Novo mesto, 18. decembra 1953
Stev. BO
Leto iv
LAstaiio In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj Ko-Ce-vje m Novo mesto. — Izh aja vsak potek — Ureja nredni&kl odbor. — Uredništvo In uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 23. — Postni predaj 93. — Telefon uredništva In uprav« U7. — Tekoč) račun prt Narodni banki v Novem mestu BiK.T-iai — u*ina naročnina soo din, poilotma Wt din. četrtletna 128 din — Tiska tiskarna .Slovenskega poročevalca« v LJubljani
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Cena 12 SI*
Kaj je h preniogokopom
KanižaricaS
BREZ INVESTICIJ JE RUDNIK ZAPISAN PROPADU
Rudnik rjavega premoga v Kanižarici pq Črnomlju je edini rudnik Bele krajine in po številu zaposlenega delavstva tudi največje podjetje v okraju. Ze nekaj desetletij koplje io v njem premog za naše gospodarstvo, včasih več, včasih manj. Med vojno so partizani preprečili okupatorju izkoriščanje premoga, tćikoj pa, ko je bila vsa Bela krajina osvobojena, so vr]j trboveljski in domači rudarjj — partizani pod najtežjimi pogoji rudnik spet Odprli in začeli z izkopom. V letih po vojni je bil rudnik vključen . v načrtno gospodarstvo tako glede izkoriščanja, kot porabe nakopanega premoga. Niso velike količine, ki jih daje ta rudnik, toda vendar ima tudi njegov premog svoj pomen za naše gospodarstvo. Zlasti pa veliko pomeni za gospodarstvo Bele krajine, kjer je prav industrija še tako šibka. Zato Belokrsnjcem ni vseeno, kako posluje rudnik in kakšne možnosti razvoja ima. Nj jim vseeno, ali se bo izkoriščanje v rudniku povečalo in dalo kruha nekaj sto novim delavcem, belokranjskemu in končno tudi skupnemu gospodarstvu pa toliko in toliko milijonov dohodka, alj bo do nekega dne na cesti še ti ljoidje, ki so dan* zaposleni v rudniku. Obstoj In poslovanje rudnika je torej resno socialno in gospodarsko vprašanje Bele krajine, zato ga je treba kot tako tudi obravnavati.
Po strokovnih ugotovitvah ;e v rudniku najmanj 4 milijone ton premoga, kar pomeni pri povprečnem povojnem letnem izkoriščanju dovolj za 160 let, če bi se pa izkoriščanje povečalo, pa za sorazmerno krajšo dobo. Te ugotovljene zaloge so v obmoiju sedanjega izkoriščanja, širša ali bližnja okolica i-LKinuka i>a niso preiskane.
V letih po vojni rudnik nI dajal načrtno določene količine premoga. Zelo resne težave so nastale letos, ko premog iz Ka-tiižarice ni mogel vzdržati hude konkurence na trgu, saj so drugi veliki rudniki, ki imajo moderne rudniške obrate in naprave, dnevni mehanizirani kop ter nakladajo premog neposredno na vagone, lahko nudili premog ceneje kot rudnik Kanižarica. Mesečni proizvodni načrt ni bil dosežen vse do septembra, storilnost je močno padla, premog se je kupičil na skladišču, delavci pa so dobili komaj 80»/o plače. Ker je plačni fond tesno vezan   na   načrtno določeno
količino, je popolnoma razumljivo, da niso bili doseženi dohodki, ker ni bila dosežena načrtna količina premoga. Tako je bilo vseh prvih osem mesecev letošnjega leta, sptembra pa je produkcija močno narasla, s čimer se je tudi znižala proizvodna cena premoga. Toda to, kar je bilo zamujenega v osmih mesecih do konca leta ne morejo več doseči ne količinsko ne finančno.
IN KJE SO VZROKI?
Posebna komisija rudarskih strokovnjakov je v začetku decembra proučila vzroke in težave rudnika ter možnosti obstoja in razvoja. Njeno izčrpno in pregledno poročilo pravi:
odkopne plasti premoga, ki se sedaj izkoriščajo, so že dokaj globoko, kar veča stroške proizvodnje. Jamske naprave ?o zastarele in pomanjkljive. Nečisti sloj i premoga, kopanje rovov od plasti do plasti, kar so posebno morali delati letos, motnje na strojnih napravah vnpadnilka, slaba organizacija dela in druge težave so povzročile v prvih letošnjih mesecih podražitev nakopanega premoga za 348 din nad planirano ceno pri toni. Jamska storitev je bila najmanjša v marcu in je zna-šaila komaj 0.50 tone na delavnik, v septembru pa se je dvignila na 0.90 tone, g čimer so tudi stroSki proizvodnje, padli pod določeno ceno, oziroma, zvišal se je zaslužek. Te Številke pa tudi povedo, da je za del težav kriva deloma slaba organizacija dela ln slaba storilnost. Na slabo storilnost pa so poleg drugega prav gotovo vplivale finančne teŽkoče obrata ln. kot posledica teh težkoč, 80 odstotkov plače.
Delovni kolektiv skupno z delavskim svetom ln upravnim od. borom ni dovolj kot celota razpravljal o teh proolemUi, zlasti pa ne skupno s strokovnim vodstvom rudnika. Se več. Namesto da bi skupno Iskali možnosti za odpravo pomanjkljivosti, so nastala med kolektivom na eni In direktorjem na drugi strani neutemeljena sumničenja, pri katerih je bil osnovni kamen spodtike osebni avtomobil ln njegova uporaba. Ne da bi se spuščali v podrobnosti postopoma rastočega prepada med direktorjem ln kolektivom, moramo zapisati, da je bilo očitanje krivde za težave rudnika na direktorja zlonamerno in v vsakem primeru močno pretirano. Njegova klvda bi bila kvečjemu v tem, da se nI znal povezati z
upravnim odborom, da ni skupaj z celim kolektivom reševal problemov rudnika. Krivda kolektiva pa je bila, da se dokler so dobivali polne plače, za delavsko samoupravljanje nI brigal, ko pa so nastale težave, je hotel odgovornost zanje naprtiti izključno direktorju, ne upoštevajoč, da so za pravilno po-
slovanje podjetja odgovorni prav vsi od direktorja pa do nočnega čuvaja. Navzlic temu pa lahko trdimo, da je to nesode-lovanje pri upravljanju podjetja, ki ga je treba vsekakor ostro grajati, le majhen del vzrokov za nastale težave, ki so, kot pravi poročilo strokovne komisije, globljega značaja.
BREZ INVESTICIJ BO RUDNIK V TREH LETIH PROPADEL
Ze zgoraj smo omenili, da Ima rudnik zastarele rudniške naprave, ki terjajo obnove. Rudarji še sedaj hodijo v jamo ln nazaj po lestvah, tako da dejansko delajo v jami komaj dobrih 6 ur, skoraj dve url pa rabijo za naporno hojo po lestvah dol ln nazaj. Cim globlje kopljejo, tem večje težave nastajajo, seveda pa tudi večji stroški. Osnovno, kar rudnik potrebuje čimprej je nov vpadnik (jašek) za lažji in hitrejši dostop rudarjev do premoga in hitrejši ter cenejši prevoz premoga na površino. Dalje je potrebno pri rudniku zgraditi na površini strojnico z močnejšim strojem za izvoz premoga, potem Izvozni stolp z bunkerjem za pre-. mog, novo suhQ separacijo, v jami pa dovolj močne sesalke za črpanje vode in njeno odvajanje po ceveh na površino. Potrebno je tudi napraviti mehanični prevoz premoga od vpad-nika do separaclje ln še nekatere druge manjše naprave. Za
vse te osnovne Investicije, brez katerih je nadaljnje obratovanje rudn.ka nemogoče, je potrebno 70 do 80 milijonov dinarjev. Ne samo, da brez teh investicij rudnik ne bo mogel obratovati, tudi dosedanje Investicije v rudniku propadejo v treh telih, ker bo po tem času vsako Izkoriščanje nemogoče.
Poleg investicij v rudniku samem pa je še vedno odprto vprašanje stroškov prevoza premoga do postaje, ki močno draži premog sam. Obstoj rudnika in njegove razširitve je močno odvisen tudi od gradnje belokranjske železnice. Opustitev rudnika bi bil resen udarec belokranjskemu gospodarstvu la bi povečal socialni problem, ki ga nikakor ni podcenjevati. Zato, kadar se govori o rudniku in njegovi usodi, ne more biti -».a to merodajnlh nekaj deset milijonov, poseibno, ker jih t"o rudnik ob večjem ln Izpopolnjenem Izkoriščanju vrnil že v nekaj letih.
V kratkem se bo pričela gradnja avtoceste Ljubljana-Zagreb
Kot poročajo naSl dnevni časopisi se bo verjetno pričela gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb s priključkom na avtomobilsko cesto Beograd—Zagreb, oziroma bo to podaljšek te zvezne avtomobilske ceste _do Ljubljane.
Nova cesta bo šla v glavnem v bližini sedanje ceste Ljubljana—Novo mesto—Brežice po levi strani Krke od Novega mesta do Krške vasi pri Brežicah in bo dolga od Škofljice pri Ljubljani do hrvaške meje okrog 100 km, kar pomeni, da bo za kakih 14 km krajša od sedanje ceste. Nova cesta bo namenjena izključno motornim vozilom in bo naj-moderneje zgrajena. Klancev skoraj ne bo imela, saj ne bo večje vspetine kot 7 %, ovinki pa bodo tako izpeljani, da vozilom ne bo treba zmanjšati brzine. Celotno cestišče je predvideno v širini 10 metrov,
Okrepiti je treba kulturno prosvetno delo v oddaljenejših vaseh
(S seje plenuma OK ZKS Novo mesto)
Nedavno je bila v Novem mestu seja okrajnega komiteta ZKS. Seje se je udeležila tudi Vida Tomšičeva, organizacijski sekretar CK ZKS ln narodni heroj. Obravnavali so politični položaj v okraju po volitvah in pa sedanje naloge množičnih organizacij.
Izredno velika udeležba na Volitvah je nedvomno močan po-
volllnlh upravičencev v okraju.
Te priprave so pa tudi pokazale, da aktivisti pri svojem delu čestokrat zanemarjajo ravno najbolj oddaljene vasi ln kraje. Ugotovljeni so primeri, da v nekatere odročne vasi po eno leto aH več ni nobenega aktivista, zato tudi nimajo sestankov ln drugih prireditev. Edini, ki še zaide k njim, seveda po službeni dolžnosti, je davčni izterjevalec. Take vasi so na primer Vel. Clr-nlk, Hom^ Zameško, Sv. Jošt pa
Tako so okrasili volišče v Podhosti
lltičnl uspeh. Ta uspeh je posledica pravilnega dela lr„. prijema pred volitvami in današnje stopnje razvoja pri nas. Predvolilne priprave so s kasnejšim uspehom volitev pokazale, da je treba s takim delom nadaljevati lrj ga še razširiti. Da so bile priprave za volitve dobr0 izpeljane priča dejstvo, da je bilo v okraju nad 90 večjih zborovanj, na katerih so govorili kandidati in aktivisti. Teh zborovanj se je udeležilo več kot 21.000 volivcev, kar je okrog 50 odstotkov vseh
3e desetine drugih po vsem okraju. Večina teh vasi tudi nima elektrike, zato so brez radijskih sprejemnikov, pa navadi pa so tudi najmanj naročeni na časopise. Tako so ti ljudje res odrezani od sveta in r.e vedo, kaj se godi doma In drugod.
Plenum je sklenil, da je treba stike med volivci ln predstavniki ljudstva ter množičnih organizacij ohraniti tudi po volitvah lrj jih še poglobiti, saj so tt stiki pokazali najboljši uspeh. To velja zlasti ia za tist« oddaljen«
vasi, ki so bile v tem ozlru doslej zapostavljene in, ne po lastni krivdi, najmanj seznanjene z dogajanji doma ln po svetu. Naši delovni ljudje v sleherni vasi se zanimajo za naše skupne napore In uspehe, pa tudi neuspehe. Enako jih pa zanimajo svetovni dogodki, saj Imajo svoj pomen za vsako državo, tako tudi za našo, ki si z lastnimi alla-ml gradi lepše življenje. Prirejanje sestankov po vaseh, seznanjanje ljudi z vsemi dogodki, izmenjavanje misli z. njimi v obliki predavanj In razgovorov o najvažnejših domačih In svetovnih vprašanjih, to je ena od najpomembnejših nalog političnih aktivistov, ljudskih odbornikov ln poslancev.
Trenutno najvažnejša naloga pa je, kot smo zapisali že zadnjič, priprava ln organizacija zimskih izobraževalnih tečajev. Ne samo v večjih središčih, v v sleherni vasi je treba pripraviti tak ali drugačen izobraževalni tečaj. Seveda pa ta tečaj ne sme biti morda le zato, da se lahko reče: no, pa imamo tečaj! Namen tečaja je in mora biti, da udeleženci na njem kaj pridobijo. Nadalje mora tečaj biti tak, da ljudem čimbolj ustreza glede na okoliščine kraja, da je zanje čimbolj zanimiv ln koristen. Zlasti je pa treba postreči s čimbolj učinkovitimi tečaji tistim krajem, oziroma vasem, ki so bili doslej iz tega ali drugega vzroka prikrajšani. Strokovnjaki so pripravljeni Iti predavat, kamor koli je treba, ker čutijo dolžnost, da pomagajo pri splošni izobrazbi prebivalstva. Naloga množičnih organizacij in prosvetnih delavcev pa je, da tečaje pripravijo in poskrbijo sa polno udeležbo.
od tega bo odpadlo na betonsko cestišče 8.2 metra.
Gradnja te ceste nikakor nebo lahka in bo trajala več let. Predvsem bo treba premagati višinsko razliko mad Barjem in Višnjo goro ter višinsko razliko pri Nov^g:- mestu (od Trško goro!) Zgraditi bo treba nekaj velikih objektov med drugimi tudi 180 metrov dolg predor pri Šmarju. Med Višnjo f>oro in Stično bo treba premostiti potok Višnjico, sedanjo cesto in železnico. Projektanti pravijo, da bi to premostili z enim samim objektom, dolgim 150 m. Zgraditi bo treba tudi most čez Krko med Krško vasjo in Brežicami. Na novi cesti bodo motorna vozila lahko razvijala hitrost od 120 do 140 km na uro.
Avtomobilska cesta Zagreb-Ljubijana bo velikega gospodarskega pomena za Dolenjsko in vso državo. Strokovnjaki so izračunali, da bomo na njej samo na manjši porabi goriva in manjši obrabi gum prihranili letno okrog 364 milijonov dinarjev, v celoti pa najmanj 473 milijonov letno, z ozirom na rentabilnost nove ceste proti sedanji. Zdaj vozi po cesti Zagreb—Ljubljana okrog 300 motornih vozil, po novi pa jih po šlo najmanj 600 na dan. Nas Dolenjce sedaj v prvi vrsti zanima, kako blizu bo šla nova cesta mimo več H h krajev, zlasti Novega mesta. V interesu vseh je, da bi sia čimbliže.
Kako bomo nraznovai Novoletno jelko
Praznovanje Novoletne jelke se bo začelo že 21. decembra. Radio Ljubljana bo posvetil več oddaj pionirjem In govoril o pripravah In uspehih. Po šolah v novomeškem okraju bodo tudi filmske predstave za otroke. Podjetja, zadruge, občinski ljudski odbori ln ostale organizacije bodo na sedežih občini priredile skupno obdaritev za otroke.
V Stoplčah bo tudi letos praznovanje Novoletne jelke pomenilo praznik vasi. Mladina bo pripravila program (kulturni) pionirjem ln cicibanom. Mamice bodo pripravile darila. Zvečer pa bodo praznovali tudi starejši.
V Trebnjem so podjetja že obljubila denarno pomoč za obdarovanje otrok. Zene z veseljem pripravljajo otrokom novoletno praznovanje. Mladina bo pripravila tudi kulturni program.
V Novem mestu bodo še posebno lepo praznovali Novoletno jelko. V Otroškem vrtcu pripravljajo pravljični grad. Pionirji osnovne šole bodo uprlzo-rali Ciglarjevo Igrico »Dedek mraz prihaja iz Gorjancev«. V Blrčnl vasi pionirji pripravljajo igro »Palčki« In »Dedek Mraz prihaja*
V torek popoldne se je v Ljubljani prvič sestala novoizvoljena Ljudska skupščina LRS. Za predsednika Ljudske skupščine je bil izvoljen ljudski poslanec Miha Marinko, za podpredsednika Ferdo Kozak in Jaka Mojškerc. Na seji je bil izvoljen nov Izvršni svet, ki mu predseduje tovariš Boris Kraigher, podpredsednik
pa je dr. Marijan Brecelj.
Dvig kmetijstva in industrializacije temelja gospodarske politike na Kočevskem
Iz dvodnevne seje OLO Koievje V nadaljevanju seje 1. in 2. decembra letos so odborniki OLO Kočevje obravnavali potrebo točne evidence splošnega ljudskega premoženja. Socialistični sektor je na Kočevskem zelo močan spričo razlaščene zemlje odseljenih kočevarjev in raznih narodnih izdajalcev. Osredni del kočevskih zemljišč je tako postal obča ljudska imovina, na kateri se postopoma razvijajo močni državni kmetijski in živinorejski proizvodni obrati. K povečanju zemljiškega sklada obče ljudskega premoženja sta pripomogla še agrarna reforma in zakon o zemljiškem skladu. Tako nastalo stanje pa terja, da se upostavi točna evidenca nad vsemi površinami lastnine, kaj pa zahteva ogromno dela. V zadnjem času so se pod-vzeli ukrepi za zaokroževanje zemljišč, vendar je na terenu glede družbene lastnine precej zmede, ker lastnina ni Še zemljiškoknjižno urejena, kar gre največkrat v škodo skupnosti. Okrajni ljudski odbor je sklenil, da je treba evidenco nad tem družbenim premoženjem čimprej urediti tudi s pravne plati. V ta namen jc bila izvoljena posebna komisija, ki bo uredila to vprašanje še za zadružni in privatni sektor.
Potrebni so nov! industrijski obrati in modernizacija starih Po poročilu o gospodarskem stanju v okraju in posameznih podjetjih ter o potrebi industrializacije in elektrifikacije, ki ga je dal podpredsednik OLO tov. Jože Košir, se je razvila živahna m/prava, v kateri so sodelovali skoraj vsi odborniki.
Veliko zanimanja je za gradnjo kemične tovarne, ki naj bi stala v Kočevju. Za tO tovarno bi se lahko koristno uporabili prostori bivše Horakove tovarne, ki so sedaj neizkoriščeni. Vsi odborniki so bili mnenja, da jc treba te zamisli čimprej uresničiti. Zelo pestra je bila razprava o elektrifikaciji podeželja. OLO je sklenil, da je treba temu vprašanju dati prednost- Najprej je treba elektrificirati kolpsko dolino, večji del občine Velike Lašče in dobrepolj-ske_ občine ter Struge. Elektrifikacija kolpske doline je znatno olajšana, ker se rudi občine na drugi strani Kolpe zanimajo za elektrifikacijo zlasti občina Čabar, Gerovo in Brod na Kolpi, ter bo tako s skupnimi močmi lažje napeliati daljnovod visoke napetosti. Velik poudarek so dali ljudski odborniki holjši opremi obstoječib   podjetii ter pooblastili
OLO, da takim podjetjem pomaga s krediti in jamstvom.
Izmed posameznih podjetij je dosedaj pokazala prav lep napredek ključavničarska delavnica, ki se je tudi. tehnično izpopolnila. Odborniki pa niso bili zadovoljni z dokaj nizkim proizvodnim načrtom v tem obratu za prihodnje leto, ko ima vendar vse pogoje za zvišanje proizvodnje. Zadovoljivo posluje mestno kleparsko podjetje, ki pa je v pogledu proizvodnje odvisno od gradbenih del. Veliko je bilo govora o nekaterih podjetjih, ki ne izkoriščajo vseh proizvodnih zmogljivosti. To velja zlasti za opekarne v Ribnici, ki ima neizčrpne zaloge prvovrstne gline in bi lahko dala na trg mnogo več opeke, kot jo je dala v zadnjih letih. Odborniki so trdili, da je zmogljivost te opekarne izkoriščena komaj za eno tretjino. Obratuje le po 8 ur dnevno, 16 ur pa stoji, med tem pa je potrebno uvažati v okraj velike količine opeke, tako strpne kot zidne. S polnim izkoriščanjem zmogljivosti opekarne, bi lahko krili večje potrebe po opeki, obenem pa dali zaslužek novi delovni sili. Baje so že poizkušali povečati obratovanje, pa niso dobili pri Narodni banki potrebnega kredita.
Odborniki so z zadovoljstvom poslušali poročilo o krepkem razvoju državnega kmetijsko-go-zdarskega posestva v Kočevju, ki je razvilo svojo dejavnost do take stopnje, da ima vse pogoje za nadaljno razširitev proizvodnje. Vzporedno s posestvom, so odborniki govorili tudi o pomoči kmečkim zadrugam in posameznim članom KZ pri dviganju kmetijstva. Najbolj živa pa je bila razprava o razvoju gospodarstva v posameznih občinah. Pri tej razpravi so sodelovali odborniki obeh zborov, zlasti pa odborniki občin Ribnica in Velike Lašče. V Velikih Laščah imajo v načrtu gradnjo mlekarne že prihodnje leto; mlekarna je z ozirom na močno razvito živinorejo res potrebna.
Na tej seji rudi niso prezrli velikega pomanjkanja šolskih prostorov jn materialnih pogojev šolstva in prosvete sploh. Poleg
Med Rosni ni en mi in Bubnnrci je dograjen most
Letošnjo jesen so zgradili čez Kolpo, pni Bubnarcih nov železen 90 m dolg železniški most, ki je oalinično doviršena naprava, saj nima v vsej dolžini v sredini nobenega opornika.
Poleg mostu so obnovili nekaj propustov v nasipih na obeh straneh mostu. 11. decembra letos so obnovili oziroma odstranili zadnji provizorij na naši strani Kolpe med postajo Rosailnico in Kolpo. Provizorij so zamenjali t novo železno konstrukcijo. Z delom pri zamenjavi so pričali dopoldne ob devetih, večerna vlak pa »o peljali z manjišo zamudo že preko obnovil jenega propusta. Sedaj bo šel promet na tam odseku proge brez vtsakega zastoja s potlno tvrzii.no in mnogim, ki so mižali, ko so se peljali skozi provizorij na Kolpi, rq$» sedaj ae bo vei treba.
UMETNI DEZ BOMO
Po dolgotrajnih raziskavah in poizkusih je izdelala to varna parnih turbin »Edvard Kardelj« v Karlovcu prve strojne naprave za proizvod/rajo umetnega dežja To je sedaj že druga tovarna v državi, ki jie začela proizvajati stroje za umetni dež, pred to je začela izdelovati take stroje že tovarna »TITO« v Skoplju. Obe tovarni bosta lahko letno izdelali okrog 700 takih strojnih naprav, ki bodo izredno važne za nadaljno mehanizacijo našega kmetijstva. Prve serije takih naprav so namenjene izključno za domače potrebe, tovarna parnih turbin v Karlovcu pa je dobila Že tudi naročila iz inozemstva predvsem iz Turčije in držav bližnjega vzhoda.
Poleg tega je isita tovarna izdelala lettos prvih sto poizkusnih črpalk za namakanje. Poizkusi so pokazali, da bodo te črpalke lahko zello koristno uporabili v kmetijstvu in »o jah Že pričeli izdelovati serijsko. Tovarna turbinskih strojev »Edvard Kardelj« v Karlovcu poleg teh še 12 vrst orpalk, med njmi tudi črpalko za nafto in
obnove obstoječih, je treba t okraju zgraditi vsaj 8 novih šolskih stavb, najbolj potrebno pa je šolsko poslopje v Dolenji vasi. Kaže, da bo možno pričeti z gradnjo novih šol v prihodnjem letu, vendar postopoma, ker vsega ne bo mogoče naenkrat. Na seji je bil tudi sprejet sklep o ustanovitvi samostojnega podjetja »Klas«, namesto dosedanjega podjetja Zitofond, ter sklep o gradnji mlina v bližini silosa.
Ta dvodnevna seja OLO Kočevje je bila ena najbolj plodnih in zanimivih sej. V razpravi je sodelovalo nad 70 odbornikov, ki so dfli vrsto pametnih in koristnih predlogov ter nasvetov za izboljšanje upravnega poslovanja. Potrebno bi bilo, da bi sedaj odborniki OLO z vsebino seje seznanili volivce z njimi vred pretresli vsa vprašanja in z njihovo pomočjo tudi pomagali uresničevati nakazane načrte za splošni gospodarski napredek kočevskega okraja. T. O.
—fl—
NASE SLADKORNE TOVARNE SO PRESEGLE NACRT
Tovarna sladkorja v Branjinem vrhu je dosedaj že presegla letošnji načrt proizvodni]« dadkorijia. Predelala je že 12.000 vagonov pese. V času glavne proizvodnje je zaposljevala 1800 delavcev. Pred pričetkom proizvodnje so pravočasno pregledali in popravili vse jtrojine naprave tako dia je Sla j proizvodnja brezhibno. Tudi sladkorna tovarna v Županji vasi je presegla svoj letošnji proizvodni načrt. Skozi 120 dni je vsak dan predelala po 140 vagonov »lad-korne pese, kar da skupno 16.000 vagonov sladkorne pese. Tudi v tej tovarni so pravočasno obnovili in popravili vse strojne naprave.
ZNIŽANJE CEN KOVINSKIH IZDELKOV
Kolektiv 'tovarne metalncgi in pločevinastega blaga »Mecalija« v Subotioi je v čast praznika desete obletnice II. zasedanja AVNOJ v Jajcu sklenil občutno znižati cene svojih izdelkov. Cene so znižali: mlinček za mletje moke iz dosedanjih H200 na 500 din, mil in za mletje orehov iz 900 na 600 din. Podinikaine lonce za perilo vsebina 25 1 od 820 m 750 din; pocinkane vrče za vodo vsebine 8 1 od 700 na 600 din. Znižal je cene tudi drugim drobnim gospodarskim in hišnim predmetom. S tem znižanjem cen je ta kolektiv dali lep doprinos k zvišanju življenjske ravni našega ljudstva. Upravičeno pričakujemo, da bodo temu vzgledu sledila druga proizvodnja pod jenja.
PROIZVAJALI
PREVOZ SVINJ Z LETALI
Iz siredstev tripartitne pomoči* ki nam jo je dala ZDA, Velika Britanija in Francija je bilo med drugim kupljeno v Veliki Britaniji večje -število plemenskih svinj pasme bershire. Okrog 1000 takih plemenskih svinj smo že dobili, toliko pa jSJh dobimo še v kratkem.
Zanimivo je, da te plemenske svinje dovažajo k nam v posebnih v ta namen preurejenih avionih. V vsak tak avion nalože po 20 svinj, vožnja od Londona do Beograda pa traja komaj 6 ur. Dosedaj prispele plemenske svinje so oddali na državna posestva y LR Srbiji in Vojvodini.
Stran I
DOLENJSKI CIST
štev. W
Pereča gospodarska vprašanja Kostelske doline
čeprav je kostelska dolina daleč na robu slovenske zemlje, odmaknjena od večjih mest in industrijskih centrov, s« tudi v nji življenje venomer menja. Moderni časi zmanjšujejo vse razdalje in že tako zakoten kraj ne more ostati nedotaknjen od sodobnih dogajanj doma in po svetu. Tudi kostelska dolina ni ostala. Bistvena razlika med sedanjim in nekdanjim življenjem Kostelčanov je, da so moški nekoč morali po svetu s trebuhom za kruhom, danes pa si lahko vsak priskrbi sredstva za življenje doma.
Vendar vkljub splošnemu go-tpodarskemu napredku in boljšemu življenju sploh Kostelčani ne dosegajo ne v gospodarstvu ne v življenjska ravni tistega, kar bi
Kosteljčani Imajo tudi lep
planinski dom na Kostelu ob Kolpi (postavljen letos)
mogli, oziroma kar dosegajo ljudje po drugih krajih naše domovine. Če pretehtamo vzroke, ki Kostelčanom zavirajo hitrejši gospodarski razvoj, ugotovimo tole:
/. Zaostalost kmetijstva Moti  se, kdor bi po naslovu
sodeč mislil, da Kostelci zanikrno kmetujejo- Nasprotno, zemlja je dobro obdelana, iz nje skušajo dobiti čimveč. Najboljši dokaz so leta med narodno osvobodilno vojno. Takrat Kostelci niso prehranili le sebe, ampak tudi mnoge slovenske in hrvatske partizane. Zaostalost kmecijstva jc vidna predvsem v drobni razpar-celiranosti posestev .in v gojitvi nedonosnih kultur. Popolnoma jasno je, da 1 do 1,5 ha kraške zemlje ne more zagotoviti dobrega življenja Številnejši družini, zlasti ne, če je še ta .površina razdeljena na 30 drobnih parcel, kar m redek primer. Na svojih posestvih Kostelci gojijo vse, kar
ŠAH
Prvenstvo Novega mesta
V nedeljo iit decembra |a j« začelo četrtin šahovsko prvenstvo Novoga mesta p« osvoboditvi. Za tur-»ur je prijavilo U šuhis-tov, ki jah  je  fcreb  razvrstil takole1
1. Fink Stane, 2. Tenko Ti.ne, 5. Verbič Miro, 4. dr. fiavclj Tone, 5. Ličina Zoram, 6. Miheli<n Hudi, 7. Kas-telic Lojze, S. ing. Sodflik Dtt-«on, t. Sitar Slavko, 10. dr. Golo* Ludvik, It. Skerlj Tone. 12. Tvnne-tič Jx>jze, IV Kotnik Lado, 14. Brku'-Slivko.
Ce pogledamo prvenstva prejšnjih let tieodovimn, da je to prvenstvo najbolj kvalitetno, čeprav ni najmočnejše. Sicer ne sodeluje nekaj zelo dobrih Sahistov. na primer lanski prvak Motita Sila. dalie Mirovi?, prof. F.ržon. Medic in drugi, vendar bo borba  kaj težka.
Ce ugibamo, kdo bo letofftfi prvak, smo precej na neja^iem. Za na-(ilov se poteguje več igralcev: morda daje največ upanja zmagovalec zud-n,jej:a turnirja m TI. kategorijo Slavko Sitar, ki je dokazni, da je eden najboljših šaltistov v Novem mostu. Prav tako je resen kandidat dr. Gole*, ne ssrnemo pa pozabiti Skerlja, Finka lo š> nekatere.
Na prejšnjih prvenstvih so bili močneje zastopani mladi 'iz gimnazije), tokrat so pa le z. Ličino, kar je vsekakor premalo. Je šah na gimnaziji res docela zaspal?
Najboljši šahisti na turnirju bodo dobili nagrade, hkrati pa »i pridobili pravico sodelovati na prvenstvu Dnlonjske, ki bo kmalu v začetku lota v Novem  mestu a.li v Kočevju.
II. F.
- — - ---
rabijo za domače potrebe, po načelu: sadi in sej kar količkaj rodi, samo da boš manj kupil. To je pri Kostelcih tradicija, opirajoča se na gospodarske razmere v preteklosti. Denar, ki so ga možje prinašali domov, je zadoščal komaj za davke, obleko in obutev. V vojnih letih pa tako niso mogli ničesar kupiti. Prodati pa svojih kmečkih pridelkov v prejšnjih časih skoraj niso mogli. Zaradi oddaljenosti potrošniških središč je kostelski kmet zelo težko konkuriral na trgih, v kostelski dolini pa sploh ni bilo kupca.
Danes »o razmere drugačne. Potrebe po kmetijskih pridelkih so porasle ne samo v naši državi, ampak po vsej Evropi. Moderni promet je približal proizvajalca potrošniku, kar ima za posledico pospešeno uvajanje rajonizacije v kmetijsko proizvodnjo. Danes posamezne države pridelujejo ' tiste kulture, ki v njihovih pogojih najbolje uspevajo. To načelo velja tudi za slovenskega kmeta, za Kosrelčana pa še posebej. Kostelska dolina je glede podnebja nekaj izrednega. Daleč naokrog ni tako toplega podnebja kakor v Kostelski dolini. V primeri s sosednjim Kočevskim ali Gorskim kotarjem je razlika t toplini za več stopinj, ali, kakor pravijo po domače, za celo zimsko suknjo. Podnebje in zemlja naravnost zahtevata razvoj zelenjadarstva in sadjarstva. Višji predeli rodijo izvrsten krompir, ki bi bil prav lahko semensko blago. Hlevi bi se lahko priključili kočevskemu vzrejnemu središču sivorjavega goveda. Ze zdrava pamet lahko pokaže, še bolj pa svinčnik, da gre dobro in zanesljiivo v denar le krompir in živinorejski produkti. Vrtnarstvo ima tudi posebno ugodne gospodarske pogoje. Zgodnje povrtnine bi se posebno dobro prodale v bližnjih potrošniških središčih: v Delnicah, Srbskih Moravicah in v Kočeviu, do-oim bi glavno poletno zelenjavo lahko vedno dobro prodajali na Reki in v bližnjih morskih letoviščih.
Sadje je, lahko trdimo, osnovni vir denairmih dohodkov kosrelske-ea kmeta, če le ima donosen sadovnjak. Potrošnja sadja doma in po Kvropi nenehno raste, sadovnjaki bodo prinašali lepe in zanesljive dohodke. V izbiri sadnih sort Kostelcem ni treba tavati v mraku. Pionirji kostelskega sadjarstva, DelaČ Anron Me Podsten, bratie Zdravici iz Brstnika in Fare, Selan Martin iz Fare, »o utrli oot in zdaj vemo, da na večini leg lahko sadimo ontario, Bauma-novo reneto, šamoanjsko reneto, ionatan, krivopeeelj in še nekatere druge sorte jabolk, ki so vse precej cenjene na trgu.
Kostelcem svetujemo tore) preureditev kmetovanja na najbolj donosne kulture: zelenjava, krompir, sadno drevje, in pa živinoreja. Prehod naj bo seveda postopen, nagle in korenite spremembe naenkrat kmetijsko gospodarstvo ne prenese. Te spremembe so sicer £e v teku: žita se opuščajo v korist krompirju, sadjarstvo se Širi. Vendar se vse to godi v. premajhnem obsegu. Razvoj kmetijstva v tet smeri je pa kajpak odvisen tudi od strokovnega znanja kmetovalcev. Če bodo hoteli Kostelci uspevati na trgih, se bodo morali tudi strokovno čimbolj izobraziti. Kajti paradižnik in paprika nista koruza, semenski krompir je treba znati pridelati, ontario ni tepka in junca sivo-riave pasme, ki bi bil vreden 80.000 dinarjev, je treba znati vzrediti!
Pri takem_ tržnem kmetijstvu, kot se za prihodnost obeta, bodo KostelČani pridelovali pretežno za trg, a moko, kasneje tudi maščobo, bodo kupovali. Važno postaja torej vprašanje:
2. Organizacij* prodaji
Lansko zimo je kostelski kmet dobival za liter povprečno res dobrega mleka 11 dinarjev I Delovni človek ga v mestih plačuje pa po 25 dinarjev! Je res težko zagovarjati razvoj živinoreje kot donosne kmetijske panoge, če se v suši lahko zgodi, da je kilogram sena dražji od enega litra mleka. Kaže, da je Kostelska dolina Še premalo približana Delnicam, Kočevju in Reki. Morda pa organizacija prodaje ni dobra? Dejstvo je, da večini slovenskih kmetovalcev transport odjeda zaslužek, mislim pa, da so Kostelčani pri tem res prav hudo prizadeti. Je mogoče rešiti to kočljivo vprašanje? Če ga ni mogoče, bodo Kostelčani za enaki trud zmerom dobili manj, kot kmetje drugod. Velja namreč, da danes Kostelčani prodajajo vse ceneje kot drugi, kupujejo pa spet draže. ReSitev tega vprašanja je v davni želji Kostelcev: železnica Kočevje — Delnice (Musilov projekt). Ta železnica bi pocenila rrasport, dvignila donos izkoriščanja rudnega bogastva v Kolpski dolini, omogočila eksploatacijo gozdov in zaposlila odvečno delovno silo, ki jo kostelska dolina daje drugam. Toda to je perspektivna rešitev. Takojšnjo omilitev vpražania boljše organizacije prodaje pridelkov, ki jih bodo imeli Kostelčani čedalje več, pa vidim v nabavi lastnega zadružnega tovornega avtomobila. Preprost račun pokaže, da bi se vozilo izplačalo zelo hitro. Sosednia splošna kmetijska zadruga v Brodu na Kolpi se gospodarsko uspešno razvija po »aslugi lastnega kamiona.
Mnogo obeta tudi otvoritev sralne prodaialne kmetijskih pridelkov na Reki, ki je naravni rr£ za kolpsko dolino. Vendar bo rudi pri tem znaten delež požrl transport, če zadruga ne bo imela lastnega vozila.
J. Vprafarrie {ndtittrtft v Kostelski dolini Ni razvoja socializma brez industrije. Tudi razvoj samega kmecijstva je zelo otežkočen, če ni v bližini industrije. Kostelska dolina je bila v letih 1941—45 zibelka partizanstva v teh krajih. V graditvi socializma je pa močno zaostala za kraji, ki skoraj nimajo partizanske tradicije. Od Osil-nice pa do Kočevja ni zrasel nikakršen industrijski obrat, še žago v Potoku pri Fari so razmon-tirali in vrednejše dele odnesli v ribniško dolino! Naravna bogastva v kol pak i dolini pa omogočajo marsikatero industrijsko panogo. Naj naštejem samo nekatere možnosti. Pri Fari, pa tudi drugod, so nahajališča prvovrstnega lahkega kamna, po katerem veliko povprašujejo tudi v inozemstvu, kajti ta kamen je gradbeni material, ki ima vrsto odlik. Vzdolž Kolpe od Osilnice pa skoraj do Bele krajine so zasledili že pred leti premog in železno rudo. Kmalu bo postalo pereč« vprašanje predelave sadja.
Izgradnja industrijskega obrata bi imela tudi velik socialen pomen. Industrijski obrat bi dajal •/aslu/Jka nezadostno zaposlenim, bil bi pa tudi močno žarišče «o-cialistične misli.
Seveda v tem kratkem sestavku niso zajeta celotna gospodarska vprašanja kostelske doline. So pa nakazana vsaj glavna in treba jih bo rešiti tako v prid prebivalstvu kot skupnosti »ploh. Glavno breme in skrb za gospodarski dvig in blaginjo svojega kraja pa bodo gotovo prevzeli Kostelci sami.
......   J»&■ Volk Stan*.
Priprave za Novoletno jelko v Žužemberku
Temeljite priprave dajo slutiti, da bo letošnja Novoletna jelka pravo presenečenje za nage malčke. Kaj vse pripravlja Dedek Mraz, pa ne povemo, bomo drugič.
Motorno letalo, last novomeškega aerokluba
Delo in uspehi Svobode Kočevje-mesto
DPD »Svoboda* Kočevje-mesto ima pet sekoij: dramsko, pevsko, lutkovno, splošno izobraževalno in godbeno.
Najbolj delavna je pevska sekcija. Letos je priredila že deset samostojnih koncertov, nekatere na svojiem odru v Šeškovcm domu, nekatere pa v kočevski okolici. Pevski zbor (mešan) ima 43 članov, vodi ga pa upokojeni učitelj Mirko Trost. Njegova za*luga je, da je zbor tako številen in kvaliteten. Premailo pa se pevcem pridružuje kočevska mladina.
Pevski zbor je 6. decembra gostoval v sosedni republiki Hrvatski, v Čabru. Pel je ljtudske in umetne pesmi. Precej veliko dvorano so Čabranci napolnili do kraja. Za Čabar, ki ima satmo 60 hiš, je veliko, da so napolnili dvorano s 360 sodišči in 100 stojišči. Za vsako pesem so čabranci navdušeno ploskali. Med koncertom je netki starec v dvorani za vpil: »Živeli bračo Slovenci!«, ostali pa so mu navdušeno pritrdili. Pevci so doživeli zelo lep sprejem. Predsednik občine in .ravnatelj >;inma/,ije sta bila ves čas samo pri pevcih, te r. nj&mi prisrčno pogovarjala, nairo pa vse pevce povabila v hotel na večerjo, kjer je spet pozno v noč donela slovenska pesem. Pred koncertom tu pevce pozdravila predsednik prosvetnega drušrjva »Vladitmiir Nazor« in predsednik SZ DLH. (Pripomba uredništva: lep običaj, ki smo ga mi, tudi v Novem mestu povsem zanemarili. Predlanskim so dali lep koncert pevci iz Karlovca, torej iz sosedne republike, in vendar ni bilo Novomeščaria, ki bi jim bil pred začetkom, ali na
koncu, rekel vsaj bev, če že ne
mev!)
Dramska sekcija je letos začela zgodaj svojo sezono. Za proslavo 10-letnice zbora slovenskih odposlancev so igrali Celjske grofe. Sedaj priipra vitja jo dve komediji: Drago Ruth in Stare grehe. Gostovali bodo čudi okrog. Manjka pa jim sposobnih delovnih režiserjev.
V okvirju splošno izobraževalne sekcije deluje sedaj le Ljudska univerza. Predavanja so kar dobro obiskana, zeilo »latb odnos do Ljudske univerze pa kažejo delovni kolektivi, kar je treba na vsak način popravki, saj so predaanja namenjena in potrebna prav njim delavcem in uslužbencem. Spričo /nunvivih tem in dobrih predavateljev upamo, da bo letos ljudska univerza v Kočevju vsaj delno dosegla svoj namen. Propagando za njena predavanja, morajo sindikati in druge organizacije pod-vzetii bolj resno.
Godbena sekcija .je U nekako
naijbollij šibka, oziroma še ne deluje. Ima sicer instrumente za tamburaški zbor, manjka pa igralcev. Slišati pa je. da bo sekcija dobila instrumente za godbo na pihala. Začeti bo seveda treba od kraja, vendar je tudi to precej. Kočevje bo tako počasi le dobilo svojo godbo, ki jo sedaj močno pogreša.
CENENI RADIOAPARATI
Zagrebška »Radioindustrija« pripravlja proizvodnjo cenenih radijskih sprejemnikov, ki bodo za 50 odstotkov cenejši od sedanjih. 2e prihodnje leto bodo izdelali prvo serijo okrog 5000 teh sprejemnikov.
Kmetijska zadruga na Čresnjevcu in njeni člani so eno
O dobrem poslovanju splošne kmetijske zadruge Črešnje-vec pri Semiču smo že poročali v našem listu. Akoravno je ta zadruga ena najmanjših v Beli krajini, je s svojim pravilno zastavljenim delom lahko vzgled močnejšim zadrugam. Ta zadruga se spušča le v take dejavnosti, ki so v prid samih zadružnikov, zato razumljivo, da tudi zaupanje članov do svoje zadruge raste iz dneva v dan. V njej vidijo svoj zadružni organ, ki dela v njihovo korist in v korist gospodarskega napredka kraja. Spričo pravilnega dela in postavljanja izginja še tisto malo nezaupanja posameznikov, ki je obstojalo prejšnja leta, in zadružniki se vedno bolj zbližujejo irv združujejo okrog svoje zadruge in z njo sodelujejo. Tako sodelovanje in zaupanje pa je tudi največje jamstvo za še uspešnejše poslovanje zadruge v korist vsakega člana.
8. decembra letos je bil v šoli na Crešnjevcu zadružni sestanek In predavanje o kmetijstvu. Iz vseh vasi območja zadruge so prišli člani in članice ter napolnili razred do zadnjega kotička. Z največjim
Pojasnilo
V 46. številki našega lista smo na tretji strani objavili prispevek iz Semiča pod naslovom »Zdravstveni dom brez zaščitne sestre«, v katerem je navedeno med drugim, da je prihod tov. Doltarjeve' na to mesto nekljub posameznikom, ki naj bi proti njej tudi zbirali neke podpise. Po navedbah organizacije AF2 v Semiču, so članice te organizacije v resnici pobirale te podpise ln to z vednostjo občine, toda za namestitev to-varišice Prešernove, ki je bila že prej zaščitna sestra v Semiču. Ni pa nihče pobiral podpisov proti tovarišici Dol-tarjevi, za katero takrat še niso vedeli, da bo lahko prišla v Semič. Prošnja za namestitev Prešernove s podpisi je bila sestavljena letos 11. avg.
Ali umetno gnojilo lahko škoduje?
Ne. Toda velikokrat nam ne korisni, ker ne maštamo, niti ne danio zemlja 'jjravih gnojil. Tako pridelek ni nič večji in zastonj ono izdaili denar za nabavo umetnih gnojjiiL
Vzemimo nekaj primerov. Pri-deilek ne bo nič večji, če Thoma-sovo ž lindiro mešamo s hlevsikiim gnojem in amonijskiin sulfatom, kaztd Thomasova žlindra vsebuje precej apna, kli izganja plinasti amonijak iz teh gnojil. Posledica takega mešanja ,je velika izguba dragocenega du'sika. Nobene koristi ne bomo imeli od 40 % kalijeve soli, Če jo vso naenkrat po-tresemo na peščeno ali lahko zemljo, ker se kaliij zelo rad izpira. Pokvarili smo vsako gnojilo, katero smo pred uporabo mešali z atpnenim dušikom, kajti ta je v njem povzročil kemijske spremembe, zaradli katerih se jim je vrednost znatno zmanjšala. Naravnost pa uničujemo zemljo, če gnojimo kisla zemljišča z amonijevim sulfatom, superfosfatom, kalijevo soljo, ker naistajo po gnojenju s temi gnojili v zemlji žveple-na aJi solna kislina, ki topi apno ter tako spravimo z njimi iz zemlje še zadnje, tudi najmanjše ostanke apna in Jo tako še bolj poslabšamo.
Zato ne kupujmo umetnih gnojil tjavdan, ker se pač dobijo in ker imamo slučajno demair, temveč se pozanimajmo pri strokovnjaku za kmetijstvo, Čitajmo strokovne časopise in vložen denar se bo obrestoval.
Dnteniski list
pripravlja spet j
veliko novoletno
nagradno žrebanje
Prvi dobitek bo
žensko kolo!
OSTALI DOBITKU
3 m kaingarna za moško obleko ali kostim, 3 m volnenega blaga za moško obleko, jedilni pribor (alpaka) za 6 oseb, kavni servis (porcelan), ročni voziček z dveml kolesi, pletena ženska jopica, trije vozički s štirimi kolesi, 50 kg najboljše bele moke, električni kuhalnik, 5 drobilk. za orehe, 2 električni pečici, 3 emajlirane kozdce po 8 litrov, keramični izdelki, 2 trajni ondulaciji itd.
V žrebanju bo sodeloval vsak naš redni naročnik, kd ima poravnano vso letošnjo naročnino (475 din) ln ki bo do 31. Januarja 1954 poravnal celoletno naročnino za 1954 (480 din) ali vsaj polletno <240 din).
Žrebanje bo februarja! Pohitite z vplačili!
zanimanjem so poslušali strokovno predavanje tovarišice kmetijske strokovnjakinje iz Črnomlja, ki je predavala o pomenu rodovniške živine in vzgoji čistokrvne pasme ter o potrebi reje ovc donosne sol-čavsko-jezerske pasme. Govorila jim je tudi o sadjarstvu. Po predavanju se je razvila živahna razprava in takoj so zbrali naročila za nakup 20 plemenskih ovac solčavsko-jezerske pasme.
Po predavanju so se pogovorili še o zimskem izobraževanju. Tajnica zveze zadružnic jim je orisala vlogo žena v današnjem družbenem ustroju in njeno nalogo pri dviganju gospodarstva ter iz tega izhajajočo potrebo njene izobrazbe. Zene so se odločile, da bodo takoj pričele z gospodij-sko-ilcmetijskim tečajem za ročna dela. Tečaje bo vodila domača učiteljica, ki bo skrbela tudi za praktični pouk iz predmetov, ki jih naše žene potrebujejo pri vsakdanjem delu. Na sestanku je predsednik zadruge tudi pojasnil kmetovalcem pomen kreditov za kmetijstvo ter potrebi gradnje gnojnih jam in silosov s pomočjo kredita.
Člani te zadruge imajo od dobrega poslovanja svoje zadruge neposredno korist. Vsak član, ki ima plačan delež bo dobil letos 100 kg kalijeve soli po znižani ceni 3 din za kilogram. Z. Č.
UREDITEV VOLISC
V NOVEM MESTU
Za volitve j« bila v Novom mestu postavljena posebua komisiju, da je pregledala in ocenila ureditev in okrasitev vseh dvanajst volišč na območju mostne občine. Upoštevati je bilo treba volišča v aretlišču mesta (lepši lokali) in na periferiji, hkrati pa tudi njih ureditev (flede čimbolj zajamčeno tajnosti glasovanja. Na splošno jc komisija ugotovila, da *Q bila vsa volišča urejena dosti oku-snejo kot včasih in je bilo zlasti t centru težko določiti vrstni red one-ne. Najlepše je bilo urejeno volišče v flimnaziil in je tudi dobilo proo oceno.
V predmestju je bilo nafleple ure-
leno volišče pri Vetelu o Irčl oani. kjer so se res potrudili, da je bil lokal urefen in okrašen čim lepše.
Najmanj smislu in truda *a ureditev pa wj poka/ali Bršljinčani. Notranjost volišča (v zadružnem domu) ie napravila vtis neokusno s t i, poskrbeli pa niso niti za osnažiter prodora pred stavbo. Temu volišču je komisija prjsotliJa zadnje mesto.
Program kulturnega druStva Dušan Jereb v Novem mestu
Novomeško kulturno društvo >Du-lan Jereb« jc na svoji prvi seji po ob£.ne.m zboru osvojijo okvirni pro-gram m- noro sr/ono. rreeej krivde za tako po/on začetek je bilo po« manjkanje režiserjev in igralcev (bolezni, odsotnost), sedaj pa kaže, da bodo Člani resno poprijeti za delo.
Gledališki odsek to v tej sezoni uprizoril (kol prvo) Ljubezen treh kraljeo Sem Benelija, sledila bo Millerjeva Smrt trfiouskega putnika, Nestrojeva komedija Danes bomo ti' ii, Finžgarjeva Nnta kri in še eno moderno delo. Za mladino bo Mil-činskega Mofiočni prstan in nemara se igra RobintOft ne timrja, otroci pa  bodo gledali Kresnička.
Orko„stcr bo dal za svojo prvo prireditev glatbeno-zabavni večer, potem pa Še simfonični koncert (s sodelovanjem godbenikov JLA), skupen koncert i pevskim zborom prit' soetnih delavcev in koncert retnt glasbe, store in moderne.
NAJSTAREJŠI
NOVOMEŠCAN
je gostilmlčar Janez Košak v Novem mestu. Osmega decembra letos je obhajal svoj 93 rojsitnii dani. K'Jub visokim letom in bolehnostl, je do predikratkiim še sam vodil gospodarstvo. Pred dobnim mesecem so mu v tukajšnji bolnišnici amputirali nogo v kolku. Težko operacijo je srečno prestal. Sedaj je doma in je kar dobre volje. Zanima se le za vsa gospodarska dela in za gostilno. Tov. Kozak je dober in natančen gospodar, prav tako pa tudi vzoren vinogradnik.  V njegovem vinogradu
Vsako leto od osvoboditve pa do letošnjega leta hočemo ob koncu leta prirediti našim otrokom čim lepše dneve, dneve radosti in veselja pa tudi vzbuditi zavest, da naša domovina gradi vedno več tovarn, elektrarn, najrazličnejših obratov, odpira vedno več rudnikov, izpeljuje vedno več prometnih poti po zemlji, vodi in zraku; skratka domovina postaja vedno bogatejša in lahko nudi našemu delovnemu človeku vedno lepše ln boljše življenje. Samo tisti najbolj zakrknjeni sovražniki našega razvoja pravijo: »Nadomestiti hočejo lepoto božičnih in novoletnih praznikov s tako-zvanimi prazniki, ker jim drugega ne morejo dati«. Vse to je golo in prazno govoričenje brez globljega razumevanja socialistične zavesti in izraza sociali-»tičnega gospodarjenja.
Ob koncu leta izdelujejo vsa podjetja in vsi obrati letno bilanco. To se pravi, pregledujejo uspehe svojega dela, pregledujejo uspehe svojega gospodarjenja in so veseli in srečni, da so njihovi napori, njihove zamisli in želje rodile uspeh, s katerim dnovno izboljSujejo ln lajšajo življenje delovnemu ljudstvu. Ali ni nujno, da ob taki sreči in takem zadovoljstvu izpolnijo prav ti svojim najmlajšim, svo-» Jim bodočim naslednikom vse
Kako bomo praznovali "Rovoletno jelko
želje, napolnijo njihova srca t zadovoljstvom In srečo. Vse to pa ni samo izpolnitev Želja, to je Se vse kaj drugega, to Je vzgajanje mladega človeka v zavesti, da le delo rodi uspeh, da le delo lahko zadovolji človeka in da le delo pripomore k zadostitvi vseh želja in zahtev. To, mislim, naj bi bilo vodilo vsem, ki prirejajo novoletne jelke našemu mlademu rodu.
Vsako leto se sprašujemo, kako bi ugodili tem zahtevam, temu vodilu. Od množičnih pogostitev pa do obdarovanj delovnih skupin, od centraliziranih prireditev pa do domačih praznikov in vendar st nismo prišli do popolne zadovoljitve v praznovanju tega praznika. Vprašanje nastane: kako ln na kakšen način?
Ce bomo hoteli odgovoriti temu vprašanju, moramo vso stvar gledati iz gledišča tistega, kateremu praznik prirejamo, to je, iz gledišča mladine. Toda ta mladina je silno različna v svo-
jih željah in zahtevah, od tistih ki jim lička zažarijo že ob cu-njasti punčki in piskajočem konjičku pa do tistih, ki Jim že skrbi rojijo po glavi ln gledajo svet v najlepših barvah in oblikah. Rat.-Mčnl so, da zelo različni, toda v glavnem so le tri skupine ali bolje rečeno tri mladostne dobe. Prva doba: doba rožic, muck in zajčkov, lune in zvezd, čudovitih luči in nerazumljivih reči. Druga doba: doba junaških ljudi, drznih doživljajev, čudovitih gradenj in izumov lz nič, peska in kart. Tretja doba: doba dozorevajoče mladosti, ko dozoreva značaj ko se pogovor vrti okrog bodočega življenja, vendar pa je še svet v najlepših barvah in poln prave in nepokvarjene romantike.
In tako kot so različne te tri skupine naj bodo različni tudi novoletni prazniki oziroma novoletne jelke. Prav gotovo boste dejali, da je vse drago in če bi hoteli zadostiti vsemu, bi morali imeti denarja na koše.
No, seveda vsega ne boste dobili zastonj, treba bo tudi nabiralno akcijo, ki bo prinesla denarna sredstva. Kje dobiti denar? Ze v začetku sem govoril o bilančnih zaključkih raznih podjetij in prav tako kot Be ti zavedajo svojega poslanstva (samo treba je napeti pravo struno) se bodo tudi starši odzvali vabilu in pridejali svoj prispevek.
Sedaj pa prostor? Ali bomo naredili to prireditev na prostem ali v dvorani ali v šoli ali kje drugje? Povsod! Povsod Je prostor, kjer se da urediti novoletna jelka. Ali se spomnite one: »Tam na klancu j a vse živo ...« Telovadci in športniki naj uredijo prostor za sankanje, smučanje mogoče tudi drsanje. Sani naj bodo okrašene, predstavljajo naj najčudovitejša bitja ali gradnje. Tam nekje bomo našli polomljene konje, tam zopet gugalnice iz račk, muck in kaj Se vem kaj vse. Vse to je uporabno za dekoracijo sani. Druge sani bodo predstavljale najrazličnejše košarice s cvetjem ali grmovja v najnujnejšem cvetju. Med vsem tem
pa s« mešajo medvedje, Škratje, gobe itd. itd. Iz stare pozabljene šare bomo privlekli na dan »kamelo«, »brno« in še marsikaj drugega. Na smučkah bodo drveli otroci napravljeni v.,., kaj bi vam pravil, saj imajo ovni boljšo in lepšo domišljijo kot jaz. V mraku pa se bo ta narava spremenila v najčudovitejši raj z raznobarvnimi lučmi in snežni kristali ra-svetljeni v tej svetlobi in sence bodo naredili svoje. Vas ie slišim: »Zato je treba elektrike in žarnice ln to Se celo barvaste žarnice in če tega ni«? Ce tega ni, imamo pa kresove, velike in male in prav majčkene in imamo konzerve napolnjene z gorljivim materialom in če teh ni različne neuporabne lonce In ponve, preluknjane pekače in že zdavnaj zavržene smetiš-nice itd. itd. in na to bomo natrosili opilke ter razne kemika lije in bajna noč je ustvarjena. Ko bomo vse to opravili jih bomo pa Se povabili na zaku sko, za katero so pripravile vse naše pridne tečajnice.
To bi naj bi bili nekaki napotki za najbolj siromašne vasi. Čimveč denarnih sredstev boste nabrali tem bogatejša naj bi bila novoletna jelka. Ce imate veliko dvorano in Se stranske prostore jo uredite ta-
kole. Vstop v dvorano z bajnimi cvetlicami (velike marjetice, violice, gorske cvetlice) močno povečane in v živih barvah tudi velike gobe, (jurčki, mušnice, mrtvaške trobente itd., itd.) naj bodo povečane in v živih, naravnih barvah. Med temi cvetlicami in gobami naj bodo postavljeni Škratje, gorski možje, zajčki, veverice Itd. V enem kotu napravite iz poškrobanega ali klejenega papirja podzemsko Jamo z visečimi in navpičnimi kapniki v najfantatastič-nejših oblikah, v drugem kotu visoke alpske pečine, kjer bi kraljeval Kekec in njegovi tovariši. Iz preprostih kulis bi naredili razne kočice (Janko ln Metka, SneguljČica, mogoče kaj iz Milčinskijevih pravljic itd.), v teh kočicah bi naj prodajali razne slažčice, potice itd. Škratje, Janko in Metka ali coprnl-ca aH kdo drugi v vidu pravljic in pripovedk.
Za odraslejSo mladino pa bi napravili ples v bajnih svetlobah ln cvetlicah.
Tako si zamišljam novoletno jelko, za vse vas, ki boste pri tem sodelovali, pa vem, da imate dovolj fantazije, da boste še to izpolnili in dopolnili. Uspeh in čudovito zadovoljstvo mladine pa vam bo največje plačilo.
Jože Zamljen
na Trški gori rastejo samo najbolje sorte grozdja.
Tov. Kosak je vse življenje trdo delal in veliko prestal, zato pa tudi ve ceniti delo. Kljub vsem udarcem usode, njegov duh ni nikoli klonil, k čemur je veliko pri" pomogla njegova vesela narava in nagnenje k družabnosti. V Času kar se tov. Košak nabaja v Novem mestu, je bil olan raznih, zlasti gospodairskih organizacij, nekajkrat pa je bili celo član občinskega odbora mestne občine Novo mesto, in član gospodarskega odseka.
Košakov oče je danes prava podoba slovenskega starčka-vino, gradnika, in če komu, tedaj velja prav zanj tista lepa slovenska narodna: »Fn starček je živel ▼ vinskih gorah, tam doli na lepem 1 Dolenjskem...«
Itev. 80
DOLENJSKI GIBU
Stran I
Loški potok
V četrtek, 3. decembra 80 Imeli svoj sestanek upokojenci. Govoril je predsednik društva upokojencev tov. Andrej Skulj lz Ljubljane. Raztolmačll je novi zakon o upokojencih ter pravice ln dolžnosti, ki jih imajo. Dal je potrebna navodila za ureditev pokojnin gozdarjem, ki so bili že takoj po šoli odšli s trebuhom za kruhom. Prav ti težko izpričajo svoj delovni odnos, ker so delali pri mnogih posameznikih v Sloveniji Ln na Hrvaškem. Nekater imajo celo po 50 službenih let. Lepa udeležba na tem sestanku je pokazala discipliniranost upokojencev. Ko bi si jih hotela mladina vzeti za vzgled!
TVD Partizan Loški potok gra-
Podpreska
10-letnico naše socialistične države je Podpreska zelo lepo proslavila. Ta dan so odprli tudi nov gasilski dom. Dom je lepo urejen, ima dovolj prostora za vse gasilsko orodje, dvorano za prireditve ln še Btranske prostore.
Velikega pomena je dvorana, «aj se je igralska družina, k! usipešr.o deluje P°d vodstvom tov. Pejnovič, stiskala doslej v iolski sobi. Za otvoritev so pripravili lep program, 6. decembra pa so že uspešno zaigrali Finžgarjevo »Verigo«,
B. C.
dl 24-metrskio skakalnico v Ret" jah. Obiskal nas je ing, Stanko Bloudek ln izdelal načrt za skakalnico. Nekateri mladinci ln starejši člani Partizana z vehko vnemo delajo vsako nedeljo popoldne. Delo vodi ln vsepovsod skrbno pomaga preds. Partizana Albin Košir, zato je uspeh za-
jamčen. Ne razumemo, zakaj nekateri člani in mladinci nočejo sodelovati.
KUD Loški potok pripravlja koncert narodnih pesmi. Pel bo moški zbor pod vodstvom tov. Prežija. Igralska družina pa študira sodobno dramo Angleža Priestlvja »Inšpektor na obisku«.
B. C.
KUD »Janez Marentič«   v Metliki
Ob koncu preteklega meseca je KUD »Janez Marentič« v Metliki Imel svoj letni občni zbor, na katerem je kritično pretresel svoje delo. V primeri s prejšnjimi leti je bilo opaziti precejšen zastoj. Razen godbe r.a pihala, ki je priredila samostojen koncert v Metliki ln Črnomlju in sodelovala na vseh proslavah ln prireditvah doma ln še v okraju, so bili vsi drugi odseki precej manj delavni. Pevski zbor, ki je prejšnja leta živahno deloval, je v tem letu nastopil samo ob proslavi desetletnice ustanovitve Belokranjske brigade, sicer pa se nI pokazal javnosti. Tudi delo folklorne grupe, ki j j poleti nastopila na Ljubljanskem festivalu, je bilo šibkejše kot v preteklem letu in prav tako se s kakimi posebnim! uspehi ne more pohvaliti šahovski odsek. Ljudska knjižnica boleha na premajhnih denarnih virih ln tudi število njenih obiskovalcev ni zadovoljivo. Ljudska univerza je Imela sicer
Fizkulturni dan metliških dijakov
Izredno leipo letošnje zimsko Vreme, ki nam še vedno prizanaša z dežjem in snegom, je v petek, 4. decembra zvabilo metliške dijake v neznano smer proti vzhodnemu delu Bele krajine.
Dve grupi dijakov sta tekmovali v orientacijskem teku in na 9 km dolgi poti iskali pod kamenjem razvalin, v drevesnih duplih, pod listjem In drugod skrita poročila, ki jim jih je prejšnji dan podtaknil njihov fizkulturni učitelj. Osem, dokaj ne-lahk;h nalog sta 'morali skupini rešiti, preden so jim vsa odkrita poročila pokazala končen cilj njihovega orientacijskega teka — vas Drašlči.
Občinski ljudski odbor
RAKOVNIK
Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88-52) In na predlog občinskega odbora Zveze borcev Rakovnik izdaja občinski ljudski odbor Rakovnik
ODLOK
o razglasitvi 28. decembra za ljudski praznik občine Rakovnik.
Dne 26. decembra 1942 je bila na območju občine Rakovnik, na Dobu pri Rakovniku prva partizanska borbi proti italijanskemu okupatorju. Napad je izvedel bataljon brigade »Matije Gubca« v katerem so bili vključeni naši občani in ki jih je v borbi vodil vodja bataljona Zgonc Anton — Vasja, polkovnik iz Šentruperta. Zato izdaja občinski ljudski odbor Rakovnik tale odlok:
1. člen
26. (šestindvajseti) december se razglaša za občinski ljudski praznik občine Rakovnik.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave na oglasnih deskah, po razglasu na krajevno običajen način občinskega ljudskega odbora ter po objavi v Dolenjskem listu.
Smrt fašizmu —- svobodo narodu! Rakovnik, 9. XII. 1953 v. d. Predsednik občinskega LO: (Sandi Prah 1. r.)
Medtem so tri ostale večje skupine dijakov čez drn in strn hitele po »sledi ranjene Usice« ln se končno prav tako znašle v Drašičih.
Vsi ti teki so bili samo uvod v razna tekmovanja in tekmovalne Igre, v katerih so sodelovali tudi učenci osnovne šole v Dra-šičih.
Pripomniti pa je treba, da so bili vsi dijaki na cilju postreže-ni s toplim čajem, za katerega sta darovala večje količine sladkorja metliško Splošno trgovsko podjetje In Kmetijska zadruga. Tako je vodstvo metliške gimnazije naletelo r.a razumevanje prav povsod, tako v Metliki kot pri učlteljstvu v Drašlčih in tov. Simoničevl, ki je prevzela ne" lahko delo, da je okrepčala okrog 250 mladih tekmovalcev.
SE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR«
NOVO MESTO
»prejme takoj več administrativnih moči
nekaj dobrih, lepo obiskanih večerov, vendar šele na spomlad, medtem ko so bili zimski meseci brez predavanj. — Premajhno ljudskoprosvetno dejavnost doma pa je lepo zapolnilo nekaj kvalitetnih dramskih in pevskih gostovanj iz Ljubljane, Novega mesta in od drugod.
Zelja Metličar.ov je, da KUD »Janez Marentič« v novem letu spet razvije svojo nekdanjo delavnost ln tako dvigne kulturno in ljudskoprosvetno življenje v Metliki.
Na občnem zboru je bil Izvoljen po večini stari odbor z dosedanjim predsednikom prof. Jožetom Dularjem.
V Zagradcu niso predpisovali davkov po obrazu
Zadnjo akontacijo davkov so v Zagradcu razdelili na zborih volivcev z odkrito in jasno besedo. Niso se ustrašili ne vaških veljakov in tudi njim odmerili na javnem sestanku, kot jim pripada. Poleg tega so na občinske oglasne deske izvesi-li sezname davkoplačevalcev z odmerjeno vsoto, tako, da je vsakdo lahko videl, koliko je kateri obremenjen. Tako od strani davkoplačevalcev razen par izjem sploh ni pritožb. Nasprotno pa so v Žužemberku stalni prepiri in razburjenja glede odmere. Sklep, da se iz-vesijo seznami na oglasne deske, je ostal na papirju, le davčne knjižice so razdelili s tiho parolo »molči in plačaj.« Ne smemo se Čuditi, da je v Žužemberku naporno delo nekaj prizadevnih aktivistov le bob ob steno. Stalni in čisto nepotrebni prepiri morajo izginiti, delo na občinskem ljudskem odboru pa bi moralo bujnejše utripati.
Nevaren poizkus, ki ni uspel
Pred kratkim je bivša knji-govodkinja KZ Zagradec Anica Lazar nasilno odprla okno zadružne pisarne in skozi njega nametala v pisarno trske, polite s petrolejem. Očividno je hotela doseči, da bi zgorele knjige ln omara. Načrt ji je izpodletel in oboje je ostalo nepoškodovano. Revizija bo ugotovila, zakaj je hotela uničiti dokumente, ki jih je sama vodila, dokler je bila v službi pri KZ.
Kjer dela dober političen aktiv
tam tudi uspeh ne Izostane. To
velja za Zagradec in Ambrus. V Zagradcu redno obiskuje kmetijsko šolo 35 fantov in deklet, ki hodijo tudi iz oddaljenega Pitnega vrha in Kuželjev-ca. Se boljša je udeležba v Ambrusu, kjer poseča kmetijsko šolo redno kar 46 tečajnikov. Sedaj pripravljajo še tečaj iz gospodinjstva in ročnih del. Dobro deluje tudi kmečka ljudska univerza. Kmetijska predavanja, ki jih redno prireja ta univerza posluša po 80 in več kmetovalcev. Za dobro organizacijo in uspeh tečajev ima požrtvovalna učiteljica tovarišica Jakšetova največ zaslug. Pravo nasprotje temu je Žužemberk, kjer bodo morali najbrž s šolo prenehati zaradi premajhne udeležbe.
ČITAJTE IN SnilTE »DOLENJSKI LIST«
Turistični vestnik
Prejeli »mo 12. itevilko I. letnika glasila Turistične svezc Sloveuij« -Turisti&ni vestnik. Lepo in zanimivo pisan in urojevan list ne prinaša le »trakovnega materiala s področja hUveiis-kili turisUčuih problemov, temveč služi z opisi in prikazi naših domovinskih naravnih lepot najširši propagandi za slovenske kraje, tem bisetom, ki krasijo osrčje Lv-rope, kakor je že davno zapisal nekdo Iz tuj« dežele. Našemu dolenjskemu področju «0 v tej Številki na-menj«ni članki: V Ortneku in okolici, Med Savinjo, Savo in Sotlo ter Turizem ob »Invensko-hroaSki meji. Članki o* v*eboje;o kakih golih podatkov, temveč so pisanj živahno, s prikazom vseh raznovrstnih zanimivosti kraja, naravnih, umetniških in podobno. Podučna »ta članka o Turizmu na vasi ter o Krajevnem in  pokrajinskem turizmu.
Vemo, da je |n mora hiti turizem naša velika skrb im da j« za propagando turizma treba vneto delati posebno pri nas na Dolenjskem. Nnjprej zato, da ljudem iz drugih krajev Slovenije in pa tujcem odkrijemo in posredujemo nn-š prelepi dolenjski svet, potem pa še zato, ker je dobro razvit turizem močan ekonomiki faktor. Tttri*ticni vevstnik opravlja lepo in pomenljivi nalogo, zalo gotovo ni dovolj, 6e bi štel med svoje naročnike morda W odbor Turističnega društva (ki^r tak odbor pač je). Turizem na Dolenjskem je s> t prvih povojih, in če bomo hoteli privabiti obiskovalcev, moramo poznati tudi našo turistično problematiko in jo znali reševati. Turistični vestnik je v ta namen zelo koristen in ga še prav posebno priporočamo šolam, oziroma učitelistvu. V kratkem bo posebna   Številka   posvečena Dolenjski.
Kaj bo z novomeškim športnim parkom na Loki?
V letošnjem letu je bila na Loki zelo živahna dejavnost. Preje zapuščena Loka je za živela. Danes imamo tam že lepo urejeno travnato telova-dišče, prostor za orodno telovadbo, skakališče za atletiko, dokončati pa bo treba še stezo za tek ter igrišče za odbojke Int košarko. V zadnjam času pa opažamo, da ni več takega delovnega poleta pri delu na urejanju Loke. Kaže, da se bo moralo delo ustaviti, ker je društvo brez denarnih sredstev, vendar pa bi se, dokler je še ugodno vreme, lahko ši_ marsikaj naredilo. Tako je nastalo vprašanje ali bo mogoča 1. maja prihodnjega leta slavnostna otvoritev športnega parka. To si je društvo postavilo v svoj program. V stiski se je društvo obrnilo na vse strani za pomoč. Iz Ljubljane je pred dnevi prišel zastopnik gradbenega odbora »Partizan«, ki si je ogleda] dela na Loki. Tedaj so sc zbrali tudi vsi zastopniki oblasti in društev, na čelu s predsednikom LOMO. Z narejenim delom so bili zadovoljni
Prispevek prosvetnih delavcev za dvig telesne vzgoje
Trgovsko podjetje
»Ž E L E Z NIN A«
NOVO MESTO
sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem, da bo imelo v svojem engro oddelku redni letni popis blaga (inventuro)
OD 26. DO 31. DECEMBRA 1953 vključno. V času Inventure skladišče ne bo izdajalo nobenega blaga, na kar zlasti opozarjamo potrošnike plinov in razstreliva, da sd oboje pravočasno nabavijo.
Uspehi in neuspehi posameznih telovadnih društev so v mnogocem odvisni od delavnosti tamošnjih prosvetnih delavcev. V krajih, kjer službuje učiteljstvo, ki se zaveda svojega poslansta in odgovornosti za splošno vzgoje naše mladine, torej tudi za telesno vzgojo, kaj kmalu zaživi telovadno društvo. Vzpostavijo se stiki z Okrožnim telovadnim odborom ter krajevnimi množičnimi organizacijami in ne dolgo za tem se pričenjajo nizati uspehi. Na Okrožnem odboru ugotavljajo odborniki: to in to društvo dobro dela, zasluge za uspehe ima učitelj ta in ta. Nekateri so že znani organizatorji tudi na drugem, ne samo na tele-snovzgojnem polju in so bila njih imena že eestokrat zabeležena, mi pa smo danes pripravili pregled vseh tistih skromnih in požrtvovalnih delavcev v društvih našega okrožja, ki po napornem delu v učilnicah še vedno najdejo priliko in čas za delo in vodstvo v Partizanu. Brez njih si obstoja prenekaterega društva sploh ne moremo predstavljati. Naj bodo naslednje vrstice v skromno zahvalo vsem, tudi onim, ki jih morda nismo imenoma navedli, ki nesebično vlagajo svoj trud za zdravje in dobrobit naše mladine, ter vzpodbuda Vsem onim, k: se z delom v Partizanu nikakor ne morejo sprijazniti. Ponovno jih vabimo k sodelovanju za krepitev naše organizacije. Največje plačilo za njih delo in trud jim bo prijetna zavest, da delajo za našo mladino, za našo bodočnost.
Lep primer dela v Partizanu kažejo učitelji v Mirni peči: šolski upravitelj Božič Adalbert je referent za propagando, učitelj Muc Miloš je načelnik, učiteljica Podržaj Draga je načelnica, mesto sekretarja v društvu pa zavzema Cernivec Joža, tudi učiteljica. Vsi ti so dali vzgled tudi ostalim močem, ki so mestoma že pokazali pripav-ljenost na ta ali oni način pomagati.
Nasprotno je Partizan v Smihelu pri Novem mestu prepuščen sam sebi in le životari. Vsekakor bo potrebno
posvetiti mu nekoliko več pozornosti!
V Vavti vasi pridno pomaga v Partizanu učitelj Plantan Boris, ki je tudi član odbora. Se posebno razveseljivo pa je, da dijakinja IV. letika učiteljišča Barbič Anica že dalj časa vodj male pionirke in dosega z njimi zelo lepa uspehe. Pohvaliti moramo tudi vodnico mladink Mavsar Jožico, absolventko kmetijskega tehniku ma, Za ostale, predvsem moške oddelke, primanjkuje vodnikov.
Precejšnje uspeh.e žanje Partizan v Dol. Toplicah. Nedvomno največ zaslug za ti ima društveni načelnik Sitar Ivan, učitelj telovadbe. Njemu ob strani stoji učiteljica Horvat Fanika, ki vodi pionirke, ter učitelja Blažič Jože in Bratina Danilo, ki vodita pionirje oziroma mladince.
Težak je položaj v Žužemberku, kjer se tudi ob najboljši volji ne da veliko narediti na telesnovzojnem polju zavadi pomanjkanja primernih prostorov za redno vadbo. PaX pa bi lahko malo krepkoj e prijeli za delo v organizacijskem pogledu ter šele nate iskali možnost in obliko vadbe.
Ze nekajkrat je bil v našem listu omenjen Partizan iz Otočca. Društvenim funkcionarjem prav pridno pomaga pri delu šolski upravitelj Lapa j ne Anton in učiteljica Ogrinc Marica, ki je načelnica društva.
O Partizanu v Smarjeti ne bi bilo veliko slišati, če ne bi tam ob vsaki priliki pomagali ravnatelj nižje gimnazije Mihalič Vladimir, ki je obenem predsednik društva, učiteljica Drobnič Mara kot načelnica, učitelj Gore Anton sekretar in učiteljica Zupančič Slavka.
Partizan v Šentjerneju je sicer eno najmlajših društev novomeškega okrožja, kaže pa, da bo s prizadevanjem tamkajšnjega učiteljskega zborn v najkrajšem času med najboljšimi. Naloge in dolžnosti v društvu so si porazdelile učiteljice Saje Olga, ki vodi članice in mladinke, Petri č Vanda, ki vodi pionirke in Skerj Milka, ki vodi pionirje. S   svojimi  bogatimi organi-
zacijskimi izkušnjami pomagE v društvu ravnatelj nižje gimnazije Marinč Martin.
Načelnik Partizana v Trebnjem je nastavnik vzgoje. Moške oddelke vodi večinoma sam, za ženske oddelke pa so mesta pravzaprav še odprta.
Uspehe Partizana na Mirni pripisujemo učiteljicam Po-trobin Rezki.ki opravlja blagajniške posle in Sobar Julki. ki je načelnica, medtem ko vodita mladinke in pionirke Božič Mira in Zarli Olga, tudi jčiteljici.
Spočetka je vse delovanj«; Partizana v Mokronogu slonelo na ramah neumorne učiteljice Podgoršek Marjance, ki je načelnica in vodnica mladink. Danes delajo v društvu ravnatelj nižje gimnazije Vi-dečnik Vilko kot predsednik, učiteljica Knajzelj Zora kot podpredsednica in učiteljic. Velikonja Marija kot vodnica pionirk in sekretar društva.
Odboru Partizana Črnomelj predseduje prof. Skrbinšek Maks, načelnica pa je učiteljica telovadbe Praznik Darinka ki vodi tudi mladinke. Za razvoj atletike in drugih ;portnih panog skrbi prof. Ko-larič Marijan, kateremu je v kratkem času uspelo vzgojiti vrsto odličnih tekmovalcev.
V Metliki so se za sedaj najbolj izkazali učitelj telovadbe Rajmer Slavo, ki vodi člane in mladince, učiteljica Rajmer Julka, ki je načelnica, učiteljica telovadbe Veselic Martina, ki vodi pionirke, ter učiteljica Herakovič Irena, Rebolj Slavica in Foršek Marta, ki po svojih močeh vsestransko pomagajo metliškemu Partizanu.
Partizan v Semiču se šteje med najboljša društva novomeškega okrožja. Vse ženske oddelke vodi načelnica Adle-3ič Anka, učiteljica telovadbe Učiteljski stan zastopa tudi bivši predsednik Plut Anton, ki ima dosti zaslug za razvoj društva. Upamo, da bomo o njem še kaj slišali.
Omeniti moramo tudi Partizan v Podturnu, ki pa preživlja resno krizo. Manjka namreč ljudi, ki bi bili sposobni in voljni delati. Morda se bo tudi tukaj zaokrenilo na boljše.
Novomeškemu Partizanu nu-
Oblj ubili so, da bodo društvu pomagali zgraditi športni park, ki bo Novemu mestu lahko v ponos.
Ugovarjali pa so proti otroškemu igrišču na Loki, za katero je društvo že imelo pripravljen načrt in proračun. Ta prostor bodo preuredili v pionirsko igrišče. Prihodnje leto pa bo treba najti v Novem mestu primeren prostor in urediti otroško igrišče, kakršnega že imajo nekateri kraji na Dolenjskem.
»Partizan* Novo mesto je letos dosegel nekaj vidnih uspehov, čeprav se društvo bori s številnimi težavami. Zato mu moramo pomagati, da si čimprej zgradi na Loki dostojen športni park, ter mu lako omogočiti nadaljne plodno delo. Nekateri odgovorni organi so do sedaj že pokazali precejšnje razumevanje in so društvu tudi pomagali. Je pa pri nas še precej večjih podjetij in ustanov, ki društvu niso prav nič pomagali, da bi čimprej prišlo do svojega parka na Loki. Ne zavedajo se, da bodo njihovi delavci in nameščenci uživali in črpali zdravje na naši Loki ter s tem tudi večali svojo delovno sposobnost
J. G.
MALt Ofll.iSii
PRODAM DOBER RADIO, poceni. Nasjov v upravi Dolenjskega lista.
KMETIJSKA ZADRUGA Šentjernej oddaja v najem mlin na vodno turbinski pogon na javni dražbi, ki bo dne 26. decembra 1953 ob 9. uri v Šentjerneju.
*
ZAVITEK, ki je bil pozabljen dne 28. novembra letos na Glavnem trgu je spravljen v pisarni Elektrotehničnega podjetja Novo mesto, Glavni trg 30. Lastnik naj ga dvigne v pisarni podjetja.
PREKLICI
Podpisani Dolinar Valentin iz Dol. Lazov obžalujem, da sem očital Zamida Francu iz Uršnih sel, da je saboter in da sem ga udaril po glavi. Zahvaljujem se mu, da mi je odpustil .
Dolinar Valentin *
Podpisani Movrin Anton iz Lok pri Črnomlju preklicujem vse, kar sem žaljivega izrekel proti Frice Jožetu.
Movrin Anton
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage mame in stare mame Kapušin Bare iz Krasinca, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji ob njeni težki bolezni stali ob strani, jo tolažili in ji pomagali s postrežbo ter jo spremili na zadnji poti in prispevali vence.
Žalujoči: Janez in Jože — sinova, Ana, Marija, Bara in Pepca — hčerke ter številni vnuki.
dijo svoje znanje preizkušeni delavci na polju telesne vzge-„e, kot n. pr. prof. Smerdu Nuša, ki vodi v društvu mladinke, prof. Jankovič Vlada vadi članice,, prof. Smerdu Milan vodi pionirje, prof. Hočevar Boža vodi pionirke, prof. Glonar Jože vodi atlete in smučarje, prof. Dobovšek Marijan je član vaditeljskega zbora in namestnik okrožnega načelnika.
Prepričani smo, da bomo v najbližji bodočnosti mogli k tem imenom pripisati še nekaj novih. S tem se bodo pomnožile in okrepile vrste naših društev in društvenih delavcev, vse v korist naše mladine. J. K.
Drobtine iz dolenjske
popotne malhe
Na? največji državni praznik me jc dobil daleč' tam pri loško-potoških prijateljih in na sam praznik sem si kanil ogledati film v novi kino dvorani v Sodražici. Vrteli so »Na svoji zemlji«. Videl sem, da tudi sama dobra volja veliko ne zaleže. Ni slo in ni šlo. Dvorana je bila presvetla, ker so pri kupovanju okenskih zaves rabili prekratke metre in zato mi je pogled uhajal ven v svetlo naravo. Zaradi štednje ali kaj drugega pri zavesah, bodo morali v bodoče vrteti film samo v temnih nočeh. Dolga pot me je čakala, zato sem si mimogrede v Ribnici umil Škarpete v čednem jezercu sredi trga, ki ga dela vodovod menda zato, da imajo prebivalci veČ povoda štediti z vodo.
Tudi v Predgrađu sem se udeležil proslave in pri tem občudo-
val, kako lepo so z obljubami okrasili in uredili dvorano za proslavo, tako, da bi morali zaradi take ureditve dvorane godbeniki kar pod oder. Še dobro, da se mladi godbeniki ne strašijo tudi dela in si sami uredijo prostor brez obljub in tako kot se spodobi. Ko sem bil že v Predgrađu sem še vprašal, kdaj pri njihovi zadrugi odpirajo trgovino. Rekli so mi, točno ob 8. in popoldne ob 15. uri, če je poslovodja doma, če pa je prodajalka sama, pa je bolj zanesljivo, če pridem kake četrt ure pozneje, ker ji baje ura zaostaja. »Pa ji navijte uro, da bo šla bolj točno«, sem jim Je svetoval in od-krevsal dalje v center Bele krajine.
Na Tanči gori me je hudo zgrevalo, ker nisem imel pooblastila 7.a. predpisovanje prometnega davka. Tistemu lastniku hiše, ki je zaračunal »obrabo« izbe za množični sestanek 1000 din, dobil pa je baje samo 500, bi predpisal nekaj prometnega davka. V Črnomlju mi je kapnil v malho takle razglas mestne občine: »Lastniki   morajo pripeljati vse
svoje pse tega in tega dne v Črnomelj sem in sem, kjer bodo cepljeni. Kdor ga ne bi pravočasno prignal na cepljenje, ga bo moral goniti v Črnomelj, sicer mu bo pes uničen.« To bo pa za Čr-nomaljce, katerim je bil namenjen razglas, huda kazen, če bodo morali svojega psa gnati v Črnomelj, namesto da bi ga pripel jaJ i v Črnomelj. Meni pa ni jasno, kdo in kako bo pse uničil. Po navadi so pse konjaci pokon-čevali ali, bolj prostaško povedano, kar pobili.
V Metliki so mi drapnili kilo kruha kar 4 din dražje kot je običajna cena, zaradi česar sem se nameraval pritožiti v Semiču. Pa sem preklemano slabo naletel. Tu so s kruhom švignili kar za 6 diin pri kilogramu navzgor. Zlomkova pojata, sem zajam ral in se vrnil nazaj v Lokvico, kjer so me hoteli prepričati, naj bi stopil na metliško občino in tam povedal, da območje bivšega KLO Lokvica n! Banat, da bi plačeval davke za območje bivšega KLO Rosalnice. »Kar samii jim to povejte, ker se bolj razumete na take reči kot jaz«, sem
jim odgovoril in skozi Metliko mahnil še na Božakovo, kamor bojda zadnje čase na veliko uvažajo politično zavest iz Suhe krajine ter na račun cerkve fehtajo v Ameriki darila, ki se baje pa hudo prilezejo posameznikom.
Na Grabrovcu me gotovo še ni bilo, pa je tudi tam dovolj^ futra za mojo malho. Jako me je ganila tista razstava pohištva, ki je bila prirejena v okviru družinskega kroga, in pa tista krožna igra dveh oseb z eno metlo, ki se kar dobro ponavlja, po navadi pa konča z odpustki. Sploh kaže, da so odpustki posebna špe-cialiteta Grabrovca in jih med vikom in krikom kaj pridno de-li.po na vse atrarai, ^ najraje pa nežnemu spolu, ki baje preveč ne-nežno jezik uporablja. Tisti malčki pa so se mi zares zasmilili, ki ima jo radi sočna_ jabolka, pa se njihov oče krčevito brani škropljenja sadnega drevja. Brez tega pa sočnega sadja ne bo, sem pribil in se poslovil od Grabrovčanov z željo, da se še vidimo, če ne bodo tudi zame prišparali svojih odpustkov. Namreč nisem prijatelj odpustkov in jih raje hvaležno zavračam, kot sprejemam.
Koliko časa je preteklo, pred-no je prišla do mene novica o prezamimivem sporu v Dragomln vasi! Ob vprašanju, kai je bolj potrebno, ali vaški vodnjak ali kapelica, se ijf sorožij cel plaz in ljudje niso vedeli, ali bo ta plaz
zasul vodnjak ali bo odnesel kapelico, ali pa oboje. Pri reševanju tako »naprednega« vprašanja, kot je kapelica, tam, kjer bi moral biti vodnjak za celo vas, bi kmalu sodelovale motike, kose in cepci, kot pri kmečkem puntu pred 400 leti. Je res hudo, Če v vasi ni veČ prostora, kot teh nekaj kvadratnih metrov, kjer se potem križajo želje neverjetno revne politične zavesti z zdravstveno življenjskimi interesi vse vasi. Če bi imel priliko, bi množičnim organizacijam te vasi za politično delo zapisal cvek, ter-cialkam pa »blagor ubogim na duhu...«
V Žužemberku sem_ prisluhnil »vzgojnemu« razpravljanju žensk na seji AFŽ v šoli. Glasna je bila ta razprava, glasna, da sem se kar ustrašil,* posebno, ker so se udeleženke razdelile na dva tabora. Ena je bila najbolj glasna, ko jc razlagala, da tisti mož, ki ne nosi ženi vode, ne pere plenice in ne previja otroka, ni pravi dedec, kajti ideal vsake žene je baje ooravljanie, kajenje in zabava. Ker je bilo vse, kar sem slišal, le prehudo, sem jo pocedil v trg in sam pri sebi pa dejal: »Ti dedec, oblaici si hlače, da ne bo babnica opletala z njimi.« V Žužemberku sem tudi mislil, da sem varen ored cucki, ker sem bral na občinski deski, da je strogi pasji kontumac. Kot v posmeh temu razglasu se je pripodila izza
vogala tolpa cuckov vseh pasem in križanj; vsi za povrstjo so pod desko dvignili tačke, kot bi hoteli poudariti, da se na take razglase požvižgajo. Zdi se mi tudi, da ima roka pravice v Žužemberku široke odprtine med prsci, ker je trdo prijela frizerko, kje ima obrt, ilegalni gostilničar se pa kar lepo izmuzne med prsti z dohodnino vred.
Ne drugače, tudi fotograf v Mokronogu mora v mojo malho. Zlomek ima že dobro leto v žepu moje naročilo plačanih fotografij in Še stotak povrhu, fotografij pa še vedno nimam. Menda gre vsa-kikrat, ko jaz pridem v Mokronog, na pot, ker ga doma ne dobim. Če misli, da sem se zato dal fotografirati in plačal 500 din, da bo on moje fotografije izročil potomcem po moji smrti, se hudo moti. Da kmetijska zadruga zalaga poslovalnico na Bistrici s plesnivo čokolado, so se mi potožili. Pa kaj morem jaz zato. »Nesite jo v bistriško gostilno Z., kjer imajo po plesni dišečo^ kapljico, pa se bo oboje skupaj dalo potrošiti,« sem jim svetoval. Dokler ne bom dobro zavarovan za življenje, ne grem več šlatat po temi in stopnicah do Vrbopletarske delavnice. Niti z dvojnimi špegli si nisem mogel pomagati. V neki gostilni v Mokronogu sem zastonj po vseh sobah iskal in klical koga, da bi mi postregel vsaj s kako žemljiČ-
ko, pa ni bilo nikogar. Čeprav so v sobi dve peči, bi vendar lahko zmrznil pri obeh, zato sem odšel s suhim grlom in praznina želodcem.
Tistim lovcem tam okoli Tre-belnega, pa tudi Čateža in Dol' gih njiv bi priporočil, naj vendar pred odhodom na lov zaupajo svojim skrbnim ieničkam kak cvenk, da ne bodo v zadregi, če pride kdo pobarat za to ali ono obveznost. Ni lepo od njih, da vse ficke s seboj nosijo v gmajno. V Mrzli luži (prosim vas, katera pa ni pozimi mrzla!) sem si zastonj prizadeval, d» bi zbogal dva zakonca, zlasti pa mlado zeničko, ki se je baje ločila od moža in šla v drugi kot sobe od same ljubezni do domačije. Pa saj sem že zadnjič zapisal, da je ljubezen gvišna bolezen, posebno če je prehuda.
_ Na Mirni sem se udeležil veselice ob otvoritvi gostilne. Vse so je vrtelo, pa sem se hotel še jaz in v ta namen sem se poklonil lepoticam iz Grilevega hriba pri Šentrupertu. Pa so me enako kot druge preproste fante odklonile s kaj neprijaznim obrazom. »To so visokosti«, so mi zatrjevali domačini in še dobro, da ni izbruhnil kak nemir zaradi teh visokosti, kar se zelo rado dogodi, Če je še taka »vljudnost« zraven. Od tam sem jo mahnil — kam, kar naravnost domov spat.
Lepo Vas pozdravlja Janez Popotni ,
Stran «
DOLENJSKI CIST
Stev. 80
JOŽE ZAMLJEN-DREJĆE;
(D
spomin
BIVo je julija in avgusta 1941. leta, ko smo se odpravili na Gorjance k Miklavžu: Valetov Maks, Pirkovicev Franc In jaz. Da bi ne bilo preveč očitno.,, smo vzeli s seboj tudi mojo ženo, njeno sestro Zoro in otroke. Rožca iz Novega mesta, Bojan in njegovo dekle pa so že bili zgoraj. Za stanovanje smo s* Izbrali Dolinškovo počitniško hišico, nekaj metrov od Nackovega planinskega hotela. Iskali smo primerna mesta za kasnejše partizansko logorovanje, se pogovarjali o najrazličnejših delih in končno smo se umaknili tudi Italijanom.
Nekega dne so me pripravili, da sem narisal Nackov »hotel«, pod sliko pa sem napisal »V spomin« in smo se vsi, ki smo bili takrat pri Miklavžu, podpisali. Razen zgoraj naštetih še šentjernejski Lampe, kostanje-viški Bajec Tinček in Tratnik Tone.
Nič hudega sluteč je Nacek obesil sliko našega obiska na fcteno v veliki sobi. Se nekaj dni smo bili pri Miklavžu, nato pa smo odšli vsak v svojo stran. Kak teden ali štirinajst dni pa pride Nacek v Šentjernej in ml pripoveduje tole zgodbico:
»Nekaj dni po vašem odhodu •o prišli k meni brusnišiki ka-ra.binjerji in z njimi tu_di novomeški komisar ter četa italijanskih vojakov. Tenenteju je moja žena še hlače zašila, ker si jih je raztrgal. In ko so pili v  veliki sobi, so  se zagledali v tvojo sliko. Kaj, vrag vedi, jim   je   ugaijalo   na   sliki aH tvoje   barvice   ali   ksj drugega: sneli so jo, ogledovali in ko so odšli, je ni bilo več na steni. Odnesli so jo s seboj. Z Ani sva ugibala kaj bo sedaj in zakaj so jo vzeli. No, pa saj veš, človek marsikaj pozabi ln tako sva pozabila tudi na to kliko. DrugI dan  ni  bilo nič. Toda naslednji  dan sta prišla k meni dva brusnlška karabl-njerja   in   sta   dejala: ,Capo HudokHn Ignacij avanti a noi!' Kaj pa se je hudiča zgodilo? Prav nič mi nI pomagalo, moral   sem   z  njimi v Brusnice. Prav nič dobro se nisem počutil, ko sem koračil v tako lepi druščini   med   dvema karabl-njerjema.   In   res. ■ na karabl-njerski stanici je imel .ta glavni': v rokah mojo sliko in jo ogledoval.   Prvo   vprašanje ]e bilo, če sem jaz Hudoklin ln če je ta slika moja. Ce poznam tebe in kaj si in kje si? Nikar ne zameri, povedal sem, da si naš učenik, da si v Šentjerneju ln da si narisal to sliko v spomin. On pa si ni hotel prav nič k sebi. Spraševal me je. če vem zaikaj si napisal v spomin. Rekel  sem  mu prav ponižno, da to že ti veš, ker si učenik, pa da že znaš dobr0 slovensko. On pravi, da je tudi za spomin slovensko. Jaz sem samo skomignil z rama in nisem rekel ne bev ne mev. Takrat pa ml začne pripovedovati, da je to
ena izmed najhujših pregreh zoper dobro majčico Italijo in da sva ti, ker si narisal, in jaz, ker sem obesil to sliko na steno, izdajalca Italije. Ce mi verjameš ali ne, jaz sem se zelo začudil, zraven sem si pa mislil, da ne bo prav nič dobrega. Najbrže sem napravil neumen obraz, da mi je začel razlagati, da V pomeni po angleško zmaga ln da si ti narisal V samo zato, da bi pokazal, da bodo  zmagali   Angleži,   ne pa
Naša črnca
Italijani in Nemci. Tudi tisti trije srčki mu niso bili všeč. Rekel je, da ti trije srčki pomenijo Slovence, Hrvate ln Srbe, ki se bodo borili proti Italiji in tudi zmagali. Pa ne samo to.amipak da bod0 zmagali socialisti, kar dokazuje tale nageljček, ki se je tako vil preko črke V. Jaz nisem vedel o tem nič, čeprav se mi je zdelo, da je tako Verjemi mi, da nisem prav nič priznal, da bi jaz kaj vedel o tem. Pa me je spet načel. .Zakaj pa je streha rdeča?' Jaz pa sem mu dejal, da je streha že od vsega početka rdeča, ker sem jo moral barvati z mirujem, da mi je ne bo voda prezrla. Pa še ni bilo dovolj. ,Zakaj pa je plot poln V-jev in zakaj je t0 drevo narisano kot V? Ej, dragi moj, tole pa ni tako, kar si bodi. To so protldržavna dejanja in zato se boste zagovarjali vsi, ki ste se tukaj podpisali.' Povem ti, da ml je postajalo vroče in bi bil raje med samimi medvedi, kakor pa takole brez vsega pri teh vragih. Otepal sem se na mlile viže, da sem 'e reven gostilničar na Gorjancih in da tega nI videl še nihče drugI, kakor tisti, ki so se podpisali. Pa nI vse skupaj nič pomagalo. Niso me spustili ln drugo
jutro so me odpeljali v Novo mesto.
V Novem mestu so ml sliko sipet pokazali In spraševali isto, kakor v Brusnicah. Komisar je migal z brado kakor tista koza, ki se ti je obesila, ker si jo pripeljal iz nezavisne Hrvat, ske pa ni mogla preživeti okupacije. Vse moje besede niso prav nič pomagale. Imeli so me še vedo0 za sovražnika Italije in velikega Mussolinija. Ko je imel kozjebradec Že vsega dovolj, je privlekel na dan še mojo tablico hišne številke. ,Fj, vidiš, dragec, kaj pa je to. Zakaj si pa tudi številko napisal z rdeč0 kredo? Ce nočeš sam povedati, ti bom pa jaz. To si napisal zato, ker hočeš vsem bandidatom pokazati, da si komunist in se banditom ni treba bati ne tebe ne tvojih.' Ne zameri, jaz sem moral tako, če sem hotel prit iz te šlamasttke. Rekel sem, da je dobil moj sin Roman tako kredo od učenilka, ker mu je prinesel gorjanskih rož za zdravljenje želodca in ledvic. Otroci so pa najbolj veseli rdečih reči. Kaj sem hotel drugega, ko pa je kozja brada tako grozovito migala, da mi je kar oči zbadalo En teden so me držali v tistem hotelu za Krko, potem pa je le prišel nekdo, ki mi je dejal: .Avanti a kazal' Pobral sem šila ln kopita. Na cesti me je dobila Rožca ln mi povedala, da so bili že vsi zaslišani in da so se nekako zmazali, bodo pa zaslišali tudi one Sentjernejce. S tem je mislila tebe in tvoje. Glej, da boš tako povedal, kot sem hodel pri>ti z te šamastike. nič bati, da bi te zaprli za dalj časa ali pa te cel0 dali pred krvavo rlhto.«
Pošteno sem se zasmejal, kajit še malo se mi ni sanjalo, da bodo Italijani videli v tej sliki tako protidržavno dejanje. Da, tako je: Kogar je pičila kača, ta se boji zvite vrvil
Ganljiva kitajska zgodba
Mlada, milosrčna in ljubka Gu-En-Li je Lila potoke solza ob »mreni postelji svojega preljubc-cega moža Čan-Su-Lijia. »Nikdar, nikdar te ne bom pozabilla! Nikdar ni postala nezvesta! Večno bom samo jolkala za teboj, moj vzvišeni Ćan-5u!«
Čam-Šu-Li je pa bil moder mož »Vezno nikair ne ostati z vosu mojemu spominu. Poižči si <irugega in ga ljub)!« Bistra ženica je malo pomislila pa rekla: »Oh, Čan-šu-ri moje sonce in mesec! Obljubim ti, da dvajset let ne bom pogledala drugega!« Nasmehnili se je umirajoči Gan-Su-Li: »Nikar, le toliko časa mi ostarni zvesta, da se bo posu&la prst na mojem grobu!« In je izduhnil. Ču-En-Li si je od bridikostri trgata obleko, se rotrilla, da nilkdar tli ti za trenutek ne bo pozabila svojega neprežaljenoga itd. soproga. Prišel ye k mrtvaškemu odiru Pudri lepi in plemeniti S-.uHLi-Jen. Izrekal Je sožiljie mladi vdovi, ji globoko pogledal v oči, da je objokani zenički za-
zasveti
Čebulni In česnov duh odpravimo iz ust, če izpijemo skodelico mleka.
Duh po tobaku v sobi odstranimo, če obesimo mokro gobo. Goba vsrka dim.
Glavnike očistimo z vato, namočeno v bencin, ali pa jih položimo za nekaj minut v milnico, kateri smo dodali nekaj kapljic salmiaka.
Raskava koža na roki ln na licu se zmehča, če dodamo vodi za umivanje nekoliko mleka. Koža na obrazu postane čista in mehka, če jo umijemo 7 vodo, v kateri se je namakal zelen peteršilj.
Kremo za čevlje zmehčamo,
če ji pridenemo nekoliko ter-pentina.
Likalnik obvarujemo rje ako ga po uporabi zavijemo v parfumov papir. Umazan likalnik očistimo s surovim prerezanim krompirjem.
Limone ohranimo dolgo sveže, če jih damo v posodo z mrzlo vodo, ki jo vsak dan pre-menjamo.
Petrolej bo gorel svetleje, če mu pridenemo košček kafre ali I ^Vadk7rja~~je prišlo i nozovo konico soli
trepetalo mladostno srce. V sladki opojnosti je skloniila glavo, kar /i nekaj Sine v glavo in... čez 2 dni je stopil na pokopailUče •stari modrijan. Zagledal je, kako rmlada vdova kleči ob svežem grobu in maha s pihljaČo. »Kaj počneš, uboga Ču-En-Li?« jo je vprašal sočucmo. »Oh, vzvišeni modrijan,« je odgovorilla vdova- »maham s pahljačo nad grobom, da se bo prst prej posušila.«
Modrijan je samo zamišljeno pogledali na daljne planine, rekel ni pa nič.
UMRL JE »KRALJ« CIGANOV
Kred kratkim so pokopali v Washingtonu na pokopališču Mount Oliver »kralja« ameriških ciganov. To je bil kralj John, star 77 let. Krsta je bila pokrita z zlatim pokrovom .ln je stala 10.000 dolarjev. Pogreba so se udeležili zastopniki ciganskega rodu Iz cele Amerike, kakih 400 po številu. Umrli ciganski kralj je zapustil štiri sinove ln tri hčerke, eden od sinov bo sedaj njegov naslednik. »Kralj« John je bil rojen v južnoameriški državi Peru.
V VELIKI BRITANIJI
IMAJO ŠE NAKAZNICE
Pred kratkim so v Veliki Britaniji sprostili prodajo sladkorja, ki je bil na nakaznice vse od 8. januarja 1940. Sedaj imajo še nakaznice za meso, maslo in maščobo. S sprostit-
TEHNIČNE ZANIMIVOSTI
25.300 metrov visoko
Ameriški letalski podpolkovnik Marine Carl se je s svojim letalom dvignil visoko 25.300 metrov (trikrat tako visoko, kot je najvišja gora sveta). Odletel pa ni s tal, temveč ga je bombarder potegnil na 10.000 metrov višine. To je doslej največja višina, ki jo je dosegel človek.
Vlak z gumijastimi kolesi
Brzovlaki na progi Pariz— Strassbourg imajo gumijasta kolesa — pnevmatike .To je najnovejša tehnična pridobitev, ki veliko obeta. Vlaki z gumijastimi kolesi, ki vozijo na imenovani progi, dosežejo večjo brzino od drugih, potrebujejo pa manj pogonske sile. Zaradi večjega trenja gume ln tračnic lahko premagajo na progi tudi večje vzpetine, kakor vlaki z železnimi kolesi. Izum je francoski. Kolesa s pnevmatikami uvajajo že tudi v pariški podzemski železnici, železne tračnice pa nadomeščajo z dvema ozkima betonskima trakoma.
Svetovni rekord z letalom
je dosegel ameriški pilot Wil-Ham Farno. Z reaktivnim leta-talom tipa »Sabre F-86« je dosegel brzino 1.151 kilometrov na uro (vlak Novo mesto—Ljubljana prevozi v istem času 30 kilometrov).
100-letnica injekcijske igle
Instrument, brez katerega si sploh ne moremo zamisliti sodobne medicine, je injekcijska igla. Izumil jo je pred 100 leti 'francoski zdravnik dr. Gabriel Pravaz. Njegov iuzm je obrnil zdravniško znanost na povsem nova pota.
Jeklene plošče, tanjše od lasu
Neka tovarna v Ameriki (v Illlnoisu) je nedavno izdelala jeklene plošče, debele komaj dve tisočinke milimetra — 30-krat tanjše od lasu. Uporabljali jih bodo v elektronski industriji.
Janez Trdina t
Telebanov Pongre
CICIBANI
Clcibančki, ali ste že videli lutkovno Igro »Čarobni klobuk?« Ce je niste, pridite v nedeljo 20. decembra ob 10. aH 11. uri. Vstopnina običajna.
Za novo leto pa pripravlja lutkovno gledališče za vas veliko presenečenje. Kakšno, boste videlil
Na Dolenjskem je gospodoval sila bogat grof. Imel je 30 kleti, v vsaki po 30 sodov vina, živine, denarja in zemljišč pa toliko, da jim števila sam nI vedel. Hči se mu je rodila samo ena, trne jI je 'bilo Katrica. Deklica je prosila očeta, naj jo omožl. Grof privoli in ji ugane za doto vse Podgorje, z ene strani Save tja do Rožnega Dola, z druge od hrvaškega Samobora pa tja do belokranjskega Semiča. Njegove dobrote se itak Katrica ni mogla veseliti, kajti je Izustil strašno besedo, da mora snubač, preden jo odvede na svoj dom, po" jesti vso žival, ki se mu redi v hlevih ln svinjakih, v ovčarr.i-cah, kunn klh in goiobnjakih, in popiti do zadnje kaplje vse vino, ki mu leži v 30 kleteh. Ce ne bo mogel tega storiti, odsekal mu bo brez milosti glavo. Vsi mladeniči, bogati In revni, žlahtni ln kmetlškl so zaželeli lepe Ka-trice ln rodovitega Podgorja, ali nihče se nI usodil, da bi prišel v grad Itn jo snubil. Dolenjci, ki se niso še nikoli za nobeno drugo reč popolnoma zložili, so trdili v en glas, da bog ni ustvaril človeku grla in želodca, ki bi zmogel toliko jedi ln pijače. Nad Savo blizu Vač pa je živel takrat Telebanov Pongre. Ta Pongre je bil takav korenjak, da ga vsa vas nI mogla ustrahovati. Delal je za deset drugih, jedel
za sto, popil pa za tisoč. Pravzaprav so ljudje tako govoričili, dokaza niso imeli noibenega. On sam je trdil, da še nI bil nikoli sit Ln nikoli pijan, Itd da bi po-užll lahko vse, kar bi videl. Katrica je Izvedela, kakšen junak je Pongre ter mu sporočila, naj pride ponjo, ker ga ljubi. On se razveseli in jo gre snubit. Grofu se je grozno zamalo zdelo, da bi imel kmetiškega zeta, vendar mu obljubi hčer, kajti uverjen je bil, da ne bo mogel Izpolniti pogoja. Ukazal je hlapcem ln deklam, naj začno kuhati, peči, cvreti in točiti. Por.gre sede. Sline so se mu cedile kar ščurkoma, kajti od pota ln vročiine je bil silno žejen in lačen kakor volk. Katrica stopi k njemu in ga milo gleda ln opominja, naj napne vse svoje moči, da ne pogubi sebe, svoje slave in njene sreče. Tega Pongretu nI bilo treba praviti. Preden se je spe-kel zanj drugi vol, je bil že prvi pojeden; jagenjčke, purane in kopune pa je prigrizoval kakor drugI ljudje kosce kruha. Vina nI maral piti iz kupice, morali so mu prinesti kabel, ki je jemal devet bokalov. Pol goveje črede je pojedel za zajutrek, drugo polovico za predjuž.inek. Opoldne se je lotil prascev. Za večerjo so ostale le tri borne ovce im nekoliko gosi. Grofovo kapljico pa je pocedil, da nt vedel
Zanimalo Vas bo
BORBA   AMERIŠKIH KMETOVALCEV PROTI PREKUPČEVALCEM
Kmečkim pridelkom v Ameriki je cena letošnje leto padla za povprečno 13%, navzlic temu pa so življenjske potrebščine na trgu dosegle rekordno ceno, torej dosedaj najvišjo. Ameriški farmarji (kmetje) so spoznali, da jih razni trgovci in prekupčevalci nesramno odirajo in da ti pravzaprav več .^služijo kot oni, ki vse lete garajo. Tako dobi farmar približno 25 centov za funt žive teže mesa, na drobno pa se prodaja meso po dolar za funt Kam gre 75 centov pri enem funtu? Prav gotovo v žepe tistih, ki pri tem najmanj delajo. Pšenica stane pri kmetu manj kot 2 centa funt, kruh pa prodajajo po 20 centov funt. Za tono grozdja dobi farmar 40
Pohištvo obvarujemo vlage,
če položimo vanj nekaj koščkov kafre, ki vlago vsrka.
uradnikov ob službo. Ti so bili do sedaj zaposleni z razdeljevanjem sladkorja.
KNJ12NI PROGRAM P R E S ERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1955
Vsak član Prešernove družbe bo prejel najkasueje do 1. decembra 1954 naslednjih pet knjig:
it KOLEDAR ZA LETO 1953;
2. povest Franceta Bevka: »TUJA KRI«;
3. Honore de Balzac: »GOBSECK« ln druge zgodbe;
4. mladinska povest Ivana Zormana: »SVOBODNI GOZDOVI«;
5. poljudnoznanstveno delo: »DE2ELE SVETA«. Potrudili se bomo, da bodo vse knjige tudi po
opremi dostojne svoje vsebine. Posebno opozarjamo na knjigo »Dežele sveta«. Knjiga bo tiskana v formatu kot koledar in bo imela 20 do 30 dvobarvnih zemljevidov dežel vsega sveta. Opremljena bo z osnovnimi zemljepisnimi, gospodarskimi, političnimi in zgodovinskimi podatki, ki bodo podani na pripoveden način brez nepotrebnih številk in statističnih podatkov. Knjiga bo poleg tega tudi še bogato ilustrirana s slikami in skicami ter bo predstavljala trajno vrednost.
Vkljub izredno velikim stroškom pa ostane članarina nei/.premen jena 240 din
to pa vsled tega, ker pričakujemo, da bodo podprli naša prizadevanja ne le delovni kolektivi, ustanove, zadruge in organizacije, temveč tudi vsak ljubitelj knjig s tem, da postane podporni član ter vplača vsaj najmanjšo podpornino 500 din.
POSTANITE PODPORNI ČLAN TUDI VI IN SODELUJTE PRI ŠIRJENJU NAPREDNE KNJIGE!
Redne in podporne člane sprejemajo vsi poverjeniki in vse knjigarne, ustanovne člaue pa Glavni odbor.
PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, ULICA TONETA TOMŠIČA 9.
dolarjev, tisti, ki ga prodaja na drobno pa 300 dolarjev. Podobno je tudi pri drugih pridelkih. Ameriški farmarji so se obrnili na predsednika Ei-senhowerja z vprašanjem, kdaj bo tako stanje prenehalo, kot jim je to obljubil pred volitvami. Pravijo, da so dobili zaenkrat odgovor, da bodo dobili točno pojasnilo šele drugo leto.
MUSLIMANSKI RAJ, ALI PA PEKEL, JE BOGATEJŠI ZA ENEGA KRALJA
9. novembra je umrl »car puščave« — Abdul Aziz Ibn Saud, kralj Arabije, star 73 let. Ta kralj »po milosti Alahovi« je zapustil svojemu najstarejšemu sinu prestol, 300 milijonov dolarjev letnih dohodkov od eksploatacije petroleja in 50.000 dolarjev, ki jih vrže vsako romanje v Meko. Razen tega pa še nagrmadeno bogastvo in luksus, kakršnega svet ne porrihl. Mladi kralj je podedoval tudi motorizirani harem. On ima sicer nekaj manj žensk, kakor oče — samo 150. Je res zadnji čas, da izžemano arabsko ljudstvo pokaže svojemu kralju vrata, kakor jih je egiptovsko.
BOJEVITA 2ENA
V Londonu j J sodnik razvezal zakon mestnega policaja Jamesa Gossa. Mož je pred sodnikom povedal o sov j i »boljši« polovici tole:
»Obrcala me je kot psa, večkrat pa tudi ugriznila. V glavo mi je treščila vazo za cvetlice, da se je ta razletela na kosce, v hrbet pa me je zabodla s kuhinjskim nožem.« Sodnik je smatral, da je dovolj razlogov za razvezo zakona. -
V SPANJU SE JE PRETEPAL S HUDIČI
Hudo natreskan se je v Beljaku pred kratkim spravil spat neki telefonist. Ker je pozabil ugasniti cigareto, se mu je kmalu vnela posteljnina. Takoj ko je zaspal, se mu je začelo sanjati, da je v zadim-ljenem peklu in da gredo proti njemu hudiči. Začel je vpiti in se v spanju pretepal z navideznimi peklenščki. To je prebudilo ženo v sosednji sobi, ki je prihitela in rešila moža iz goreče postelje ter pogasila ogenj.
kdaj. Noiber.a rupa ne požka tako hlastno vode, kakor je pozi"* ralo njegovo viteško grlo potoke vina, s katerimi bi se bila napojila lahko vsa dolenjska krajina. Ko je oglodal vse kosti in si oblizal prste, se je zamašil z ajdovim otepom, potem pa sedel s Katrico v kočijo lm vriskaje pognal konje proti Podgorju. Grof se je strašno jezil, da je izgubil hčer in Podgorje in dobil za zeta robatega Vačana. Zbral je veliko vojsko biričev in hlapcev ln jo poslal za kočijo, da bi Pongreta ubiti. Ko zagleda Katrica preganjalce, je jela ihteti in javkati: Gorje nama, še danes bova oba mrtva, ti od meča grofovih hlapcev, jaz pa od neskončne žalost;, da te bom Izgubila. Poglej, vojska je že pod klancem, skoraj bo naju došla. Pongre veli smeje se: Pre-. ljuba žena, ne boj se! To rekšl Izdere zamasek In zdajci brulu "e lz njega velikansko jezero, kl zalje ln utopi vso vojsko grofovih hlapcev in iblričev. Srečno sta dospela ženin ln nevesta v svoje Podgorje. Tam si je sezidal Eongre v goščavi vas, ki se imenuje v spomin njegov še dandanes Pangrč—Grm. Njegovi nasledniki so naši krepki in pošteni Podgorci. Kakor njihov ded slave tudi oni, da so najboljši jedci in pivci, hkrati pa tudi najpridnejš in najjeklenej-ši delavci na vsem Dolenjskem. (Iz »Vinske modrosti).
ZA ZABAVO
POPRAVEK
Neki ameriški časopis je prinesel poročilo, da je Samuel VVarrick umrl. Seveda se je prizadeti takoj pritožil uredništvu, ker pač ni umrl.
»O, to bomo lahko popravili« ga je potolažil urednik.
Drugi dan je gospod VVarrick bral svoje ime — med novorojenimi.
VIŠEK RUJNE KAPLJICE
Janez Izpod Straške goa-e ga rad »cukr.e«. Zadnjič ga srečam pa pobaram: »No, Janez, kako kaj, kako?« »Kristelejson«, je odgovoril Janez, »včeraj sem bil* pa tako nasekan, da sem šel — vodo pit!«
OB OSMIH ZAPREMO
Bilo je njega dni, ko so gradili belokranjsko železnico. Inženirji so videli, da bo moral iti tir t'.k ob neki hiši, celo skozi hlev. Po dolgem razlaganju, barantanju in preklnmju se ie bojevita gospodinja le vdala, da speljejo železn:co skozi njihov hlev (seveda so ga hoteli prej podreti). »Ja prav,« jim je zabrusila, »pa naj ajzer.pon vozi skozi našo štalo. Ampak povem pa kar naprej, da samo do osmih zvečer. Ob osmih mi Stalo zapremo!«
Lastmk garaže je telefoniral netaemu možu: »Vaša žena je pravkar pripeljala vaš avto v popravilo ...«
»Vem, vem,« je odgovoril lastnik avtomobila. »Bom že jaz plačal račun za pospravilo.«
»To je vse v redu, ampak kdo bo plačal mojo delavnico, ki jo je podrla vaša žena?«
»Prav prijetno sva kramljala, dokler nisi ti odprl ust!«
LOJZE ZUPANC:
19
VELIKI DNEVI
Povest
»Le zategni! Krepko, da se bo ta praska prej zacelila,« jo je vzpodbujal Potočnik.
Njej pa je bilo le nerodno, ko je morala obvezovati rano svojemu nekdanjemu učitelju, ki jo je bil pred leti v tečaju učil, kako se rane pravilno obvezujejo. Zdaj sta že zdavnaj bila le še tovariša. Tudi tikala sta se, kakor vsi partizani, a v Mileni je še vedno prevladovalo spoštovanje do njenega nekdanjega učitelja.
Potem je pregledala rano na bratovi nogi.
»Boli?« ga je vprašala. »Upam, da se rana ne bo gnojila.«
»Ko smo jurišali, sem jo iztaknil,« je z nekakšno jezo odgovoril. »Ugriznil me je fašistični gad, ko sem se najmanj nadejal.«
In podrobno ji je opisal potek borbe nad Seli in Jugorjem.
»Krvi si pa menda le precej Izgubil,« je nazadnje rekla, ko je bila rana že razkužena ln sveže pre-vezana. »Saj si bled ko mrlič.«
»Ah, kaj bi me le pomilovala!« jo je zavrnil. »Ta brazgotina se bo že zacelila. Le to me jezi, ker se bom moral nekaj Časa valjati v tvoji ambulanti, namesto da bi se boril s fanti...«
»Glej ga! To te jezi?« se je zasmejala. »A ozdravel boš in spet boš tolkel fašiste, Ive! Tolkel jih boš ti in tvoji fantje, dokler ne bodo dotolčeni do kraja.«
Potihem pa je zašepetala: »Ah, ko bi že kmalu prišlo to!«
Preslišal je njen šepet in ji odgovoril s ponosnim glasom:
»Za borce sem brez skrbi. Tovariš Milan je že vedel, zakaj je zamenjal pero s puško. In danes sem, bogme, videl, da njegova puška ne pozna prijatelja ...«
Tačas je njun razgovor prekinilo glasno klicanje globoko v gozdu: »Hoj! Hoj! Hoj!«
Borci so skočili pokonci. Vsak je pograbil svojo puško. Kurir Gregor in Potočnik sta se nemo spogledala.
»Kdo neki prihaja?« je čez čas zamrmral Gregor.
»Najbrž je stari Cerjanec — naša zveza iz Gra-daca,« je odvrnil Potočnik. »A zakaj kliče? Pot mu je poznana. Ali je mogoče zašel?«
Gregor pa se je nasmehnil: »Ne, to je mladenišlci glas. In zdi se mi, da ta glas poznam.«
Vrgel je puško na rame in se poslovil od Potočnika z besedami: »Saj dovoliš, da mu grem nasproti, ne?«
In utonil je v temi, ki se Je bolj in bolj zgošče-vala v Veliki lozi. Kmalu zatem so ga tovariši slišali, kako se je tudi sam oglasil neznancu na njegovo ponovno klicanje, z jasnimi vzkliki:
»Hoj! Hoj! Hoj!«
Komaj je minilo dobrih deset minut, se je Gregor vrnil s Starihovim Tijčetom.
»Smrt fašizmu, partizani!« je mladec pozdravil z nasmehom, ves srečen in zadovoljen, da je končno le našel njihovo zatočišče v Veliki lozi.
»Glej ga, Tijčeta!« se je začudil Potočnik. »Kaj pa je tebe prineslo k nam?«
Od utrujenosti so Tijčetu klecala kolena. Ves dan je taval po gozdu in iskal partizansko tabori-
šče. Sedel je pokraj ugašajočega ognja in olajšano vzkliknil:
»Kdor išče, ta najde! Taval sem in taval po lozi, nazadnje pa sem le ujel v nos rahli dim skritih partizanskih ognjev...«
Ozr se je naokoli in se zadovoljno nasmehnil. »Saj skriti ste pa dobro, bogme! Kdo bi vas le našel! Nihče! Tudi ognja ni bilo videti, ker ste se zarili v tole drago...«
»Ti je všeč?« se je nasmehnila Milena.
»Všeč!« je odgovoril. »Tudi nazaj v vas ne nameravam več iti. Zdaj sefn tu. Sprejmite me v svoje vrste, tovariši!«
Ko pa je videl, da so se začudili njegovi nagli odločitvi, je dodal: »Ze več dni je minilo, odkar sem se odločil, da se bom tudi jaz boril za našo svobodo. Saj ste videli... Deda so mi tudi ubili. In našo vas požgali. Moram se maščevati za vse, kar so nam hudega storili,« je sklonil glavo ob žalostnem podoživljanju vsega, kar je šlo zadnje dneve mimo njega. »Da, boril se bom in hočem se boriti!« je zdaj glasneje spregovoril v tišino. »Domov pa se bom vrnil, ko bomo ponesli zastavo zmage in svobode v vse belokranjske vasi... In tudi v našo vas, razrušeno in požgano...« je sklonil glavo na prsi.
Naslednji dan so borci počivali ln si pripovedovali doživljaje iz prestanih borb. Tudi Tijče je pripovedoval tovarišem, kako je Bastiani v šoli zapiral otroke ter jih pretepal. Cesa vsega ni vedel! Vse je vedel, saj je njegova sestrica Danica sleherni dan toliko pripovedovala o krivicah, ki jih je fašistični učitelj delil otrokom v gradaški šoli.
»Našo Danico je nekoč zaprl od poldneva do noči samo zato, kor je rekla, da ima doma dovolj hrane in ker ni marala jesti iz fašistične GILL ku-
hinje fašističnih makaronov,« je ponavljal, kar mu je včasih pripovedovala Danica, ko je pritekla iz šole. »Ko pa je Bastiani še tisti teden prišel k nam po jajca, je Danico zatožil mami. Mama pa seveda narejeno: ,Ji bom že pokazala! Samo pred oči mi naj pride! Oh, ti malopridnica! Pa nikar ji ne zamerite, saj je še otrok in ne ve, ka se spodobi, kaj pa ne. Seveda, makaronov pa res nikoli ni marala jesti. Saj veste, ni navajena... Naši otroci imajo najrajši debelačne žgance..." In Bastiani je poto-lažen odšel, mami pa je rekel, da bo prihodnjič Danico zaprl za tri dni skupaj, dokler ne bo sestradana sama prosila, naj ji dajo makaronov... In ni pozabil dodati, da se Danica ne zna pametno zadržati...«
»Da, ampak pametno se zadržati, pomeni po fašistično tole: Pozabi, da si Slovenec, jej iz fašistične sklede makarone, ki so napravljeni iz naše moke in moli k fašističnemu bogu Mussoliniju za ta dar, ki so ga pridelale slovenske žuljave roke, hahaha!« se je suho zasmejal Milan Potočnik.
»Tfej! S to svinjarijo bo treba čimprej obračunati!« je kurir Gregor jezno pljunil v ugašajočo žerjavico.
Potočnika pa je zanimalo, kako je zdaj v Gra-dacu, odkar je on zapustil šolo, šolarje, ženo in sinčka Vladi j a ter ušel k partizanom. Že dolgo ni ničesar slišal o razmerah v gradaški šoli. Zato je vrtal v Tijčeta z vprašanji: »Ali je Danica povedala, kateri šolarji hodijo jest v GILL kuhinjo? So se sami prijavili za to pomoč? Ali jih je učitelj prisilil, da jedo tiste makarone?«
»Vsi hodijo... skoraj vsi, ker se boje Bastiani-ja,« je Tijče odgovarjal z mrzličnim glasom. »Ampak jedo pa le ne!« ^
»Ne? Kaj pa je?«