglasnike od n j ihovih nezvenečih 
homorgansk ih p a r o v in zliti zobnik с od zaporn ika /. neme soglasnike pa 
izpuščat i : 
1. amanuenzis, be(j)zbol. bazelski, belpaeze. bluz; 
2. oiciozus; 
3. bestijalen 
4. bareljefen, šeorole (poleg šeorolei). 
Seveda se govor jeni dž poda j a tud i v pisavi s č r k a m a dž. 
/ a samoglasn ike je t r eba postavi t i j asno pravi lo , da jih je mogoče pisat i 
samo z ob iča jn imi s lovenskimi 5 z n a m e n j i z a n j e : 
a : angstrem (an), balerflaj (butt-) ; 
e : bekhend (a), bekprojekcija (a), besa (ai), bezbol (a), biheojorist (a), gerl 
(i), šarlre z (en), vite (ae), angstrem (ö); 
i: bit (ea), bitelski (ea), biheojorist (e), brimer (u). buli (y), siti (v), parti 
(y), kalipso (y), kiraso (u); dizajn (e); 
o: bezbol (a), boing (oe), kolgerl (a), kulon (omb), kiraso (ao); 
u : butik (ou), kulon (ou), bluz (oe); 
a j : baterflaj (y), 
e j : blejzer (a), 
ua: buržua (oa). 
Po teh načel ih se je SSKJ v resnici ravnal \ pr imer ih , ko je t u j k a m tudi 
sam doda j a l podonmčeno podobo: kjanti (chianti) , not (out); bife (buffe t ) , 
belfler (bellefleur) , belkanto (-can-), korpus delikti (corp- -licti), bronhij 
(-neh-), a konto (con-), bukle (bouclé), Kanosa (-ossa), koktajl (cockt-). kirij 
(curi j) , kredo (cr-); bizmut (bism-), ceruzit (-sit), bronza (brons-, brone-) . T a k o 
pri soglasnikih, in podobno p r i samoglasn ik ih : angstrem (an-); belfler (-leur), 
bei (beige), bendžo (banj-) , angstrem (-rüni); bitnik (beat-), a lira (alur-), bugi-
ougi (boogie-woogie). 
Če p r i m e r j a m o besede, ki so pisno podomačene , s t istimi, ki niso, se ni 
težko prepr iča t i , da med nj imi ni p r a v e razl ike. T o r e j up rav ičeno pogrešamo 
n j ihove podomačene vzporednice . V obeh p r imer ih označu je jo p redmetnos t s 
področi j , kot so: * 
1. špor t in t e h n i k a : audi, bekhend. balkanijada, bezbol, basketbol. buli. 
baterfla j. kadilak. karavela, šeorole(t). koridu, kroskantri; 
2. m o d a in ob lačen je : blejzer, butik; 
3. h ig iena in zdravs tvo : afrodizijak. angina pektoris, s prej; 
4. d ružba in d r u ž a b n o s t : aparthajd, bit. bitels, boj, buržua, serkel. cere-
monija!. bosanooa, kolgerl. kalipso, koktajl parti; 
5. prostor in čas : blizard, siti, alodijalen, bazelski, beneficijat, brimer; 
6. t ehn ika in c ivi l izaci ja : amanuenzis, anionijak, bekprojekcija, kamera 
obskura, celulojd, čičerone. kompjuter; 
7. p r e h r a n a : belpaeze, kalvados, Hart rez. šeri (čeri), šeribrendi, kokakola. 
kiraso; 
8. umetnos t in duhovnos t : alfresko, bareljef. bluz. bolandist, bufo. cankar-
iana. čakona, komedija delarte. dizajn, azijat. biheojorist; 
9. t ehn ična c ivi l izaci ja : amanuenzis, amonijak, bekprojekcija. kamera 
obskura, celulojd. čičerone, kompjuter; 
10. znanost , k u l t u r a : biheojorist, sineast, kopirajt, kulon. kiri. kurij. kori-
genda. 
Ne vidim razloga, z a k a j ne bi v s lovar ju , kot je SSKJ , imeli odpr t e 
poti k podomačeni pisavi izrazi, ki z a z n a m u j e j o špor tne pojme, av tomobi le in 
le ta la ; izrazi s pod roč j a mode in ob lačen ja , higiene in z d r a v j a , d ružbe in 
družabnos t i , p rehrane , umetnost i in duhovnost i , t ehnične civil izacije, ku l tu re ; 
končno tudi izrazi za tu j i p ros tor in nesedan j i čas ter znanost . Ali je res po-
trebno, da slovar v teh s tvareh t ako rekoč iz dneva v dan zas ta reva? Gotovo 
pa je škodl j ivo, če bo slovar na ravn i r azvo j k p i snemu p o d o m a č e n j u besedja 
zadrževal . 
Da je podomačen j e besed ja na omenjenih področ j ih mogočen in t r a j en 
proces, p o t r j u j e s lovar sam z dvo jn icami , ki smo jih že ob ravnava l i (žal v teh 
p r imer ih p r e r ad d a j e p rednos t nepodomačen i pisavi), p o t r j u j e pa ga tudi pre-
ce j šn je število t. i. kuzulk. t j . gesel, ki od nedomačega zapisa gesla n u p o t u j e j o 
b ra lca k podomačenemu (bolj redko tudi narobe) . Pog le jmo: 
Špor t / tehniku 
color 
corner 
craivl 
aotocamp 
camp 
—y kolor 
--> komer 
—y kranl 
-> aotokamp 
—y kam p 
džiu-džicu -y jiu-jitsu 
džokej —>• jockey 
džudo —> judo 
Moda/higiena 
crêpe —y krep 
cheoiot —y šeniot 
crombie —> krombi 
cromby —y krombi 
D r u ž b a d ružabnos t 
diersi 
bei 
• beige 
• jersey 
er ou pier 
clochard 
cloion 
conférencier 
boogie-woogie 
chic 
bitels 
bitnik 
boem 
diuboks 
blef 
—y krupje 
—klošar 
—> kloon 
-> konferansje 
--> bugiougi 
šik 
-> beatles 
—y beatnik 
—> bohem 
—> juke-box 
-> bluf 
Tehniku/civil izacija Umetnost duhovnost Znanos t /kul tur 
clearing —> kliring 
com pound en —у кот pan-
business 
charter 
bizmut 
-y biznis 
—у carter 
-y bisinut 
croquis 
cembalo 
chanson 
clavecin 
barelief 
die z 
—y kroki 
—y čembalo 
—y šanson 
—y klavecin 
cromagnonec 
confiteor 
cosinus 
alura 
al о a 
a see t 
• basrelief bief 
• jazz 
• kroman j-
konfiteor 
kozinus 
a lir и 
• aloja 
asket 
• bluf 
ln končno p r e h r a n a : 
cockta —> kokta bebibif baby beef 
collage kolaž brendi —> brandy 
cracker kreker bukle bouclé 
beefsteak -> biftek džin ->- gin 
buffet bife 
camembert kamamber 
To, kar pri kva l i f i c i ran ju dvojnic moti, je dejstvo, da je podomačena 
oblika prevečkra t na d rugem mestu. Tipa beige 'u<1i bei oz. beatnik i" bitnik 
sta zas topana s 1" primeri ( = 9 + 8) t ipa bife t»«1' buffet oz. aot >n out pa s 
7 ( = 3 + 4), k a r po mojem m n e n j u razodeva predi lekci jo sestavljavcev s lovar ja 
za nepodomačeno obliko. 
Glede na to. da je nepodomačena oblika tako in tako samo začasna, bi 
bi la op t imalna rešitev pisati podomačeno obliko v vseh pr imer ih na prvem 
mestu, torej tudi bitnik beatnik ter bei i>ol<"6 beige. Pri kva l i f ika to r ju i n 
(beatnik in bitnik). ki po § 117 (str. XX) »stoji pred enakovredno dvojnico«, 
bi bilo to samo ob sebi razumlj ivo, prineslo pa bi vsem tem geslom podomačeno 
pisavo tudi v geselskem č lanku (sedaj se v n jem po jav l j a jo v vseh pr imerih , 
ko je na prvem mestu nepodomačena var ian ta , le v tuj i pisavi; pr im, beatnik 
in bitnik). (Kval if ikator i n je v teh pr imer ih sploh slab. ker u v a j a bistveno 
različni dvojnici , t j . ali tako. ki je bolj živa od prve oblike (ta je namreč »še 
prece j živa«), ni pa bila »v kn j ižnem jeziku doslej vel javna«, ali pa je od n je 
obenem bol j vi ta lna in mla j ša (vse str. XX, § 117).) Pri kva l i f ika to r ju tudi pa 
je zaporedje dvojnic, n a j p r e j domače, nato tu j e dopustno zaradi že omenje-
nega statusa besed z nepodomačeno pisavo. Pr imer i v geselskem članku pa bi 
bili lahko pisani podomačeno in nepodomačeno. 
Tako kot je to vp ra šan je rešeno zdaj , pa je skrivna agi tac i ja za nepodo-
mačeno p isan je ; posebno še zato. ker pri nekater ih besedah sploh ni opozorila 
na podomačeno dvojnico, ki je vendar perspektivna (prim, pri bitels ipd. к1-
beatles ipd., k j e r pa pri beatles in beatle o bitelsu ni ne duha in s luha; tako 
npr . še pri besa S', baisse). 
Tem mojim načelom o pisavi besed tu jega izvora je mogoče ugovar ja t i z 
a rgumentom, da je črkovni zapis besed v s lovar ju pač tak, kot ga kaže list-
kovno gradivo za slovar v Inšt i tutu slovenskega jezika. Na to bi odgovoril, da 
bi bilo tisto l istkovno gradivo precej drugačno, ko bi poleg lektoriranih besedil 
upoštevalo tudi ne lektur i rana (npr. no t r an je dopisovanje v pod je t j ih in usta-
novah. šolske naloge učencev vseh vrst, pisma uredništvom, delovnim in druž-
benim ter političnim organizaci jam, dnevniki ipd.). Toda to niti ni važno: Kot 
sem povedal že spredaj , si beseda pridobiva svoj pravopisno podomačeni 
s ta tus ne samo s pisno prakso, temveč tudi z živo govorno rabo v širših 
plasteh l judi , ki uporab l j a jo knjižni jezik. 
Na koncu o b r a v n a v a n j a problemov v zvezi z zapisom besednih znamen j 
v slovenskem knj ižnem jeziku na j se ustavim še ob tako imenovanih c i ta tn ih ' 
7 Pojem ci ta tne besede (citatnega izraza) je prvi določno definiral avtor 
te kr i t ike v sestavku Neka j stališč k odpr t im pravopisnim in pravorečni in 
besedah. Na str . 258 SSKJ beremo, da je c i t a tna beseda »beseda iz t u j ega 
jezika ali iz na reč ja , ki se uporab i v kakem kn j i žnem jeziku v izvirni obliki«. 
Ker de f in ic i j a ni preveč n a t a n č n a (ka j je miš l jeno z izrazom »izvirna oblika«, 
c i ta tne besede pa tud i ne n a s t o p a j o samo v k n j i ž n e m jeziku), si m o r a m o ta 
pojem n a t a n č n e j e določiti . Iz raz »izvirna oblika« si moramo raz lagat i predvsem 
z izvirno pisno in glasovno (eventualno tudi naglasno) podobo, samo v ideal-
nem p r imeru (npr. pri prislovih in nepreg ibnih besednih vrs tah sploh) tudi 
oblikoslovno. Prve, t j . tiste, ki i m a j o enako pisavo in izgovor (ter naglas) kot 
v svojem izvornem jeziku, i m e n u j e m p rave c i ta tne besede, d ruge pa na pol 
ci ta tne. Po mojem izpisku iz SSKJ bi imele s ta tus c i ta tnih besed nas ledn je 
enote: 
a capella 
ad hoc 
ad infinitum 
ad libitum 
ad oculos 
alias 
al pari 
a priori 
aut au t 
bona fide 
cantabile 
a jour 
à la 
a la carte 
al fresco 
accidens 
adagio 
aima mater 
alter ego 
angina pectoris 
aperçu 
arpeggio 
basso b u f f o 
basso continue 
boutique 
capriccio 
circulus Ditiosus 
cool jazz 
crescendo 
curriculum vitae 
copyright 
Nu pol c i ta tne besede (naša s tolpca 3 in 4) so že po def inici j i — razen v 
imenovaln iku in event , enako glasečent se toži lniku) samosta ln ik i in samo-
s ta lniške besedne zveze. Na pol c i ta tn i s tutus de jansko ni d rugo kot nepodo-
m a č e n a tu jku . t j . potencia lna podonmčenku. — Ci t a tne besede bi kot take bilo 
t reba v s lova r ju posebej označi t i z o k r a j š a v a m i za jezik, iz ka te rega p r i h a j a j o , 
tore j podobno, kot so seda j označene besede iz naših nareči j . Kot rečeno, ima jo 
t rden s ta tus ci tatnost i le nepregibne besede, p reg ibne pa le i z jemoma. C i t a tna 
je npr . beseda girl, ko ima množino tvor jeno s -s (girls) kot v angleščini (tako 
bi bilo tudi nin. asperçus ali gentlemen names to džentlemeni oz. gentlemani). 
Po imenovan je alma mater bi bilo v d rug ih sklonih ei tutno le. ko bi ga — kot 
se je včasih res — pregibal i v obeh delih, nemara v pr imer ih kot >darovi naše 
almae matris«, ali če bi kdo rekel >taki circuli oitiosu ali da *je dobil 
anginam pectoris«. du je to in to vidno >iz njegovega curriculi vitae* ipd. T a k o 
pa p reg ibamo le iz jemoma, če sploh še, zato je vse samosta ln iške in pr idev-
niške c i ta tne besede trebu imeti za na pol ci ta tne. To pomeni , du jih sicer pi-
šemo po tu j em pravopisu , i zgova r j amo lahko tudi le pr ib l ižno t ako kot v 
danem tu jem jeziku, p reg ibamo pa, kol ikor se da jo , po pravi l ih našega jezika, 
rodi lnik npr . je torej accidensa (ne accidentia), adaggia (ne dell 'ac/aggio), 
aime mater (ne almae matr is); tuko še alter ega, angine pectoris, aperçu ja. 
arpeggia. bassa bu f f и. boutique, capriccia, circulusa vitiosusa, cool jazza. cre-
scenda. curriculuma vitae. copyrighta, commedie deli arte. 
T u k e nu pol c i ta tne besede so tudi lustnu imena, p i sana na tuj i način. npr . 
Sliakespearja, Mauroisa ipd. 
p roblemom (JiS 1969, 185) v poročilu p ravopisno-pravorečn i komisi j i nu SAZU 
I. 1966. 
S l a v i s t i č n a r e v i j a 
* * * 
Drug i resnični p rob lem slovenskega p ravop i sa je t. i. p i s an j e s k u p a j in na-
razen, np r . : čimbolj — čim bolj, avtogaraža —• avlo garaža, kdorkoli — kdor 
koli, tadva — ta doa, bogve — bog oe, superpreoodnik — super prevodnik, 
družbenopolitičen — družbeno političen (družbeno-političen), neglede — ne 
glede, dokod — do kod. V b is tvu gre v teli p r i m e r i h za to, k a j n a m je beseda 
in k a j besedna zveza.8 
To v p r a š a n j e je pr i nas še malo obdelano. Y Slovenski slovnici 1956 ( izdaja 
1964. str. 110—111) zvemo, da so besede »neposredno jezikovno gradivo, že 
ob l ikovana g lasovna z n a m e n j a za določene pomene in vloge«. In : »Za besedo 
je bis tveno dvo je : neka glasovna s ta lnost in neka določenost v pomenu.« Te r : 
»Pojem besede ni t rden in ču t za n j eno samosto jnos t včasih sp lahne , za rad i 
tega se k a j l ahko spremeni , zlije z d rugo v teže spoznavno obliko.« Za ponazo-
ri tev povedanega se n a v a j a t a poldne < pol dne in seveda < se oe da. »Takš-
nega s e s t av l j an j a in z lep l j en ja imamo v jeziku k a r prece j , od tod p ravop i sno 
omahovan je , k a j n a j se piše narazen , k a j pa še skupa j .« 
Malo bo l j n a t a n č n o je glede na našo p rob l ema t iko beseda določena v Slo-
venskem kn j i žnem jeziku 2 (1966, str . 87): »Besede so n e r a z d r u ž n e enote iz 
glasov (iz črk. če so napisane) in n e k a j p o m e n i j o ; v kakšno besedo ni mogoče 
vrinit i še ka tere , pač pa vsako l ahko ločimo od d ruge bodisi s p r emo ro m bodisi 
s kakšno besedo.« 
V SP 1962 (enako v Ss 1964) in v S k j I (1965) se k o n k r e t n a t a k a proble-
m a t i k a r e šu je na podlagi podrobne j š ih meril . Ogledat i se j ih sp lača že zato. 
ker so — posebno p r v a — oči tno vpl iva la na p i s a n j e v SSKJ . SP 1962 obde lu je 
to p rob lema t iko glede na besedne vrs te (samostalnik, p r idevnik , zaimek, štev-
nik, prislov, veznik), de loma p a na isti r avn i še po besedotvornih vidikih (se-
s t ava z n ikalnico ne, predložne zveze in členki). 
Po m o j e m je tako p o j m o v a n j e neenotno; vse bi bilo t r eba o b r a v n a v a t i z 
besedotvornega stal išča (v tem smislu je v SKJ 2 obde lano za pog lav jem o 
besedotvor ju) . T a k e besedotvorne ka tegor i j e pa so: 
1. zloženke: oinograd. svojeglavec, coilimožek; 
2. sklopi : nepridiprav, očenaš, malokdo, petinsedemdesetleten. tristo; 
5. ses tav l jenke : nekdo, nerjaoeč, prababica, nočem, marsikdo; 
4. i zpe l janke : petnajstič. petnajstkrat, petdesetletnik. 
Neka te re t ake s tvar i so us t a l j ene in nesporne (vinograd, svojeglavec. bistro-
glav. vročekrven, častiljuben, petindvajset, petsto, pet stoti, morebiti, docela, 
i/pred. čeprav), veliko pa je t ud i sporn ih uli neus ta l jcn ih . Pr i nj ih SI ' 1962 (po 
ka te rem se v g lavnem venda r r a v n a SSKJ) za pisavo s k u p a j oz. narazen upo-
rab l ja nas l edn ja mer i la (včasih ekspl ic i tno Formulirana, včasih pa le s p r imer i 
ponazor jena) : 
1. enonaglasnos t — večnaglasnos t : nepridiprav, marsikdo, bogve — kdor 
si bodi; 
2. domači izvor obeh sestavin — mešani izvor: avtogaraža — avto cesta; 
K Moja s tal išča k pisavi s k u p a j in na razen : Popravljena slovenska slovnica. 
JiS 1965, 215—216: Skj 2, 1966, 121—125. 
3. p r v i del p i san z ma lo — p . d. p . z ve l iko: h-mol — II bomba; 
4. p r i d e v n i k iz s k l o p a — n a č i n o v n i pr is l . + p r i d e v n i k : velikonočen — živo 
rdeč; 
5. n a g l a s na p r e d l o g u — n a g l a s na j e d r u p r e d l o ž n e zveze: name — na mé: 
6. m o r f e m s k a n e r a z d r u ž n o s t — m o r f e m s k a r a z d r u ž n o s t : z maločim — malo 
s čim; 
7. b e s e d n a v r s t a e n e g a — b. v. d r u g e g a t i p a : nemoč, neslan, nerjaveč, ne-
davno, nevedoma — ne bojim se. ne boj se. ne boječ se; 
8. a d v e r b i a l i z a c i j a s k l o p a z e n i m n a g l a s o m — p r v o t n i pomen in d v a ali več 
nag l a sov : bôgve. kajpada, kdove — kclo vé ipd . ; 
9. u n i v e r b i z a e i j a dveh p r e d l o g o v — s a m o s t o j n a p r e d l o g a : izmed, vpričo — 
za na; 
10. a d v e r b i a l i z a c i j a iz p r e d l o ž n e zveze in nov p o m e n — leks ika lno p r e d -
v i d l j i v p o m e n : 
a) obvezno : docela — do čistega. 
b) s v o b o d n o : dokod — do kod. 
c) r az l i čno g lede na p o m e n : nadrobno — na drobno. 
Z m e r a j so t ud i še posebnos t i . N a p r . semterija in sem 1er tja: če je p r v o t n i 
poimen z a b r i s a n in dobi sk lop s a m o en nag las , se l a h k o piše s k u p a j : ali čim 
(= kar se da) l a h k o p i šemo s k u p a j z e n o z l o ž n i c a m i : čimdalj ipd . 
S e d a j pa pog l e jmo , do k a t e r e m e r e so tu nače la vp l i va l a na s e s t a v l j a v c e 
S S K J . Ker v kn j ig i t u d i g lede t ega n i sp lošn ih p r av i l , p a t ud i ne na enem 
mes tu z b r a n i h p r imerov , si je vse t r e b a šele iz lušči t i iz k o n k r e t n e g a o b r a v n a -
v a n j a p o s a m e z n i h gesel. Pri o b r a v n a v i p o s a m e z n i h k a t e g o r i j se b o m o d rža l i 
našega p r e d l a g a n e g a z a p o r e d j a , t j . r a z p r a v l j a l i b o m o n a j p r e j o z loženkah , 
na to pa po vrst i o sk lop ih , s e s t a v l j e n k a h in i z p e l j a n k a h . 
I. Pri p isavi z l o ž e n k so n a j v e č j i pisni p rob lem t is te iz dveh ali več 
p r i d e v n i k o v . P i sna p r a k s a n a m k a ž e več reš i t ev : a) p i savo s k u p a j (cerkveno-
slovanski), b) p i savo z v e z a j e m (črno-bel) in e) p i s a v o s k u p a j in n a r a z e n 
(belosiv ali belo siv). S S K J je v g l avnem spre je l načelo , da se n e k a t e r e (jaz bi 
j ih imenoval p o d r e d i l e ) z loženke p i še jo n a č e l o m a z m e r a j s k u p a j (cerkveno-
slovanski. belosiv). p r i red i l e pa z v e z a j e m (črno-beli, rusko-slovenski)." V e n d a r 
se p r i neka t e r i h podred i lo zloženih p r i d e v n i k i h (kaza lke t ipa bledo...2) v SSKJ 
(str. XI I I . S 25) d o v o l j u j e p i s a v a n a r a z e n »z moreb i tn im p o m e n s k o - s t i l n i m 
raz ločkom«. P o d o b n o tud i s tr . XX, S 116: » /J /e p i sno r a z l i k o v a n j e včas ih po-
mensko-s t i lno u temel jeno .« Seveda tud i za te p r i m e r e ve l j a misel s l o v a m i k o v 
iz S 173, s i r . XXI I I . du »pisave s e s t a v l j e n k in z loženk s lova r ni i zpe l j a l do-
sledno«, in sicer za to ne, ke r »za rad i m o č n o n e e n o t n e r a b e / . . . / ni mogoče b rez 
več jega nas i l ju p r i k a z a t i vseh p r imerov v s is temu . — K z a d n j e m u bi p r i p o m -
nil. du je b i l a r a b a p r a v za to m o č n o neeno tna , ker v p r a š a n j e ni rešeno si-
s t emsko (tj. t eore t ično) . Ko bi bil s l ova r v ta ne red z m a l o več jo silo (ne na-
s i l jem) vnesel red , bi b i lo to zelo kor i s tno . 
11 P r im. Skj 2, 1966, s tr . 121. in Nekaj stališč... J iS 1969, s tr . 185 ( f o r m u -
l i runo že 1965/6). 
Vse zloženke iz pr i redne podstave je to re j treba pisati z vezajem, vse druge 
pa skupa j . Pri tem nima stil nič opravit i , pomen pa v tem smislu, da pišemo 
narazen vse zveze prislova in pr idevnika (tip kričeče rdeč, popolnoma rdeč). 
Res je pa, da so slovenski pravopisi v tem pogledu močno neenotni : 
SP 1935 SP 1930 SP 1962 PSSSKJ 1964 SSKJ 1970 
belorumen belorumen sioo črn bledo siv belosio ali belo я i о 
bledomoder bledomoder bledo rumen belo opran bledozelen ali bledo zelen 
črnobel črno-bel črno-bel 
Kaj opažamo: prvotno (1935, 1950) s k u p a j pisane besede so 1962 pisane ali 
čisto narazen ali z vezajem in tako je tudi 1964. 1970 pa je pisava kompro-
misna. toda na prvem mestu je pisava narazen. 
Ta kompromis je na prvi videz dobra rešitev, toda kako n a j vemo. v ka-
terih pomensko-st i lnih pr imer ih n a j pišemo tako ali d rugače in katere besede 
je sploh mogoče pisati na oba načina . Ce je namreč po SSKJ mogoče pisati 
belo pikčast in belopikčast. je vprašanje , z aka j se ne more pisati (ali pa se 
lahko) tudi beloopran poleg belo opran. In čemu s pisavo narazen na prvem 
mestu forsirati .manj pr imerno p isanje? 
Prepros ta rešitev (ki obenem bol j upošteva pisno načelo tudi pred SP 1962): 
zloženke iz več pr idevnikov pišemo s k u p a j ; z vezajem pa le, če so bili pridev-
niki prvotno pr i redno zloženi. Ce ne gre za zloženke, a m p a k za zvezo prislova 
in pr idevnika , seveda obe besedi pišemo narazen : cerkoenoslovanski : belo-
-moder : belo pobarvan -<- cerkveni slooanski (jezik) : bel in moder (trak) : 
belo pobaroan pobaroati (trak). 
Oči tno je, da so ob tem pravilu di leme le v pr imer ih tipa belo-moder oz. 
belomoder, npr . belo-modra (zastava) : belomodra (zastava, obleka); belo-modra 
je zastava, če je naprav l j ena iz belega in modrega, belomodra pa bi bila 
zas tava (obleka), ki je modra, pa vleče na belo (svetlo). Pisava belo pikčast je 
torej nepr imerna , sa j ta pr idevnik pomeni ali »z belimi pikami« ali »bel pik-
čast«, pr idevnike, izpel jane iz pridcvniško-sainostalniške podstave ali iz dveh 
podredilo zloženih pridevnikov, pa pišemo s k u p a j : priin. belopolt, cerkoeno-
slooanski <— bela polt, cerkveni slooanski. 
Poseben problem je še. kako pisati pridevnike, izpel jane iz pr i redne samo-
stalniške podstave tipu Aostro-Ogrska, t j . ali n a j se tu vezaj opusti ali ne. Po 
mojem je bolje, če se ne.10 V konkre tnem pr imeru tudi zato ne, ker pr idevnik 
dobimo s konverzi jo (in narobe), tj . samo z zamenjavo oblikosl. karakter is t ike. 
Naravna oblika pr idevnika v takih zvezah je tore j aostro-ogrski, in ne ao-
stroogrski, kot piše SSKJ. Nič drugače ni v pr imeru, ko je pr idevnik naprav l jen 
i/, dvodelne podstave s (priponskim) obrazilom -ski: anglo-umeriški Anglo-
Američani (\ SSKJ napačno angloameriški). 
10 V n e k a j s t a l i š č . . . , str. 185, sem menil, da bi pr idevnike iz pr i redno zlo-
ženih in z vezajem povezanih sestavin podstave pisali brez veznja, če ima tak 
pridevnik samostojen (enoten) pomen . kot npr. avstroogrski v naspro t ju 
pruski; mislim, da je to raz l ikovanje prekompl ic i rano in neprakt ično in da je 
boljša pisava z vezajem. 
Drugi problem pri pisavi zloženk je načelo, po katerem pišemo zloženke 
skupa j , če sta n juni sestavini obe ali tu j i ali domači, vendar s k u p a j ali nara-
zen, če je d ruga sestavina domača, p rva pa t u j a : bakrolisk, živinozdravnik — 
aerolinija, autostrada : aerovlek in aero Dlek ipd. Besede tipa aerovlek in aero 
vlek so v ob ravnavanem delu s lovar ja naslednje: 
aero vlek amino kislina avto popravljal/lica avto prevozništvo 
avto cesta avto-moto društvo avto pralnica avto šola 
avto klepar avto podjetje avto prevoznik avto zveza 
Prvi del teli po imenovanj je v s lovar ju pravi lno imenovan »prvi del zlo-
ženk«, in sieer ne glede na to. ali je z drugim delom pisan s t rn jeno ali narazen. 
Za pisavo tudi narazen pa ni nobenega jezikoslovnega opraviči la , kvečjemu 
puris t ično: mešunci nuj bodo, kot v starih časih nezakonski otroci, posebej za-
znamovani . 
Da je ozadje p isanja s k u p a j in narazen v teh primerih res purist ično, lepo 
kaže pogled v slovarske predhodnike SSKJ. Za pr imer vzemimo poimenovanja 
s korensko sestavino avto. V SP 1950 so za knj ižno rabo prepovedani (tj. ozna-
čeni s križcem) izrazi avtoolje. avtopodjetje. avtopromet. dovoljeni pa čisto 
tu jega izvora avtogaraža, avtostrada. avtoindustrija ..., čeprav nam v vseh teh 
primerili jezikoslovna analiza kaže identično vlogo sestavine avto: avtoolje = 
avtomobilsko olje, avtoindustrija = avtomobilska industr i ja . Namesto enobesed-
nili izrazov tipa avtoolje. avtopromet. avtopodjetje SP 1950 svetuje avtno olje. 
avtni promet (prim, še avtna cesta). Ker pa je bil tuk predpis glede na de jansko 
jezikovno rubo docela nemogoč, ga le-tu seveda ni sprejela, in l j u d j e so tudi 
poslej govorili avtoolje, avtopromet. avtopodjetje ipd. Slovničar bo torej, če dû 
kuj nase, moral svoj predpis umakni t i . To bo storil na naslednji način (SP 
1962): sicer še vz t ra ja pri izrazih kot avtno olje in avtna cesta. t j . pri zvezi 
pr idevnika in samostalnika, pr iznava pa tudi že zloženko iz dveh samostal-
nikov, vendar samo v govoru, v pisavi pa zahteva zanjo p i san je narazen (avto 
cesta), t j . vz t ra ja pri tem. du gre tu zu dve besedi, ne zu eno. Seveda je tudi 
taka rešitev docela samovol jna , zato je z jezikoslovnimi argument i ni mogoče 
zagovar ja t i . Tako je prišlo do rešitve avtocesta in avto cesta v SSKJ. t j pr izna 
se t ak im poimenovanjem stutus zloženk, ki se pri nas pišejo skupa j . Po 20 
letih torej slovenski pravopis končno dovol ju je tisto, kur je sicer sistemsko in 
bolje, je pu pre j eksplicitno prepovedoval ; dovol ju je pu seveda hkrat i tudi 
slabše, t j . tisto, kur je ves čas vsiljeval, pu ni mogel docela vsiliti (vsil juje pa 
gu posredno še zmera j tudi s tem, da v opombi k temu načinu zapisovanja 
gesel opozar ja , da pisava s k u p a j na prvem mestu v s lovar ju v tem primeru 
iz jemoma ne n ak azu j e priori tete prvo zupisune besede). S tukim načinom res ni 
pre t rgano slovničursko izročilo in ni preveč prizadet ugled pravopisnikov, 
jeziku pu s tem prav gotovo ni pomagano. Ali bi ne bilo bolj pruv reči: to smo 
pred leti narobe presodili in predpisal i , zduj pu zmoto odkri to p r iznavamo in z 
enotno pisavo zloženk deluino naš pravopis lužji. 1'ri taki zapleteni pisavi zlo-
ženk, kot jo imuino sedaj , pa docela pozab l jamo na vidik funkcionalnost i , t j . 
nu to, ka j imamo od tegu, da — poenostavljeno povedano — pišemo uvtogaražo 
samo skupa j , avtocesto pu tudi narazen? 
II. Pisava s k u p a j in narazen v teli p r imer ih ni drugega kot nepotrebna 
nedoslednost, povzroča veliko neenotnost tudi zuna j svojega okvira, koristi od 
nje pa ni nobene. Edino pravi lno bi tore j bilo. da se taki pr imeri pišejo samo 
skupa j . Pisava takih zloženk tudi narazen pa je v resnici samo most, ki naše 
pravopisnike pod vplivom SP 1962 vodi v še večjo neustreznost pri p i san ju 
s k l o p o v , nastal ih iz prvotne zveze dveh (ali več) naglašenih besed. Pri pi-
savi takih sklopov še zmera j čut imo delovanje načela, da se sklopi, katerih 
sestavine si ohran i jo naglas, pišejo narazen. Učinkovanje tega načela čut imo 
v p isanju naslednj ih besed: 
Uč inkovan je zgornjega pravi la imamo po vsej priliki še pri sklopih 
t ipa bogve — bog oe. ki se v SSKJ pišejo s k u p a j ali narazen. Ker pu je bilo 
merilo dveh naglasov, kakor je pokazala kritika.11 očitno neuporabno, je v slo-
var ju nadomeščeno z drugim. Po tem merilu se pišejo narazen večkorenska 
poimenovanja , če je n j ihov prvi del tako imenovani nesklonljivi pri lastek (v 
SP 1962 imenovan še nekakšen okamnel , nesklonljiv prilastek« — str. 76. Ss 
1964, str. 91). 
Kot bomo v nada l j evan ju kr i t ike še videli, ta nesklonljivi pr i lastek ni nič 
drugega kot t. i. določilna sestavina sklopa (tako je v SP 1962 dejansko tudi 
imenovan). Take določilne sestavine pa v slovenščini pišemo s k u p a j z delom, 
ki ga določajo (prim, dolgčas, poldan, četrtstoletje. tudi pri z loženkah: volko-
dlak. hudournik). Nobenega razloga torej ni. du tudi p re j naštetih besed ne bi 
pisali skupa j , namreč : albinopostrv. freskoslikarstoo, alufolija, ananasliker, 
bebičeolji, bjankomenica, seksbomba, bufoopera, kolgerl. bosanooa, belpaeze. 
Tako seveda tudi tvorbe iz samo slovenskih sestavin: figamoz, pedenjčlooek 
ipd. (prim, še brucmajor, pešpot). N a j m a n j pa, kar je mogoče zahtevati , je, da 
se dopusti t u d i taka pisava. (Seveda pa s takimi sklopi n imajo ničesar opra-
N i t i večbesedna poimenovanja , kot jili n ava j a SP. češ da so sklopi: žal beseda, 
mojster ska/.a. možicelj ostajač. Pri žal beseda gre za nesklonljivi pr idevnik 
(prim, še fest fant), pri mojster skaza pa se pregihata obe sestavini iu že za-
radi tega ne more biti govora o sklopu.) 
Pri sklopih tipa bogoe gre v bistvu za to. ali v takih pr imerih že imamo 
sklop (in ga pišemo skupaj ) ali pa ga n imamo (in sestavini pišemo narazen) . 
Kol sem že zapisal, je o sklopih mogoče govoriti tedaj , ko pomen dela govorne 
verige ni enak vsoti pomenov njegovih sestavin (tak del govorne.ver ige pa ima 
siceršnje značilnosti sklopa). Dejanske sklope kaže pisati s a m o skupa j , torej 
11 Print. J. Toporišič. Besede z dvema naglasoma, Jezikovni pogovori II. 
1967. 128—ПЗ. in O eno- in večnaglasnosti nekater ih besednih kategori j . JiS 
1969, 51—59. 
albino postro 
al fresco slikarstvo 
fresco slikarstvo 
alu folija (peč) 
ananas liker (hruška) 
angora koza (volna) 
babi/ čevlji (moder) 
bianco menica 
seks bomba 
b u f f o opera 
butterfly slog 
C vitamin. 
bogve, bogy.na. bogpomagaj, bogvaruj, bogoedi, boglonaj. bogdaj, bog-
oaruj (tudi bogme).12 Samo s k u p a j piše take sklope tudi SSKJ. če so med-
meti (boglonaj, bogdaj. bogme) in samostalnik bognasvaruj. ne pa tudi če so 
prislovi. 
S k u p a j pišemo tudi sklope tipa seve(da), morda itd., ki pa jih v slo-
var ju seveda še ni. Pač pa ima SSKJ na str. 550 besedno zvezo t a dva raz-
loženo s tadva, kar se meni zdi napačno. Pisava iadva je v slovar prišla ver-
jetno ob misli na midva, onadva ipd. Podobnost pa je samo površinska, sa j 
imamo pri tadva že od rod. n u j n o teh dveh. t j . dve besedi, pri onadva pa njiju: 
oblika naju dveh pa je samo poudar im (rabi se tudi v i inenovalniku: midva 
dva. četudi redkeje). Prim, še vi trije, ti trije — vas treh. teh treh ipd. 
Za slovenski jezik bi bilo najbol je , ko bi uveljavil i samo pisavo narazen 
v pr imer ih tipu čez in čez. t j . pri pr i rednih zvezah besed, k je r je seda j v slo-
var ju na prvem mestu pisava čezinčez; taki pr imeri so še bolj in bolj. bolj ali 
manj. gor in dol. Tako, t j . samo narazen, n a j bi se na ustreznem mestu pisalo 
tudi sem in tja, tu in tam. sem ter tja ipd. Pisava čezinčez je torej nepotrebna, 
sa j tu ni niti nasp ro t j a v pomenu, ker čezinčez ne pomeni nič drugega kot čez 
in čez; sem ter tja pa inm ravno toliko kra jevni kot časovni pomen (o n jem 
odloča sobesedilo), zato bi bilo vsako pisno razločevanje nepotrebno. 
Tudi besede tipu malokdo, redkokdo ipd. v bistvu niso sklopi, a m p a k be-
sedne zveze, čeprav je res poleg malo s kom mogoče reči tudi z malo kom. V 
teh primerih je bol jša rešitev pisava narazen. Tako je pravi lno rešeno v našem 
slovar ju (prim. Misli, da je bogve kaj — poleg vino ni bogvekaj prida), k j e r se 
pisava s k u p a j nava ja s kva l i f ika tor je in t u d i . Se bolj prav bi bilo, ko bi se v 
takih pr imer ih zu slovenski knjižni jezik predpisala samo pisava narazen,1 3 
torej malo kdo. redko kdo. bogve kdo. vrag si ga vedi kdo. S k u p a j bi se pisale 
zveze z ne-, ni- in marši-: nekdo, nihče (nikdo), marsikdo (zadnje le. kolikor 
se ne govori tudi marši s kom). 
S sklopi imamo opravit i tudi v pr imer ih tipu h-mol in H-bomba, t j . pri 
poimenovanj ih iz znamenj za črko + x (pri čemer je x samostalnik ali k a j 
drugegu). I n v glavnem, vsuj na prvi videz, sestavini pišemo z vezajem, če je 
prvu sestavina mala črka, narazen, če je velika. Vendar take doslednosti v res-
nici ni, s a j nam podrobnejši pregled s lovar ja kuže, du III ni n ikakršnega 
načela. Poglejmo, kako se v s lovar ju pišejo primeri s č rkami a. b in c: 
12 Ker so sklopi t ipa bogve nekater im vendarle še besedne zveze tipa bog ve, 
\ Nekaj stališč . . . dopuščam tudi pisavo narazen. 
13 V Neka j stališč sem se zavzemal zu pisavo nuruzen, če je del pred za-
imkom iz več enot. 
A vitamin 
A-dur 
a-rnol 
A kategorija 
a-osnova 
B-dur 
b-rnol 
b-linija 
В kategorija C vitamin 
('-vitaminski 
C-dur 
C-durov 
c-mol 
C ključ 
c-linija 
Ker se pri p i san ju teh p o i m e n o v a n j tore j ne d rž imo nobenega jezikoslov-
nega načela , b i bilo veliko enos tavne je pisati vse te p r imere z veza jem, tore j 
k a k o r C-dur(oo), c-mol. c-linija, C-oitaminski, a-osnooa še C-oitamin, C-ključ. 
C-kategorija. T a k o bi imeli p repros to p rav i lo : po imenovan j a t ipa č rka + x se 
pišejo z veza jem. S tem o d p a d e posebno pravi lo za pisavo C-oitaminski (iz 
C vitamin), doseženo pa je tudi s k l a d j e z aostro-ogrski ( izpe l janka iz poime-
v a n j a z veza jem ohran i vezaj) . N a j p r ipomnim, d a je pr imerov z veza jem že 
seda j več,14 kot tistih brez n jega , k a r nas spr ičo i s tofunkcionalnos t i prve sesta-
vine, t j . črke, v vseh teh p r imer ih p r a v sili k poeno ten ju . 
111. V bistvu s sklopi imamo oprav i t i tud i v p r e d p o n s k i h p r imer ih 
t ipa name in na те. Гака p isava ( skupa j , če je naglas na predlogu, narazen , 
če je na za imku) na p rv i pogled ne z b u j a pomislekov, čeprav je pisna razl ika 
v bis tvu nepo t rebna , s a j se da naglas zaznamova t i na enostavnejš i način (ni me 
na mé): r az l ikovan ja z naglasom seveda ni v p r i m e r u zanj (kjer se za nj 
sploh ne piše). P rep ros t e j š a je to re j pisava samo narazen, tako p isan im zvezam 
pa bi moral i dovoliti naglas tudi na predlogu. D a p isava na razen ob naglasu 
na prvotno prokl i t iki v s lovenskem kn j i žnem jeziku ni nič posebnega, d o k a z u j e 
pisava samo na razen zveze ne bi, č e p r a v se da naglaševat i na oba nač ina , to re j 
kot nê bi in kot ne bi. 
In ker smo že pri p ravop i sn ih p rob lemih v zvezi z n ikalnico, tu kar še 
os tan imo: n a s p r o t j e v pisavi p o n a z a r j a t a nemoč — ne morem. V av torskem 
besedilu SSKJ (in na to na str . 696 pri glede) sem opazil pisavo neglede. V SP 
1962 je bol je , s a j se pri neglede d a j e prednost pisavi narazen , t j . ne glede. Po 
kakšnem k r i t e r i j u se r a v n a SP 1962, ki mu p r i t r j u j e m o tud i mi, in s čim ga 
SSKJ l ahko ovrže? V SP 1962 seveda ni povedano, z a k a j je boljše ne glede. 
Zato. ker je glede še z m e r a j deležje. t j . g lagolska oblika, zelo blizu osebni 
glagolski obliki, ki so ji las tne vse glagolske kategor i je , med drugimi prehod-
nost, pri d a n i h leksemih seveda. Ker je tako, m o r a m o glede v zvezi z n ika ln ico 
o b r a v n a v a t i r avno tako kot osebne glagolske oblike, t j . pisat i n ika ln ico samo 
na razen : kakor to re j pišemo ne hoteč (se jim zameriti) ali ne oedoč (da se je 
med tem marsikaj spremenilo) ali ne rekši (niti besedice) itd., m o r a m o pisat i 
le ne glede (na ose to) ipd. Na z u n a j čisto enaki nehote ali nevede (neoedoma) 
so ödverb ia l i z i ran i , a d v e r b e pa seveda pišemo s k u p a j z n ikalnico (nedaleč). 
S sklopi i m a m o opravi t i t ud i v p r imer ih , ko se dva predloga zl i jeta v eno 
besedo z d r u g a č n i m pomenom, kot je seštevek n jegovih mor fe inov ; p r imer 
izmed prot i za na. Pr imerov tega t ipa v s lova r ju ni, ker je splošno spre je to 
načelo, da se pišejo s k u p a j zveze iz -)- pred (med, nad. pod. zA). Razl ika med 
temi predlogi in zvezami pred logov t ipa za na ali za k je tudi v vezavi : pri 
enobesednih predlogih tipu izza se beseda (besedna zveza), p red ka te ro predlog 
stoji, r a v n a po prvi sestavini , pri t ipu za na (za k) pa po drugi : izza hiše, za 
na glavo, za k maši. 
V bistvu s problemi sklopa imamo oprav i t i še v pr imeri l i , k o ' s e predložne 
zveze pišejo s k u p a j : p r imer dočista prot i do čistega (prvi sklop, d rug i besedna 
zveza). T a k e zveze pišemo s k u p a j , k a d a r r a z m e r j e med predlogom in besedo, 
14 Lek L j u b l j a n a tudi res piše C-oitamin. 
na katero se predlog nanaša, n ima oblike iz sodobnega jezikovnega sistema: 
do + čist- ima namreč v le-tem normalno obliko do čistega (kar se piše zmera j 
narazen), v rabi pa je tudi v tem oziru nerazumlj iva oblika dočista. zato jo pi-
šemo z m e r a j skupa j . Takih pr imerov je zelo veliko (npr. v sa j še dokaj, do-
poldan. narobe, poleg množice t ipa zlepa, zgrda ipd.). Drugo merilo za pisavo 
s k u p a j je. če se ob (znanem) predlogu rabi sestavina, ki ni samostojna leksi-
kalna enota: kmalu, naposodo. zmerom, naraonost. navšev, pošev. zastonj, do-
klej. dotlej ipd. Tre t je merilo pa je pomen, ki se ne dobi na podlagi običa jne 
oblikoslovne (ali slovarske) anal ize sestavin sklopa, ki ima sicer površinsko 
normalno oblikoslovno podobo: zbogom, zvrhoma, zanič, napoti, navrh. zvečine, 
sparoma. P rav ta t re t ja točka je na jš ibkejša in si je pr imere v bistvu treba 
zapomnit i . 
Seveda pa ni nobenega razloga za to. da bi med te pr imere po sili sprav-
ljali zveze, ki imajo docela d rugačno s t rukturo . V našem s lovar ju so take be-
sede dokod. dokoder. dotod. Tu se pisava s k u p a j n a v a j a na prvem mestu, 
narazen pa na drugem. Edino pravi lna bi bila le pisava samo narazen, sa j 
imamo tu znane, v sodobnem knjižnem jeziku žive morfeme (besede), ki nasto-
pa jo tudi samostojno, pa tudi pomen teh besed je docela enak pomenski vsoti 
nj ihovih sestavin. Poleg tega imamo še vse polno takih zvez (do sem. do tja. 
do sedaj, do tedaj, do doma ipd.), ki se pišejo samo narazen. Da SSKJ tu p rav 
forsira pisavo skupa j , se vidi po tem, ker pri predlogu do sploh ne n a v a j a 
pr imerov tipu do kod. čeprav so zelo značilni, medtem ko pri čim prav opo-
zar ja na pisavo skupa j . 
Pa si oglejmo še pr imere s čim. Podobno kot v predložnih zvezah t ipa 
dokod do kod slovar obravnava tudi izraze s čim. Slovarniki pa v s lovar ju 
pišejo tudi s k u p a j naslednje pr imere : čimbolj, čimdalj. čimdalje. čimmanj. 
čimprej. Ker pišejo samo s k u p a j v uvodu, imajo pisavo skupa j pač za boljšo. 
Toda ker se zu čim (prisl.) pravi , da »s pr imernikom izraža najviš jo mogočo 
mero«, je pravi nesmisel dovoljevati tudi čimmanj razsipaj ali vrzi čimdalj 
(namesto čim manj ali čim dalj in čim dalje) moreš. Ker je p i san je s k u p a j v 
s lovarju na prvem mestu, je s tem prak t ično doseženo, da se v pisavi forsira 
ravno m a n j pr imerna (oz. nepr imerna) oblika p isanja . Moramo pa priznati , da 
je SSKJ ustregel jezikoslovnim načelom vsaj toliko, da dovol ju je tudi pisavo 
narazen, medtem ko je pre jšn j i pravopis i niso. 
IV. S tem bi bilo obdelano vp ra šan je pisave s k u p a j ali narazen tudi pri 
sklopih iz predložnih zvez. Pravopisnih problemov pri i z p e l j a v i pridevni-
kov iz večbesednih podstav pu p r a v z a p r a v ni, sa j je splošno sprejeto načelo, 
da so vsi izpeljani pr idevniki enobesedni, tore j : desetleten, večpomenski, mno-
gobeseden, zakmašen. dotedanji, čimprejšnji, stoodstoten -<— deset let, več po-
menov, mnogo besed, za k maši, do tedaj, čim prej, sto odstotkov. 
Za konec r azp rav l j an j a o pravopisnih problemih v zvezi s SSKJ kaže spre-
govoriti še o pisavi z v e l i k o z a č e t n i c o . Naš slovar s tem sicer n ima po-
sebnih težav, ker ne pr inaša lastnih imen (prim. str. XI, S 4: »Med gesli ni 
lastnih imen, razen kudur se u p o r a b l j a j o v prenesenem pomenu ali v stalnih 
zvezah. ). V pregledanem delu s lovar ja sein se zaustavil ob naslednj ih pr imer ih 
z veliko in mulo začetnico: 
Bangova bolezen 
Blagajeo volčin 
Braillova pisava 
Ariadnina nit 
Avgijev hlev 
astrahan (krzno iz A.) 
astrahanka (čepica iz a.) 
avgust (burkež, cesar) 
blažev žegen 
bord o (vino) 
amerikanec (izseljenec) 
amerikanka (postrv, žaga) 
mirna Bosna 
iti v Kanoso 
V slovenskem slovničnem izročilu je za neka te re ka tegor i je splošno spre-
jeto. da se površ insko isti samosta ln ik i l as tna imena pišejo z malo, kakor hi t ro 
z a z n a m u j e j o to. kar sicer imenu je občno ime. p r im . Štajerec ( = prebiva lec 
Šta jerske) — Štajerec (vino s Šta jerske) . Tu v bis tvu ni t r eba misliti na to, da 
bi se bilo t ako ime s p reb iva lca pokra j ine , mes ta ali nosilca imena (ali pr i imka) 
me ta fo r i čno preneslo n a kak p redme t v zvezi z n j i m ; te s tvar i si r az lagamo z 
vzporedno izpe l javo: štajerski deželan —>• Štajerec, štajersko vino -t- Štajerec; 
amerikanec je tore j enobesedno p o i m e n o v a n j e za amerikanski izseljenec. T a k o 
bi l a h k o tud i avgust v pomenu b u r k e ž bil izpel jan iz tak kot Avgust, t j . 
avgustovski : pri avgust v pomenu »cesar« ali pepe. pepček (jur) v pomenu 
tepec (tisočak, naivnež)« pa menda res imamo oprav i t i z me t a fo r i čn im pre-
nosom, le da n a m je zveza tu bol j ali docela zabr i sana . Jasen pa je v silvester, 
ko pomeni le zadn j i večer v le tu; seveda je še b o l j kot silvester t reba pisati z 
malo iz n j e g a izpe l jan i izraz silvestrovo (isto je z jurjevo, ki ga SP 1962 še 
piše z veliko). V tem pogledu s lova r ju tore j ni k a j očitati , te s tvar i o m e n j a m 
le zato, da hi pr iš le bol j v zavest. 
Drugače pa je z Aogijeoim hlevom v pomenu »neurejen, u m a z a n prostor« 
ali Ariadnino nitjo v pomenu »rešilno, odreši lno sredstvo«; ali ni to isto kot 
blažen žegen v pomenu »neučinkovitost« ali neučinkovi to sredstvo, ki pa se 
pravilne) piše z mulo? Kakor je tore j prav blažev žegen ali marijini laski, je 
prav tud i avgijev hlev ali ariadnina nit. Slovar sam je šel v to smer pri i z razu 
Adamovo jabolko v p o m e n u vidna h r u s t a n č n a izboklina na moškem vra tu« , 
ki ga dovo l ju j e pisati tudi z malo. tore j adamovo jabolko. P rav je seveda to 
drugo. Tud i imenu rastlin bi bilo na jbo l j e pisati kar z malo, to re j blagajeo 
volčin n am. Blagajeo volčin (kot marijini laski), in enako še bolezni, np r . par-
kinsonova bolezen, s a j to ni bolezen, ki jo je imel Parkinson. Tud i pri mirna 
bosna in iti v kanoso (prim, šla je o rim) bi b i la bol j ša mala začetnica. — Pri 
pisavi z veliko bi kazalo ostat i v p r imer ih kot Pitagorov izrek ali Ohmoo 
zakon, ker imamo tu le še preds tavo, da o d k r i t j e tega in onega p r ipada temu 
i 
in temu. 
S tem je naša o b r a v n a v a pravopisn ih p rob lemov v SSKJ pri koncu. V naši 
t radic i j i se med pravopisn imi problemi res o b r a v n a v a še pisava bralec — bra-
vée. bitjice — bitjece, adagio — mn. udagi, uliasoera — ahasverja ipd., vendar 
je to de j ansko obl ikoslovna p rob lemat ika , iu bo tam tudi o b r a v n a v a n a . 
Ce se seda j ozremo na celotno o b r a v n a v a n o pravopisno p rob lemat iko v 
SSKJ I. l ahko ugotovimo, da s lovar sicer upošteva neka te ra moderne j ša spozna-
nja o slovenskem pravopisu iu da je s t rpne jš i do resnične pisne prakse , venda r 
pa se še z m e r a j pre togo opira na neop t imalno pisno prakso, ki so jo v veliki 
meri z nepr imernimi odločitvami povzročili p rav pravopisi , zlasti tisti iz 1. 
1962. V tem smislu je SSKJ pravopisno premalo usmerjevalen k opt imalnim 
rešitvam. Vse to pa je posledica p r e m a j h n e teoretične osveščenosti v pravopis-
nih zadevah (zlasti nekateri ustrezni uredniki so o teh pravopisnih problemih 
doslej pisali le malo ali nič). 
Naloga novega pravopisa , ki ga je t reba čim pre j izdati, bi v zvezi z našo 
problemat iko bila. da bi jasno formul i ra l dobra in spre jeml j iva pravopisna 
stališča, ki so, n a j so bila zavestna ali ne, u ravnava la pisavo gesel v SSKJ 1; 
pri dvojnicah tega s lovar ja pa bi brezpogojno moral postaviti na prvo mesto 
tiste rešitve, ki so boljše, jezikoslovno utemel jene (ne pozabimo na slovnico, ki 
jo ima v sebi, četudi podzavestno, vsak, ki slovenščino govori kot materni 
jezik), bol j gospodarne (pravopis je predvsem stvar dogovora, še zlasti v ne-
ustal jenih zadevah) in hkra t i perspekt ivne var ian te p isanja . Ker je vsak aka-
demijski slovar v bistvu ne neposredno prakt ične narave, temveč v tem oziru 
bolj podstava za bodoče prak t ične pr i ročnike (npr. enojezični slovar, pravopis , 
stilistiko ipd.) in nekak gradivni vir in fo rmac i j (zlasti tuj im) slavistom za na j -
razl ičnejše jezikoslovne probleme, SSKJ I seveda ni in ne more biti norma-
tiven v tem smislu, tla prakt ični pravopis v upravičenih pr imerih, kakršne smo 
obravnaval i v tej kritiki, ne bi mogel iti mimo tega s lovarja za živo jezikovno 
prakso, in bo uvedel nekatere opt imalnejše pisne dvojnice, nekatere že uvedene 
pa tudi odsvetoval ali zavrgel. 
(Se bo nadal jevalo) 
Jože Toporišič 
Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a 
UDK 886.3.091: 92 Prešeren (048.1) 
PREŠEREN IN EVROPSKA ROMANTIKA 
Iuk je naslov kn j ižne razprave, v kuteri da j e Junko Kos novo, mono-
grufsko zasnovano oznako enega temeljnih problemov naše komparat iv is t ike 
in slovenske l i terarne zgodovine sploh.* Delo je po svoji problemski teži in 
izvedbi toliko pomembno, du zasluži temelj i to pozornost in nekoliko obsež-
nejši pretres. 
V Predgovoru Kos izpoveduje temeljna metodološka načela, za ka te ra se 
je odločil ] > r i obravnuvi svoje komparat iv is t ične téme. Gre predvsem zu nu-
slcdnja stališča: na prvem mestu je dvom v tisto p r imer ja lno metodo, ki se 
izčrpava \ podrobnem iskanju unulognih in unti tet ičnih paralel izmov; takoj 
zutem sledi enak dvom tudi v nasprotni tip iste vede, v shematično pr imer-
jalnost . ki živi od abs t rak tn ih špekulac i j in bolj ali inunj onstran preverl j ivih 
* Junko Kos. Prešeren in evropska romantika, DZS, L jub l j ana 1970, 298 
strani . I'red leti je izšla tudi njegova knj ižna razprava Prešernov pesniški 
ru/.ooj. DZS. L jub l jana 1966. 228 strani . Ob n je j je izdal še Prešernovo '/.bruno 
delo I in II. DZS, L jub l j ana 1965.