Kaj je elektrika? Koliko so se trudili učenjaki, da bi spoznali in dognali, kaj je elektrika — ona čudovita moč, ki nam je strah in groza v blisku, ki pa dandanes v telegrafih, telefonih in v svetilnicah tako pokorno služi človeškemu rodu? Se 1. 1865 je pisal Schabus v svoji »Phvsik« — knjigi za šolsko rabo: »Da bi razložili te in enake (električne) pojave, rekli so, da sta obe elektriki (pozitivna in negativna) dve različni tekočini, ki druga drugo privlačujeta, ki se pa ne dasta tehtati in sta silno gibljivi« (str. 239). A slavni Faradav je spoznal že pred 50 leti, da je elektrika samo neka moč ali sila v posebni obliki, ne pa kaka snov. Tega nauka se je poprijel in ga dalje razvijal njegov učenec James Clerk Max-well. On je z računom in z bistrimi sklepi utrdil in razvil to, kar je F. pokazal s poskusi. Pokazati je hotel, da je med elektriko in svetlobo najtesnejša zveza, celo, da je svetlobno gibanje — le nekak električni pojav. Mnogo razlogov je bilo zato. Tudi magnetizem je spravil v to svojo teorijo in zato se je imenovala Maxwellova elektromagnetna svetlobna teorija. Z istim namenom, kakor Maxwell. preiskovala. sta teoretično Fa-radavove pridobitve Gauss in W. Thomson. Mnogo drugih matematikov in fizikov je delovalo na to stran [Oettingen, S. P. Thompson, Kund, Kerr . . .). A največ uspeha je imel v sedanjem času prof. Hertz, čegar poskusi so nenavadno zanimivi in vzbudili povsod največjo pozornost. Tukaj pač ne morem obširno o njih govoriti, kajti moral bi seči globlje v nauke o elektriki in svetlobi (prim. Jahrbuch der Naturvvissen-schaften 1887—88, str. 25; 1888—89, stran 24, 52; Stimmen aus M. Laach 1890, str. 81 nasl.). Ker bodem o teh prevažnih preiskavah govoril o drugi ugodni priliki, naj povem tukaj samo, da se zdi vsled onih preiskav učenjakom to-le izvestno: Ves istiniti prostor je napolnjen s tvarino, katero imenujemo eter in ki se ne da tehtati; elektrika ni nič drugega, kakor valovito ali treslja-
joče gibanje eterja; zato pa ni svetloba bistveno različna od elektrike, le gibanje (valovanjei je v svetlobi drugačno, tudi hitreje, kakor v elektriki. A obe sili se razširjata z enako brzino (hitrostjo).
—  Kolikega pomena so ti rezultati za znanstvo, to more ceniti le znanstvenik. Čuditi pa se moramo tako doslednemu napredovanju in tudi sami vsaj zanimati se za zmage človeškega uma. Kolikor bode možno, bodemo poročali o takih pridobitvah dragim čitateljem, a prostor
—  ta tesni prostor dela zapreke. Jezikoslovne stvari.— Z Banjeloke
piše gosp. učitelj J. Zupanec (glede na ga. Navratila spis v »Dom in Svetu«-u 1889, str. 196 o izgovarjavi 1-& in w-ai: V Kostelu možuje u. Slišal sem pa par-krat tudi l. »Prošel je na Dunaj«, »Bil sem v Kočevji«. A lmvadno se govori: »Prosu (odšel) je«. Je morda gospodoval tudi tukaj l?
Kostelsko narečje je jako zanimivo. Klobuk = škrljak, nimam laza=nimam časa, svarba (zvarba) = ženitnina (svatba), kipak — podobica, ženili = svat, v'zem
— velika noč, kafa = kava itd. Glede na  str. 226 »Dom in Svet«-a
1889 piše z Dobrne č. gosp. M. Karba: Kucelj — od korenike ki, kouc = kol - ec, kol = kal (na samem stoječi od drugega hriba od kal-an), hrib, grič; odtod: S-kal-e — fara pri Velenju, v isti fari okolica Kauče=kal - ec -je = kale je = gričevje; Klanec, Kaučič = Kal - čič = Breznik ¦= Gornjak = Brdnik — Hribar, Kol-šek, Za-kol-šek (tudi Zdkušek, SdkušeJc); pri sv. Martinu je na enem griču poleg Rožne doline hiša Kačnik t, j. Ka[u]čnik = Kal-ečnik ali Kal-ič-uik, a ne od »kača«; pri Vojniku fara »Frankolje« (pišejo Frankolovo, a ljudstvo pravi »Frankolje«, »frankoljski gospod«), = Vranje kol-je = gričevje, colles; kol, kl-in^ za-kl-a-ti. Prvotnejše je torej kol-c-elj, potem še le Pre-ko-lec-no-ti = prek kolca spraviti. Od tod tudi s-kal-a = pečina. O »kal« sem govoril v »Slovencu« okoli novega leta 1886/7, ko sem govoril o dr. Napotnikovem »Imenopisu konjiške nadfare«.