Izhaja zvečer vsak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako je u dan praznik, Izide d«n poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. lnaeratl ae aprejemajo is plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spial in dopisi se pošiljajo; Uredništvu „Domoljuba" Ljubljana, SemeniSke ulice it. ». Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitu* jeve ulice it. J. Št 18. V Ljubljani, dni 18. septembra 1902. Leto XV. Zborovanje katoliških nepolitičnih društev. Shod naših nepolitičnih društev se je izvršil nepričakovano sijajno in v vsestransko zadovoljnost. Udeležba ogromna, poročila temeljita, razprave ži vahne, veselje splošno — vse to je priča, da se je prepotrebni shod popolnoma posrečil. Najbolj nas pa veseli, da je poleg lepega števila zastopnikov naših društev prišlo tudi jako veliko udeležencev iz takih krajev, kjer še ni nobenega društva. Videli smo, kako je najbolj pri takih padalo seme na rodov tna tla in prepričani smo, di bo v kratkem obrodilo sad v obliki — novega izobraževalnega društva V današnjih in prihodnjih številkah prinašamo v glavnih potezah porfčilo o shodu. Natančno poročilo bo izšlo v »knjižnici krščansko socialne zveze«, ki pride na svitlo v začetku oktobra. Pa tudi pozneje se hočemo v »Domoljubu« večkrat pečati z velevažnimi sklepi tega shoda. Otvoritev in posdrav. V nedeljo zjutraj ob 7. uri zbrali so se od vseh strani slovenske zemlje delegati in bratje naši Hrvatje v »Katoliškem domu«. Zastopanih je bilo 77 društev z okolu 500 delegati. Vrli gbrjanski fantje so prikorakali s svojo zastavo, ki se je pobratila z zastavo „Zvezino", na kar so delegati; v dolgi vrsti odkorakali v Križev-niško cerkev k sveti maši. Cerkveno propoved je imel g. dr. E v g e n L a m p e, ki je dokazoval, da ne more biti nasprotstva med vero in pravo omiko. V cerkvencm življenju temelji najvišja izobrazba duha in srca. Katoliška društvena organizacija ima neminljivo življensko silo, ker jo oživlja resnica in pravica. Točno ob 9. uri zjutraj se je pričelo zborovanje v dvorani „Katol. doma«, okrašeni z grbi slovenskih in hrvaških dežel. Dvorana in stranski prostori so bili natlačeno polni mož in mladeničev. Zborovanje je otvoril predsednik »Zv-ezinega« agitacijskega odbora č. g. L u k a Smolnikar. Današnji shod je priča, dejal je govornik, da ni resnična trditev nasprotnikov, da mi katoličani poneumljamo ljudstvo. Mi hočemo omiko in to nosimo mej slovenski narod. Mi hočemo duševni kapital našega naroda naložiti, da bo nesel sto in več odstotkov. Mi preveč ljubimo slovensko ljudstvo, da bi nameravali ga poneumljati, marveč trudimo se za njegovo čast in blaginjo, ki sloni na neminljivih resnicah katoliške vere, da ga tako s skupnim delovanjem pripravimo na tisto stopinjo, da ga bo moral vsak narod spoštovati. Tu, je zbran cvet naših mož in mladeničev. Če gledamo te vrste, še ne izgubimo upanja v boljšo bodočnost Slovencev in Hrvatov. (Gromovite ovacije Hrvatom.) Slovenec je vedno najbolj vesel, kadar ima ,med seboj brate Hrvate. (Ponovljene ovacije Hrvatom.. Klici: »Živeli Hrvatje!") Mi tembolj pozdravljamo zastopnike hrvaškega naroda, kersoprišlina resno delo la rešitev slovenskega in hrvaškega naroda. Govornik pozdravlja , iskreno mladeniče iz Slovenskih goric, ki stoje ; hrabro na braniku za jezik svoj in vero svojo. Posebno veseli smo teh zastopnikov, med katerimi je na Štajerskem tako livahno gibanje, da se lahko vaa domovina s ponosom ozira na njihovo delo. To gibanje njihovo je vzgled drugim slovenskim mladeničem in bo nailo pot po vsej slovenski domovini, katero bode ravno to naudušeno mladeniško gibanje reiilo pogina. Pozdravlja aastopnike od Ad-rije, iz ostale Primorske in Goriške, ki na podlagi sv. vere delajo za blagor in pravO omiko našega naroda. Pozdravlja zastopnike iz tužne Koroške. Bodimo vsi sloini v boju za poštenost našega ljudstva; posebno pozdravlja zastopnice ienskega spols, ki vrlo delujejo v tenskih izobralevalnih društvih. Tudi ienstvo hiti z moškimi vred reševat slovenski narod! ^Navdušeni .SlavaI« klici: »Živele 7. Bogom za narod I Po pozdravu shod soglasno in z velikim navdu fonjem izvoli svojim predsednikom dr. J. K. Kreka, ki prevzame predsedstvo in v svojem nagovoru po-vdarja, da bo ■ železno roko vcdil zborovanje. Sploh nam treba več ljubesni do železi in do tega. kar »e iz šelez« kuje, bodisi mctika, plug, če treba pa tudi meč! Če tudi smo, kakor pravijo nasprotniki, majhni, a ravedamo se svojih dolžnosti in vemo vsaj, kaj smo, ko nasprotniki o sebi niti tega ne vedo. Vsakemu izmed nas odgcvarit srce, da smo z duh.m in telesom katoliški Slovenci in demokrati ter kot taki prijatelji ljudstva. Očita se nam. da smo mlad'. Kes je t?, a pri tem vemo, da rastemo tako, da pn tem ne izgubimo svoje mladosti Neizkušeni, pravijo nasprotniki o na*, da sm.\ A neizkušenost odvaga tisočkrat naš pogum uj vcJja. da se učimo. To voljo in to misel vedno c hranim Os in videli bomo petem, da to delo. ki ga pc-čen-arsc dane*. do« i * končne zmage ' Podpredsednikom shod sc^iaso: izbere č. g £ a g o r e a u HrvaJke. g M r e v 1 i s n Dombeivj. wp»nikntyma ps g. Krambergerja s skegn m g. P o j e t a a Starega cvm. Rstnajs poet s rastje Sti K tej tc*ki cMčroc pcroOa c Moškercter stavi slevMo reee&ncije Soveesia krščansko -scoalsa zveza skrb: ti pcvrdvc knto&fto- iemoiriiačne med Slovenci Uko-W: L V Ljubljani zbira in orgaeiaaje katoliško demokracijo^ IL Povsod po SI c t f s j k er s a s j e v svojem smislu d r u $ t v a. jih vele Bed seboj in vodi ter nadzoreje nji sov: delovanj* L V Ljubljani n»j »Zveza« z ljudsko knjižnica, znanstveno poučnimi predavanji, socialnimi tečaji, govorniškimi sestanki, shodi, strokovnim poukom vodstvom strokovnih društev, ali ps vsaj strokovnih oddelkov, s poukom v raznih jezikih in drugih važnih predmetih skrbi za orgsnizacijo ljubljanskega katoliško demokratiško mislečega prebivalstva, zlasti mladine in žensk. II. Shod slovenskih katoliških nepolitičnih društev poživlja vsa krščanska slovenska nepolitična društva, naj pristopijo v slovensko krščansko socialno zvezo. V njihovo korist naj deluje zveza tsko-le: a' pri snovanju in vodstvu nepolitičnih društev naj posreduje snovavcem in društvenim odbore m z uzornimi pravili, nasveti in t a vodili; v ta namen imej vse potrebne tiskovine v zalogi: posredovanje bodi brezplačno; b-1 ure,a in vedi naj po zvezinih društvih predavanja in Bhode, zlasti s tem. da naznanja društvom tvarine, o katerih so predavanja sli shodi ravno takrat potrebni, in da preskrbi po možnosti poroče-vavce in govornike: c) za zabavo naj skrbi, da se po društvih troje gledališke predstave, petje, gedba in skupni izleti: ustanavlja naj tudi za organ zicijo mladeničev, kjer je mogoče, telovadne in bicikliške krožke; č izdajaj primerne spise in knjige ; zlasti skrbi za dobre igre, pa tudi za poljudne povesti d) določi naj zvezin znak. po katerem se mo rejo izpozoati člani njenih druitev; c o vsaki javni prired tvi občnemu zboru, izletu. shodu. predavanju, vesalici itd.) naj druitva ob-veste zvezin odbor; kolikor je mogeče, naj se zveza po svojih pooblaščenih udeleži teh prireditev: t vsako leto sklicuj zvezne poretovavne shode, solikor je mogoče, po raznih večjih krajih naše domovine ; g pn zveznih shodih se volijo vaško leto zvezni sveti za štajersko. Koroško in Primorsko ; fc po pooblaščencih, ki j>h določa zvezin odbor i d; Učnimi i veznimi sveti, nadzoruj zveza delovanje ZTeinih druJtev. zlasti kako se upravljsjo in kako izpolnjujejo svoj vzgojni smeter. po poeebnem obrazcu. ki ga izdelaj odbor v sporazumu s svo;imi svet. poročajo o tem odboru; vrh tega naj zvezna irastra r«j do kocca meseca eu&ra vsako Uto poročajo zvezi o svojem ponkuanju po obreadh. ki ee j^n o pravem času dopo&jejo: na podlagi teh :tcjn± >rro«čil izdelaj tajnik poročilo u leteo po* siecovmaje; i) »Zveza« naj skrbi za podporo slovenskih katoliških društev na jezikovni meji. Da bo »Zveza« mogla svojo nalogo izvrševati, ji je treba trdne gmotne podlage. „Zveza" pričakuje, da se ji pridruži s celega Slovenskega mnogo podpornih članov, nadeja se, da ji naklonijo prijatelji ka-toliško-demokratične misli daril in volil. Od društev, ki so ž njo zvozana, pa prejema tele mesečne doneske: a) Društva, ki imajo do 50 udov, plačajo 25 v. b) Društva od 20 do 100 udov plačajo 50 v. c) Društva od 100 d) 150 udov plačajo 1 K, nad 150 članov 2 K. G. R a d o s I a v Nemec od sv. Jurija na Štajerskem priporoča kolesarske in telovadne krožke, in sicer tako, da bc naj kmečki fantje in mladeniči lotijo bolj telovadbe, obrtniki pa kolejaratva. Govornik popisuje krepko družabno gibanje krščanskih mladeničev v Slovenskih goricah. Hšdna so predavanja o gospodarskih stvareh. Vsakdo je pa tudi ud kake c:rkvene družin, Marijine ali Alojzijeve Pripo-ro?a, da naj si mladeniči p j tem zgledu povsod siujejo društva. G. A 1 o j z i j V a k a j od Sv. Ane na Štajerskem pravi, da je donesek posameznih društev previsoko nastavljen. G. Z e m 1 j i č iz Kapele podpira to misel ter hkrati predlaga, naj bi se. naprosile posojilni, ki bi pomagale dru&tvom, da zmagajo ta donesek. D.-uštvom ob jezikovni meji naj bi se kar moči pomagalo. V tem smislu dcstavi dr. Krek točko i) k Moškcrčevi resoluciji. G J a n e z Ko ta r od Sv Križa pri Litiji priporoča, naj se »Zveza« ozira na vsa d-uBtva in naj nikar ne dela preveč izjem pri pobiranju denarnih doneskov. G. JožefGostinčar zagovarja predlog poročevavcev, da doneski nikakor niso previsoki. Pomisliti treba, da bo novo življenje v društvih ista tidi gmotno bolj povzdignilo. Nasprotniki mnogo več žrtvujejo za slabo stvar. G Z e m 1 j i č opozarja, da društva ob jezikovni meji že itak težko izhajajo in potrebujejo dobrotnikov, ki jim pomagajo. Doktor Krek omeni na to, da bogoslovci in „Daničarji" nabirajo knjige, ki jih po »Zvez:« pošiljajo potrebnim obmejnim društvom. G. Rejec iz Dornberga pravi, da je prevelik skok od 50 do 150 članov, naj bi se vstavil vmes še kak oddalek. S'ednjič se sprejmo resolucija v zgoraj navedeni obliki. G. Ivan Gostinčar predlags, da naj se zda v Ljubljani »Zvezin dom«. Vsako društvo neobhodno potrebuje prostorov, da se razvija. Posebno „Z reza" mora imeti hišo za svojo pisarno, za knjižnico, zborovalno dvorano itd. G. Mat. Rihar (D. M. v Polju) je zoper to resolucijo, ker je tako podjetje preveč riskirano. G. Moškerc omenja tehtnih vzrokov, ki govore za zidavo „Zveznega doma". To je ideal, za katerim se mora stremiti. A žalibog zdaj že manjka one požrtvovalnosti, ki bi podala zadostnih gmotnih sredstev. G. dr. K r e k predlaga slednjič resolucijo, ki se sprejme v sledeči obliki: Odboru »Slov. kršč. soc. zveze« se naroča, da premišljuje, kako bi se čim preje v Ljubljani dobil „ Zvezin dom«. Izseljevanje. — Medsebojna pomoč društev. — Pravno varstvo. K tem t:čkam govori dr. Lampe, naglašujoč sledeče misli: »Zveza m ra imeti pred očmi \se veliko delo, ki je potrebno za ohranitev vsega slovenskega ljudstva. Mi se ne damo premotiti od malenkosti, ampak zavedajmo sp, da kujemo zdaj v »Zvezi« verigo, katero moramo položiti okoli celo zemlje. Doslej smo so še premalo bavili z izseljevanjem slovenskega ljudstva. A izseljevanje je stvar, s katero moramo računati. Mi ga ne bomo U3tavili, ravno nasprotno: Čim bolj se izpopolnjujejo prometna sredst /a, in čim bolj se odpirajo tuje zemlje, tem večje bo izseljevanje; k Ameriki, Vestfalski in k Kjiptu nam v najkrajšem času morda pride že Sibirija. Zato pa mora »Zveza« naših nepolitičnih društev prevzeti regulacijo izseljevanja ter hkrati skrbeti za vrnitev v d o,-m o v i n o. Potrebna je zveza z enim parobrodnim društvom, ki bi bolj po ceni prevažalo Slovenoe in jim dajalo drugih potrebnih ugodnosti. »Slovenska kršč.-soc. zveza« stopi v dogovor s „Kr-kat.-slov. Jednoto" v Ameriki. Ti dve organizaciji imata dovolj moči, da to uredita. UJje naSih društev bi prestopali v slična tamošnja društva. Tako bi užival vsak Slovenec tudi v tujini varstvo in korist naše organizacije. Preskrbeti bi bilo treba, da se pošiljanje denarja posreduje boljše kakor dozdaj ter ljudstvo obvaruje škode zlasti pri menjavanju. Mnogo je slovenskih mož v Ameriki, a si ne upajo priti v domovino, ker niso zadostili svoji vojaški dolžnosti in se boje kazni. „Zveza" naj prosi pri Nj. Veličanstvu amnestije za nje. Velika rana naših izseljencev so premnogi divji zakoni; ljudje niso pri tem sami toliko krivi, kolikor nemožnost, preskrbeti si v tujini vseh potrebnih listin za poroko. »Zveza« naj bi preskrbovala takim ljudem tudi poročne liste. Lep zgled imamo v nemškem Rafaelovem društvu, ustanovljenem leta 1848. Ta ima svoje zaupnike po vseh večjih pristaniščih in stori neizmerno mnogo dobrega, L°> en zgledi Zastopnik Schlosser v Bremenu je od 1. 1873. do 1886. sprejel 165 753 varovancev, jim maševal in pridigal 1126jrat, sprejel 30.126 pisem, na katere je dal potrebni svet, in pod njegovim nadzorstvom se je izmenjalo denarja za 5.332 547 mark. Če so Nemci potrebni tam doma takega varstva, koliko bolj Slovenci! Pa tudi doma v olji domovini je medsebojna pomoč društev nujno potrebna. Skrbi naj se, da bratska društva svoje člane med seboj tudi gostoljubno sprejemajo, kakor je n. pr. vpeljano pri kat. društvih rokodelskih pomočnikov. Če pride pomočnik v tuj kraj. dobi prenočišče tam zastonj, če se izkaže, da je član ta kega društva druge d. Društva naj si da jejo drugo drugemu govornikov in si pomagajo pri predstavah. Garderobo za ljudske igre naj si nareli več društev skupaj. Tudi pri izletih naj se združuje več društev, da se člani bolje spoznajo med seboj ter dobe večje zaupanje v svojo organizacijo. Pri skupnih n e -varnostih naj tudi skupno postopajo vsa enako. Slednjič mora pa • Z veza« tudi materinsko paziti nanje, da katero ne zaspi ali se mu kaj drugega ne primeri. Važna stvar je pravno varstvo. Sicer je teiko zdaj še to potrebno organizacijo razširiti na vsa društva, a megoče je za zlsj že pri društvih tovarniških delavcev. Delavec trpi mnogo krivic, a si fie ve pomagati, ne ve, kje iskati pomoči, ali pa se boji velikih stroškov. Tako je zlasti pri zavarovanju proti nezgodam. Razsodišče za naše delavce je v Tratu. Tam jim je pa skoro nemogoče iskati si pravice. Pri takih krivicah, ki se tičejo stanovskega razmerja delavcev, recimo, da se prekrši delavska pogodba, tovarniški red, izkorišča e trukom itd, j e d o I i n o b t organizacije, da vstopi za posameznika in ga brani z vsemi zakonitimi sredstvi. Govornik predlaga glede teh stvari primerne resolucije. G. Zagorac govornika zahvali za res poučno predavanje ter omenja velike važnosti teh zahtev za Hrvate. Skrb za izseljence naj bi bila Slovencem in Hrvatom skupna; kadar ae izvede U organizacija, naj jo Slovenci raz tegnejo i na Hrvate. Dr. Krek nato djstavi, da je »Zveza« že v dogovoru z „ R a f a e -lovim društvom", katero je ob 1 ju-bilo, da bo podpiralo Slovence. (Odo bravanje). Nravno bedo divjih zakonov je govornik videl na Vestfalskem. Tu se mora pomagati. Govornik je posredoval zanje pri ministerstvih in se je dalo mnogo popraviti. Treba je akrbeti tudi za naše ljudi v srbskih in rumunskih gozdih Tam je treba prav misijonskega dela. G. Rejec (Dornberg) priporoča, naj dru&tva pazijo na to, kakšne elemente imajo med sabo, in naj se varujejo škodljivcev. K pravnemu varstvu se oglasi gospod del. tajnik Je žel Gostinčar, ki naglaša važnost tega vprašanja za delavske stanove. Želeiničarji so posebno potrebni brambe. Morajo si priboriti s pravdo svoje pravične podpore in zato morajo imeti odvetnikov. Tudi v drugih strokah je podobno, zlasti pri železničarski obrti, kjer se zgodi mnogo nesreč. V »Zvezi« se naj uvede pravno varstvo najprej za njena delavska društva. Vsako društvo naj p» zdaj takoj sprejme že v pravila določbo, da ima pravico osnovati ij pravno varstvo. Zlasti strokovna društva tega ne smejo pozabiti. G Jeriha (Vevi)«) prjvi, da ae ni bati velikih stroškov, ker izkušnja uči, d» Um, kjer je uvedeno pravno varstvo, po navadi ni mnogo tožba ; ko podjetniki in zavarovalnice vidijo, da so delavc organizirani in zmožni za brambo. je tako) mneg manj krivic. Ža tak sklep sam na sebi pomeni v< lik napredek in stroški putem niso tako veliki. Ko š« g. Moškerc podpira predle g, se sprejmejo sledeče resolucij: „Slov.-krič.-soc. zveza" naj poskrbi, da se oživo-tvori ljudska pisarna, katero je priporočil drugi slovenski katoliški shod v svojih sklepih V. G.t, kje naj dobivajo društveni člavi pouk in svet Na] se sestavi v ta namen strokovnjaiki odbor za linance, prometne, pravne in potrebne strokovne zadeve. Nastavi naj se tajnik, ki sprejema vprašanja in poskrbi, da dobe člani pravniški odgovor nanja. Iz te osrednje ljudske pisarne v Ljubljani na] se oskrbi, da dobe člani tudi dejansko pomoč, kadar |im je potrebna, da dosežejo pravic j posebno v slučajih, ki se tičejo njih stanovskega razmerja. V ta namen naj plačujejo posamezna društva primeren donesek. Žito naj dobivajo udje odvetniško pjmoč, če le možno brezplačno. V slučaj.h, ko je braniti čiana proti kapitalisUčnemu izkonščevanju, prevzame organizacija njegovo brambo. Predsedstva posameznih društev ali v to izvoljeni zaupniki posredujejo med osiednjo pisarno in med pravne pomoči potrebnimi člani. V pravila vseh delavskih društev naj se privzame določba, da imajo pravico osnovati pravno varstvo. Shod slovenskih katoliških nepolitiških druStev izjavlja: »Zveza« naj izkuša razširiti delavsko tajništvo v Ljubljani v ljudsko pisarno; po njenem zgledu naj se osnujejo take pisarne tudi po drugih večjih krajih; »Zvesa« naj stori vse potrebno z« Pcd' poro in pomoč slovenskim in hrvaškim izseljencem, zlasti v Ameriko. Skrbi naj, da se ojači vzajemnost med društvi; vsak dlan kakega zveznega društva naj najde, kjerkoli pride med bratsko društvo, prijateljsko vsestransko podporo. Pozor pred agenti. ^Domoljub" je pred kratkim prinesel svarilo, naj se ljudje varujejo agentov. Toda sleparjenje teh ljudi presega vse meje in nas sili, da pribijemo nekaj slučajev v svarilo zlasti pred zavarovalnimi agenti. Poročal je že »Domoljub", kako je opeharil neki agent več ljudi v okolici Polhovega gradca z lažjo, da je poslan od „Vzajemne zavarovalnice" in na vse mogoče načine hvalil „škofovo" zavarovalnico. Zdaj se po Dolenjskem klati kar cela kopica agentov in poskušajo zavarovati ljudi na enak način kakor v Polhovem gradcu. Pomagajo si z lažmi, ker ljudje dobro poznajo radodarnost znanih bank ob času požara. Pred nekaj leti je pogorelo v vasi Oštcrc Križenske fare pri Kostanjevici več poslopij in banka nesrečnim posestnikom ni hotela izplačati vse zavarovalnine, ampak nekaterim le polovico ali še manj. Zato pa ljudje te banke poznajo in zato jim hrbet obračajo, treba je tedaj laži, ako hočejo dobiti kakega zavarovanca. Tako je hodil po škofjeloških hribih agent neke zavarovalne družbe in kar naravnost jemal police neke druge zavarovalnice. Zavarovanci se sami niso odpovedali pri prejšnji zavarovalnici, agent jih tudi ni, ampak zavaroval pri novi. Nekateri so postali zdaj tako srečni, da so bili kar pri dveh, (znan nam je slučaj, da celo pri treh) zavarovalnicah zavarovani. Vsaka zavarovalnica ima namreč svoje postave, po katerih se mora zavarovanec v gotovem roku odpovedati. Ako se ni odpovedal, zavaruje ga banka kar sama za deset let nadalje. Sleparija je pri tem počenjanju prikipela do vrha. In to tembolj, ko ti brezvestni ljudje dajejo otrokom svete podobice, da bi se s tem prikupili mamici in vjeli kakega kalina za svojo zavarovalnico. Edini cilj večini agentov je le krona, katero dobi za vsakega novega zavarovanca. Ne smili se mu kmet, ki ima ogromne stroške, ko se zaplete v tožbo z banko, ako noče plačati dveh ali še celo treh zavarovalnin. Kaj pa pravijo k temu oblasti? Molče gledajo počenjanje teh ljudi. Čakajo menda, da bo mera ljudske nevolje polna in si kmet sam začne delati pravico. In tako bo on potem dvakratna žrtva, vse le vsled brezvestnih agentov! Varuj se torej agentov in pazi, kaj podpišeš! Zlasti ne verjemi ptujemu agentu, katerega mogoče danes prvikrat in zadnjikrat vidiš! V korist ljudem ima pa zlasti naša »Vzajemna zavarovalnica" v vsakem večjem kraju sposobnega poštenega in domačega človeka, ki ti rad in tebi v korist preskrbi zavarovanje pri domači zavarovalnici, ki je cenejša in zanesljivejša kot druge. Da se . boš pa mogel pri domači zavarovati, odpovedati se moraš pri dosedanji in sicer toliko pred potečenim zavarovalnim rokom, kakor ti povedo postave dotične zavarovalnice. To boš pa sam težko dognal, ker so dotične določbe v nemškem jeziku in tako drobno tiskane, da bi bilo treba drobnogleda, ako bi hotel sam prebrati. Naj ti prebere kak pošten domač človek, agentov se pa varuj, ako hočeš biti dobro zavarovan! Nov izbruh Mont Pelee-a. Martiniški vulkan je neprestano bruhal že od 15. m. m., posebno močen izbruh se je pa pojavil 28. m. m. Bobnenje se je čulo že od davno poprej in sicer v veliko daljavo. Pepel je pokril ladije daleč na morju. V noči dne 30. avg. so se pojavili trije izbruhi. Št. Pierru se ni mogel nihče približati. Prebivalci kraja Le Carbet so pobegnili sredi noči v notranji del otoka. Z vsemi razpoložljivimi čolni so odvažali ljudstvo z obrežja v Fort de France. A tudi tu ni bilo miru, ker je morje poplavilo velik del mesta. Porušeni in pokončani so kraji La Carbet, Morne Rouge in Ajopa Bouillon. — Blizu 3000osebje mrtvih in do 1500 ranjenih. Nad eno miljo dolg del otoka se je po izbruhu pogreznil v morje. čuden blisk. V Flone, v majhnem belgijskem mestu, so ravno prav pridno plesali, kar naenkrat udari strela v hišo. Plesalci in plesalke so kar oka-meneli na svojih prostorih. Ko so se zopet zavedli, so s strahom zapazili, da so postali črni ko zamorci. Strela je šla namreč skoz dimnik v zemljo in je pri tej priložnosti vse saje razpršila po plesni dvorani. Razun par osmojenih oblek ni bilo nobene druge škode. Vreča s človeškimi kostmi. Na Dunaju je neki policaj ustavil nekega sumljivega človeka, ki je neBel težko vrečo na hrbtu. A ta, Anton Vincenc bilo mu je ime, je takoj vrgel vrečo z ramen na tla, kakor hitro je zagledal policaja, in je začel bežati. Le z največjim trudom posrečilo se je policiji ga dohiteti in aretovati. Ko so pregleda vali vrečo, našli so v njej človeške kosti. Vincenc se zagovarja, da je našel te kosti pri kopanju nekega kanala na Dunaju in da jih je hotel nesti sedaj na pokopališče da jih pokoplje. Z vso zadevo se peča sodnija. m Listek. m Agitator. (Iz spominov ljudskega prijatelja. (Zabilježil Podgoričan.) (Dalje.) »Kaj? Mi naj gremo vun? — Mi, ki smo tukaj vsak dan/« vpije Podlipar. »Mi naj se umaknemo tej sodrgi?" »Šmit, vina gor!« upije Groznik. »Danes jaz plačam!« »Pereat Zalogar!" zaupije pristav. Kaplan prebledi, stopi k Zalogarju in ga ustavi. Ker ni imel zvonca, da bi zvonil, maha in ploska z rokami, in ko se mu je zdelo, da bode mogel preupiti vse, spregovori: ..Gospoda! Jaz prosim mir. Mi se nismo prišli prepirat. Prosim poslušajte!" »Mi ne maramo poslušati", upijejo nekateri. Kmetje Be potegnejo za kaplana: .Mir! ... Mir !... Mir!..." »Ali bode kaplan vam kaj posodil, ki nima nikoli dovolj bire ?« zaupije Groznik in se spusti v ono gručo kmetov, med katero je imel največ svojih znancev. .Vi hočete poslušati krivega preroka, ki pravi, da vina ne smete piti«, se oglasi Mokomerec. »Kaj boste pa z vinogradi in vinom, moije ! To je kriv prerok. Zapeljal bi vas rad" ■Kaplan naj gre v cerkev, Zalogar pa v luknjo, ker hujska«, upije nekdo. Tako so se prepirali semintja, ropotali s stoli, premikali mize, rožljali s kozarci in se smejali. Grcznik je bil neksj kmetov zapodil iz sobe: odšli so škrtajoč. Nekateri so se zbali zameriti se gospodi, od katere so bili odvisni tako ali tako, zato so se izmuzali za drugimi, dasi bi bili še radi dalje poslušali. Kaplanovih prijateljev je bilo manj in manj, a nasprotniki shoda ao dobivali vedno večjo moč; v sobo so prišli še oni, ki so stali pred vrati. Hrup je naraščal. Sedaj so stopili proti gospodi nekateri razumnejši kmetje in se kregali, drugi bo se smejali in spakovali Zilogarju, kaplan je prosil in miril. Hribar je bil ves v ognju. Kregal se je sF'iajš-manom, ki ga je nagovoril: »Ali si tudi ti tako neumen, da se ti ljubi poslušati?'' „Neumen ? Sedaj raj bi bil neumei, ko pc. slušam nauke v svojo korist? Neumen sem bil takrat, ko sem poslušal vas in druge, ki ste se odebelili od naših žuljev.« »Hihaha! Glejte ga, kako se dela modrega in učenega! Kdo te je pa tako naučil ?« »Mrena mi je padla raz oči in sedaj dobro vidim vas in druge, pa tudi naše stanje." „Ali vam bode ta pomagal?« vpraša zaničljivo Flajšman in pokaže na oder. »On ne! On sam nam ne obeta ničesar! Kaže pa nam pota in sredstva, s katerimi si opomoremo, ako si hočemo. Poslej si bomo sami gospodarili.* »llahaha! Simi ? Norci!« Flajšman se obrne drugam. »Norci smo bili!« zaupije z% njim Hribar. Kozarček ga sune pod rebra. »Kaj se togotiš? Ti se tudi za prazen nič preganjaš. Pij rajši, pa veael bodi in dobre velje, zakaj take ure ni vsak dan." To rekši nese kozarec k ustom, a Hribar ga udari po roki, da mu pade kozarec na tla. »Sramuj se! Ali si ti mož, ki poljubljaš danes tiste, ki te bijejo! Fej! Za kozarec vina bi prodal svojo dušo.« Kozarček Be razsrdi, ko vidi vino, s katerim si je hotel poplakniti grlo, na tleh. .Ali si mi ga požrl?" Med tem je razburjenje rastlo. Okrog odra so se zbirali trgovski pomočniki, hlapci in drupi malo vredni ljudje, in kadar je hotel Zalogar, ki ?e jim je vedno posmehoval, govoriti, začeli so kričati, kakor bi bili obsedeni. Mod tem odpre Šmit vrata, ki so sc odpirala na dvorišče. Tisti hip pa zaupije nekdo: »Vun ž njim!« »Vun ž njim!« je zarjovelo, kakor na dano znamenje mnego glasov in več rok se je stegnilo po Zalogarju. Predno je kaplan spoznal, kaj se je zgodilo, so ie pahnili hlapci Zilogarja skoii vrata na dvorišče, da je ondi padel v smeti in prah »hborno! Izborno !« je upila gospoda, ploskala in se gnetla k vratom, da se poroga premaganemu agitatorju. Kaplan je bil ves bled od nevolje. Ko vidi, kaj se je zgodilo z agitatorjem, pograbi njegov klobuk, ga zavihti v zraku in zavpije: »Moije, sedaj ste videli, kakšna je vaša svoboda, kakšna je vaša pravica!" Po teh besedah skeči z odra in si naredi ga* do vrat, Hribar in nekateri kmetje pa za njim. Zalogar si je ravno brisal prah, ki se je držal suknje in gospoda se je izborno zabavala ob tem prizoru. Ploskala je, krohotala se, in notarka je upila: »Pereat! Pereat!" Pristav in ie nekateri drugi so ji pomagali. • Gospod Zalogar, ali ste se pobili?« ga vpraša kaplan in mu poda roko. »Ah, to ni nič!« „To je nesramno !" Vsak po svoje, gospod kaplan! Gremo nazajV" „Ab, nikdar! Nikdar!« pravi kaplan, a gospoda se je zakrohotala. Kmetje so se zbirali okrog kaplana in agitatorja in že so se pogovarjali med seboj: »Zbijmo jih! Strimo jih!« „Za božjo voljo, nikarte!" jih pogovarja kaplan. Zilogar pa se obrne k gospodi, zadovoljnost in dobra volja mu je sijala na obrazu, pa spregovori: „Gospoda slavna!... Vai trud je zastonj. Z lahkoto ste vrgli mene iz sobe, sedaj pa vrzite še iz ljudskih src in spomina ideje, kijih je sprejelo na današnjem shodu, ako moretel Živela s o c i j a 1 n a ideja!« Kaplan ga potegne s seboj in odide s kmeti, katerim je bil namignil, ker se je bal izgredov. »Pereat Zalogar! Pereat kaplan!" je hrumela družba na dvorišču, dokler so jih videli. »Izbor no! Izvrstno! Krasno! Interesantno!« čestitali so drug drugemu notar, pristav, Groznik, 1'lajšman in drugi, ki so se vračali v sobo in sedali k mizam. Notri je bilo pa fie precej takih kmetov, ki so radi pili. »Takih norcev pa ie nisem videl, kakor je ta Hribar. Sedaj še vina več ne mara ;" je pripovedoval Kozarček. „Saj se bo še kesal, ker sc oklepa onih", pravi Flajfiman. Zmagovalci sedejo k mizam, da proslave svojo zmago, ki je bila tako sijajna, tako odločilna. »Vina gor! Vina na mizel" je kričal Groznik. »Danes sva s Flajšmanom plačnika za vse. Pijte, veselite se, gospoda moja.« In gospoda se je veselila, hlapci so rajali in kmetje, ki so bili še ostali, bo pili. »Gospodje so nekaj vredni, ki dajo za vino,« je kričal Kozarček, da ga je slišal Groznik. »Le pijmo ga na njih zdravje", pravi drugi. Pa so pili in se veselili. Pristav ga je imel že malo pod kapo, ko se vzdigne in potrka z nožem po kozarcu. »Silentium!« zaupije Podlipar. »Gospoda moja! Današnji dan se bode Bvetil z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda. Vesten in nepristranski zgodovinar bode bilježil, da se je ob našem slavnem Št. Jakobu razbilo sovražno va-lovje, ki je hotelo zagrniti vso deželo v temo in spraviti dobro in poiteno ljudstvo v najhujšo odvisnost. Dovolite, da jaz prvi napijem junakom, ki so nam priborili najslavnejšo zmago zadnjih let, katerih spomin nikdar ne bode umrl. Jaz jim kličem iz dna svoje kipeče dufie: Slava jim na veke ! Pozovem vas vse, častiti zbor, da zaorite gromovito: Slava!" »Slava! Slava! Slava!» Takrat so pc, že držali Mokomerec, Bibolez in še nekateri drugi pristava na rokah in ga nosili po sobi vsled česar je prikipelo veselje do vrhunca. „Vi ste junak današnjega dneva, gospod pristav, je dejala milostljiva gospa notarka, ko so ga prinesli nazaj. »Moj mož je ie dal brzojaviti na vse strani, da izvedo povsod nafii somišljeniki, da je sovražni zmaj strt.« In sedaj so se oglašali Junaki', ki so izvojevali to .slavno* zmago in ravno med zadnjimi ni bil naš Bibolez. On je pokazal strmečim ljudem svoje orožje. Dejal je: „Ali ste videli, kako bo kihali ti kmetje? To sem jih navihal. V nekem predalčku sem našel še nekaj spridene paprike, pa sem jim namešal med tabak, in sem ga nasul v tobačnico. Zato so tako kihali, da so kar poskakovali, zato jih je tako peklo. Ej, še jih bomo I" »Slava! Slava!" o t o # Med tem, ko je družba pri Šmitu plavala v zmagoslavju, so polagali v kaplanovem stanovanju temelj zadružni organizaciji. Bili so kaplan, Zalogar in kmetje, ki bo bili zvesti kaplanu. Vsi so bili zbegani, pa tudi raztogoteni, a Zalogar iim je kmalu vlil v Brce novega poguma, da so goreli za agita- torjeve ideje. »Možje, na noge I Pomagajte si! Cesar nam je dal postavo, Bog pa zdrav razum, da si pomagamo, ako hočemo!« Te besede je dal agitator zvečer kmetom na pot, ko bo odhajali. Odhajali so naudufieni. Pri Šmitu je bil še velik vrifič, ko pridejo mimo. PoBtoje in poslufiajo. Iz sobe je donela že znana himna: Presladko je vmce 11 trške gorice; Iz trške gorice Je vince sladko. Zato ga pa pijmo, Veseli bodimo! Saj vinca nam zmanjkalo Nikdar ne bo. Izmed drugih glasov so je razločeval zlasti hripav kmetski glas, ki je izkušal jemati ,čez*. „Ali ga slišite? To je Kozarček!« pravi Hribar in jeza ga obide. »Ta je tako neumen, da bi sam sebi citral, kadar bi ga na vislice vlekli. Izdajalec!" »O, čast Bogu, da sem premagal izkušnjavo«, vzdihne hvaležno čevljarček Smola. „Jaz bi bil ravno tako neumen, kakor Kozarček, ako bi se bil udal pijači. Čast Bogu in mojemu patronu!" Kmetje §o šli naprej, gospoda je pa praznovala zmago še dalje v noč. Še le drugega dne opoldne je prikolovratil v Dolge Poljane. .Saj pravim, ko bi gospodov ne bilo, tega Orožnika, Flajšmana, še Bibolezu ne morem kaj reči, pa bi ne bilo mogoče živeti. Ab, kako je bilo vse prijatno z menoj, celo notar in pristav sta govorila t menoj, in notarki bi bil lahkj vse maslo prodal, ko bi ga kaj imel.« Tako je pripovedoval Kozarček, ako ga je kdo hotel poslušati. Politični razgled. Driatml *bor se snide po poročilu dunajskih listov v. prvi polovici oktobra, baje že 6. ali 7. Nagodbena pogajanja se še vedno vrše in še vedno ni nobenega uspeha; in marsikdo se boji, da sploh ne pridejo ministri obojestranskih vlad do edinosti. Na merodajnem mestu se nujno želi, da se srečno završi dolgotrajno obravnavanje Vedno se le poroča, da je rešenih veliko težkoč toda kaj, ko se vselej prideva, da je pa veliko še nerešenih. Trdi se, da imajo sedaj ministri zadnja posvetovanja, da se za izvenparlamentarno komedijo pričenja boj v parlamentu. Vsekako se stvar samo zavlačuje in tisti, ki se bodo nazadnje v pest smejali, bodo - Ogri. Češko - nemško spravno vprašanje se po zatrjevanju dunajskih parlamentarnih krogov začne 5. septembra z vso resnostjo reševati. Kakor hitro se ministerski predsednik povrne od ministerskih posvetovanj iz Budimpešte, brž prične posvetovanja s češkimi voditelji. Povabila v ta namen so dotični voditelji že prejeli. Od tega uspeha je seveda odvisno, kdaj se potem skliče državni zbor. Češki listi že vedo poročati, da je Koerber pripravil za ta posvetovanja načrt; v njem sta dva predloga, eden v prilog Čehom, drugi Nemcem. Ta dva predloga sta temeljna kamna za češko-nemško spravno stavbo; o njuni vsebini listi še ničesar ne vedo in se tudi o prvotni vesti še ni zanesti, če ji ne sledi prej ali slej kak vladni preklic. Dandanes je politika že taka, da tisti dobro vozi, ki ii ničesar ne verjame. Grozijo pa Čehi vladi vedno bolj z obstrukcijo; ne strinjajo se pa vsi češki voditelji in v tem oziru še ni nikakega sklepa strankinega vodstva. V javnosti so se dosedaj oglasili le trije znamenitejši češki voditelji; prvi dr. Stransky, ki zahteva zadoščenja za odpravo jezikovnih naredb; drugi dr. Pa ca k, klubov načelnik, ki pravi, da se mora dovoliti Čehom tudi vseučilišče na Moravskem, in končno dr. Za če k ki je proti temu, da- bi sc že sedaj pretilo vladi z obstrukcijo. Poglavje o zadnjej torej sploh še ni rešeno, rešilo se bo šele pri skupnem posvetovanju češkega kluba. S tem načinom reševanja češko-nemškega spravnega vprašanja so kaj malo zadovoljni Poljaki. V njih imenu piše „Gazeta Naro-do\va": „Mi Poljaki, imamo tisoč razlogov, ju su okrepi ustavni zakonski položaj in mir v državi. Zato moramo delati na to, da se sporna vprašanja, od katerih zavisi edinost parlamenta in parlamentarizma, ne rešujejo izven zbornice, v zaupnih pogovorih načelnikov, marveč javno v zbornici. Zato naj se snide državni zbor in začne reševati taka vprašanja." Cesar Franc Joief potuje v Rim. Delajo se že priprave, da se to potovanje izvrši na način, ki ne bi žalil ne Vatikana in ne Kvirinala. Krščansko - soeijalnega »hoda v Tridentu zadnji dan avgusta sc je udeležilo nad šest tisoč delavcev ter bilo zastopanih na njem do tri sto društev. štajerski konservativni deielnotbitmkl poslanci so že opetovano dobili številne dokaze zaupanja od strani svojih volivcev, ki vedi) ceniti njih vsestransko skrb za srednji in nižji stan. Zl.i-.ti se odlikuje zaupnica, ki jo je prejel kot načelnik kluba poslanec Hagenhofer od dveh občin na Zgornjem Štajerskem. ^Prejmite člani vašega kluba — tako se glasi glavpa vsebina — od podpisanih kmetov najodkritejšo zahvalo za vaš odločni in moški nastop v našo korist v vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetskega stanu v javnem življenju. Mi smo vam sicer vedno hvaležni, a da smo vam hvaležni še prav posebno ravno sedaj, temu vzrok je to, ker smo povodom deželnozborskih razprav o de želnem volilnem redu prav posebno spoznali, da je vaša stranka edina, ki se poteguje za naša prava." Deirlni glavar šUi/ersk' grof Attems se neki kmalu umakne in mu bo bržkone nasledoval grof K o 11 u 1 i n s k v; koroški deželni predsednik, baron Fravdenegg, tudi gre, naslednik knez H o h e n I o h e. Volilna preosnova za koroški deželni zbor. V zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora sklenjeni zakon glede premembe deželnozborskcpa volilnega reda je dobil cesarjevo potrjenje. Prihodnje deželnozborske volitve se torej že vrše tajno in naravnost. To vest bodo z veseljem pozdravile vse one koroške stranke, ki so morale vsled zastarelega volivnega reda prenašati kruto premoč umetne nemško-nacionalne večine, predvsem pa zatirani Slovenci, ker sedaj izgubi vso veljavo in moč kruti terorizem od strani nemško - nacionalnih velikašev. Seveda krščanski socialci tudi znajo ceniti take volitve in pričakujejo od njih mnogo uspeha za svojo stvar. Zanimivo je, da so se še soc. demokratje naveličali nemško-nacionalnega terorizma ter spoznali, da je nemška ljudska stranka najbolj nazadnjaška na vsem božjem svetu. Torej se tudi na Koroškem časi temeljito preminjajo. štajerski soc. demokratje so se na svoji zadnji deželni konferenci precej razprli. Stranka se je ločila v pristaše strankinega glasila „Arbeiter-wille« in somišljenike sodruga Marschetza, ki z vod- stvom lista ni zadovoljen in ki hoče v bližnjem času odkriti razne lepe stvari, posebno še proti načelniku strankarske blagajne. Ta Marschetzova stranka si ustanovi nov list z imenom „Der Volksamvalt" [Ljudski odvetnik). S tem se bo razdor seveda še poostril. — Istotako se hudo prepirajo italijanski socijalisti. Glavni vodje z glasilom „Avanti" so se namreč vpregli v vladni jarem, kar pa mnogim so-drugom ne ugaja. Kuhalo se je že dalj časa med njimi, sedaj je prepir butnil na dan v obliki opozicije. V Genui so imeli minule dni velik shod, na katerem so najprej izrazili svoje ogorčenje nad iz-premenjeno pisavo „Avantijevo", potem pa soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva vse one soc. poslance, ki podpirajo vlado, da odlože mandate. Enako izjavo so sklenili v Pizi. Rimski voditelji se sicer sedaj še ne boje za svojo kožo, toda če sc jim ne posreči na kak zvit način pomiriti razburjenosti, tedaj bo razdor posegel na široko in slava soc. poslancev splava po vodi. Nemiri n Zagrebu. Pred nedavnim je prinesel v Bclgradu „Srbski književni Glasnik" članek, poln psovk in grdih napadov na hrvatski narod, češ da Hrvati niso narod, da niso nikdar imeli svoje države in da je tudi ne morejo imeti, ampak se prej ali slej poizgube med Srbi, ki so pozvani, da v medsebojni borbi hrvatski narod popolnoma zatro. Urednik je članek priobčil z opombo, da se ne strinja z mislimi, izraženimi v njem, da odgovornost prepušča pisatelju. Ta članek je prinesel tudi zagrebški radikalni list „Srbobrantt. toda brez vsake opazke, kar je pomenilo, da se z vsebino popolnoma strinja. To je bilo seveda velikansko razžaljenjo hrvatskega naroda; Hrvatje so bili dolžni pokazati nevoljo in odpor. V Zagrebu so napovedali vsem srbskim trgovcem strog „bojkot". Mlajši naraščaj se je hotel maščevati tudi z javno demonstracijo. Ker je redar-stvo takoj v začetku sirovo in brezobzirno nastopilo, jc prišlo do resnih spopadov, ki so pa bolj veljali redarjem, kot pa Srbom. Prišlo je na pomoč vojaštvo; demonstrantje so razbili več trgovin ter ranili veliko stražnikov. Nemire jc končala — nagla sodba, katero je ban razglasil za mesto Zagreb in sosedno občino Stenjevec. Upali je, da rabelj, ki je žc došel iz Budimpešte, ne bo imel nobenega posla. Cesar Viljem je 3. septembra došel s cesarico in prestolonaslednikom v Poznanj. Sprejem na kolo^ dvoru je bil strogo uraden. Poljaki sc spominjajoc cesarjevih neprijaznih besed o Poljakih niso udeležili sprejema. Pozdravil je župan Wittig, ki je omenil, da je ravno pred sto leti obiskal mesto kralj rnde-rik Viljem lil, potem pa je nadaljeval: „Le v senci drž. prapora in po navodilih pruske vlade more in bo prospevalo poznanjsko mesto, zato se dviga danes iz prsi vsakogar: Prus sem in Prus hočem ostati. •Cesar si je pač lehko mislil, da je na Poznanj skem hudo malo takih, da .bi se jim dvigal iz prsi ta glas. .Pri sprejemu takozvanih provincijalmh stanov jp cesar izjavil svoje obžalovanje nad tem, da se del nenemških podložriikov le s težavo prilagoduje obstoječim razmeram in da je laž, da bi se katolikom delale kakšne ovire pri izvrševanju njih versKin dolžnosti ali da si izkuša zatreti razvoj kakega naroda. Uradniki morajo brezpogojno izvajati politiko, ki jo cesar priznava kot edino pravo za blagor po-samnih pokrajin. In sklenil je: „Tu poznam jaz le P rušijo. Svojim prednikom sem dolžan, skrbeti za to, da ta pokrajina ostane nerazdruženo zvezana s pruskim kraljestvom in ostane dobro pruska in nemška." Torej kadar se Poljaki ponemčijo, takrat bodo pa našli milost v cesarjevih očeh. Mejnarodni f rama nunski kongres se jc otvoril 5. septembra v prostorih švicarske velike lože „Alpina" v Ženevi. Med številnimi udeleženci so bili zastopniki iz vseh držav Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije. Seveda tudi tripičnih bratov iz Madjarske ni manjkalo. Ker so se sešli ob nenavadnem času, se sme sklepati, da so čutili potrebo dogovoriti se o načrtu, kako v bodoče voditi boj proti katolicizmu; vidijo dobro, da le ne gre vse, kakor oni hočejo. Natančnih poročil pa o takih zborovanjih seveda ne dobimo v javnost. Angleški kralj Edvard VII. Madjarska ljubezen do cesarske hiše! Pri neki slavnosti na Sedmograškem so reditelji, zlasti poslanec Lurtz, pustili igrati — cesarsko pesem. Ko se je Lurtz zaraditega ^zagovarjal", čes da se mora pri vsaki taki slavnosti pokazati ljubezen proti kralju, je neki mažarski list pripomnil, da se mora ljudi, kot je Lurtz, pobiti kot pse in obesiti na prvo drevo. — Letos obhajajo Mažari stoletnico Košutovega rojstva, moža, ki je 1849. sklical državni zbor, da bi odstavil od vlade habsburško-lotarinško vladarsko hišo. In glejte, grof Apponyi je naznanil v kratkem, da se on udeleži ofi c i -jelno te slavnosti kot predsednik zbornice. Če bi Apponyi storil to. kot navaden poslanec, bi bilo za državnika, ki cesarju priseže zvestobo, čudno, a da se drzne proslavljati Košuta kot zbornični predsednik, to je vendarle — preveč. Boosevelt, predsednik severo-ameriških zveznih držav, ni le zunanjim velesilam, posebno evropskim, napovedal brezobzirni gospodarski boj ter jim z vsem mogočimi naredbami in trusti hotel temeljito zagreniti ameriška tla, ampak on tudi komaj čaka, da bi ameriška mornarica dobila posla. Gledč t r u s t o v pravi, da je treba odpraviti pomanjkljivosti, da bi pa bilo smatrati moža, ki bi zahteval popolno odpravo, za bedastega, zlasti ker bi s tem povzročil velik poraz obrtništvu in bi torej bil sovražnik republike. .Še imamo značaje Francoski podpolkovnik S a i n t R e m v ni hotel dati na razpolago vojaštva ob zatvoritvi kongregacijske šole. Zato je prišel pred vojno sodišče, pred katerim je ta odločni kato liški častnik izjavil: ..Izbirati sem moral med vojaško dolžnostjo in svojo vestjo. Zavedal sem se, da me pokličete pred sodišče, a vedel sem tudi, da se bom moral povreči drugi razsodbi, namreč razsodbi božji." In sodni dvor ga je od zatožbe, da ni bil pokoren vojaškemu povelju, oprostil, obsodil pa na en dan navadnega zapora, ker ni ustregel želji civilne oblasti. Sedaj je že zopet pri svojem oddelku, vendar pa bo moral iti v pokoj. Combesova vlada je upokojila poslanika na ruskem dvoru M o n t e -beli a; uzrok: prepričan katolik je mož, kar Combesu preseda. 23. t. m. se iz enakega vzroka kakor Saint Remy zagovarja major L a Rov; židje upajo, da bo kaznovan, ker je baje prejel narav-nostno vojaško povelje za odhod na katolike v Bretagne. Dopisi. Il Čeas:nika. Dvojno prelepo slovesnost praznovali smo pri nas na veliki Šmaren, ko obhajamo praznik vnebovzetja Marije, patrone in varhinje naše župnije. Naš blagi, mnogozaslužni g. župnik, Jožef Zelnik, ki so ie toliko dobrega, lepega storili za svojo župnijo, posebno še za župnijsko cerkev, so sprejeli dopoludne 82 deklet v Marijino družbo, popoludne pa so blagoslovili krasno, umetniško izdelano kapelico lurške Matere božje zraven župnijske cerkve. Zjutraj se je pričela slovesna božja služba že ob pol 10. Ljudstvo se je zbralo iz sosednjih župnij nenavadno veliko, kar priča, da ima verno slovensko ljudstvo res trdno, neomejeno zaupanje do svoje nebeške Matere. Med slovesnim zvonenjem pomikale so se v sprevodu Marijine hčerke, cvet čemšeniških deklet, v lepo okrašeno cerkev. V svojem navdušenem cerkvenem govoru razložili so naš priljubljeni g. župnik Marijinim dekletom, zakaj je ta dan zanje nad vse imeniten in vesel. Ko so pa začeli gospod župnik blagrovati dobre stariše Marijinih hčera, je marsikaki skrbni mamici solza veselja zaigrala v očeb, ker je videla tudi svojo hčer med Marijinimi hčerkami. Nato so bile dekleta slovesno in prav vspodbudno sprejeta v Marijino družbo. Kako gin-ljivo so Mariji glasno obljubile zvestobo, da hočejo vedno spolnovati dolžnosti Marijine družbe! Preje si slišal, da bo na veliki Šmaren Marijina dekleta sram, da se jim bodo drugi smejali; toda na veliki Šmaren mislim je bilo pa res sram tista dekleta, katera niso ustopila, ker nimajo poguma spolnovati dolžnosti Marijine družbe. Pri slovesni sveti maši stregla sta g. župniku veleč. g. Peter Mohar s svete Planine in veleč. g. Gašper Vilman, župnik kolovraški. Obema izrekamo prav prisrčno zahvalo za njiju trud. ker se nista ustrašila težavnega, dolgega pota in hude vročine, ampak sta rada prišla k Materi Božji ter tako zelo povzdignila cerkveno slovesnost. Marija jima bodi plačnica! Popoludne je bilo slovesno blagoslovljenje nove kapelice, zidane na čast lurški Materi Božji. Naš za vse dobro vneti g. župnik so že dolgo nameravali postaviti tako kapelico. Letos jim je neka neimenovana oseba iz Gradca poslala lepo vsoto 340 kron za zidavo lurške kapelice, in tako jim je bilo mogoče, uresničiti lepo misel. Tudi za slavo božjo in slavo Marijino vneti župljani so nekoliko pripomogli k zidavi, kar jim bo Marija gotovo obilno povrnila na tem in na onem svetu. Krasno delo hvali svojega mojstra, g. Tavčarja, mojsterskega zidarja v Mengšu, kip Matere Božje pa je umetno izdelal g. Tončič v Kamniku. Vsak tujec hvali čedno kapelico, vsakemu ugaja. Čemšeničani, le hvaležni bodite svojemu pre-skrbnemu g. župniku, ki so vam, vaši župniji, zlasti pa še vaši župnijski cerkvi toliko dobrega storili. Pomislite le, kako je bila vaša župnijska cerkev nekdaj zapuščena, zdaj je pa izmed najlepših v okolici. Oskrbeli so g. župnik vaši župnijski cerkvi nov tlak, nove, močne hrastove klopi, nova pobarvana steklena okna pred velikim oltarjem, dva stranska oltarja in koliko druzih stvarij; z eno besedo: prenovili so celo vašo cerkev. In sedaj so postavili pred cerkev še krasno kapclico lurške Matere Božje. Le hvaležni jim bodite in kažite svojo hvaležnost s tem, da jih radi ubogate! Ve pa, Marijine hčerke, ostanite zveste svoji nebeški Materi; potem sc bodo nad vami uresničile pomenljive besede, katere ste pele ob vsprejemu v Marijino družbo: „K.o bodem na odru mrtvaškem ležala, •Svetinja na prsi naj bo sc mi dala, In v črno zemljo naj gre še z meno, Da tudi častito od mrtvih bom vstala." Iz Janč. Med vsemi poboinostmi razširja se dandanašnji najbolj pobožnost presvetega Srca Jezusovega. Prav je tako, saj je Gospod Jesus sam želel take pobežnosti in svojo željo razodel zveličani Marjeti Alakok. Prikazal se ji je, ko je pobožno klečala pred sv. Rešnjim Telesom in jej pokazal svoje živo Srce; presveto Srce je bilo ranjeno, s trnjem ovito in križ je bil vanj zasajen. Izrekel je željo, da naj se njegovo Božje Srce časti v podobi njegovega telesnega Src« in da naj se njegovo Srce slika ravno tako, kakor ga je pokaz»I. Obljubil je tudi, da hoče preobilne milosti deliti povsod, kjer se bodo take podobe postavile in častile. In ravno vsli d te želje Jezusa Kristusa in njegove obljube, je ni skoraj hiše, kjer bi ne imeli podobe njegovega presv. Srca. Tudi je že semteitje sezidanih mnogo javnih kapelic v čast Božjemu Srcu. V tem tudi tukajšnji iu; lyani niso zaostali. Sčadali so v spomledi lično kapelico na čaBt Božjemu Srcu. V nji je vložen Samotni tlak. Nad oltarno mizo postav ljen je v zidni dolblini 1 m 00 cm visoki kip presvetega Srca Jezusovega. Poleg kipa presv. Božjega S;ca krasijo notranjost kapelico tudi lepi svečniki in svetilniea. Vse to napravilo se je s prostovoljnimi darovi tukajšnjih in nekaterih sosednjih župljanov. Blsgoslovljenje kapelice s preUpim kipom Božjega Srca vršilo se je posebno slovesno 14. nedeljo po Bink. t. j. 24. avgusta t. 1. Bil je to res prelep in vesel praznik za celo župnijo, tembolj, ker je bila s to slovesnostjo združena tudi slovesnost rojstnega dne Nj. Apost. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. in evhfristična pobožno st v proslavo papeževega jubileja z zapovedano procesijo z Najsvetejšim. Sveto opravilo izvrSil je preč. g. P. Angelik Hribar iz Ljubljane. S cesarsko himno, z zahvalno pesmico »Te Deum« in z blagoslovom z Najsvetejšim končala se je prelepa slavnost, katera bo ostala v trajnem spominu vsem, ki so se je vdeležili. Bog daj, da bi se med Slovenci širila in vtrjevala vedno bolje tako lepa in koristna pobožnost, da bi se kmalu vos slovenski narod zbral pod zastavo presv. Božjega Srca in prisegel zvesiobo Jezusu rekoč: o Božje Srce Jezusovo, Tvoji smo in Tvoji hočemo biti! Preserje. Dne 7. septembra smo blagoslovili v župni cerkvi kip Brezmadežnega Spočetja ter ga prenesli h kapelici v Kamnik v slovesnem sprevodu. Veličasten in zajedno ganljiv sprevod ! Na čelu vidiš može z zastavo sv. Vida, potem mladino in vrle Marijine hčere z društveno zastavo in nepregledne vrste pobožnih kristjanov. Krepki mladeniči nosijo krasen Marijin kip na odru, ki je bil v to svrho prirejen in okrašen. Dasi pripeka žarko solnce in jim potne kaplje zalivajo vroče obraze, stopajo pogumno proti kapelici. Tu izpregovori prečastiti gospod župnik, ki v kratkih in vznesenih besedah pojasni vzvišeni pomen posameznih znakov, ki jih zremo na kipu in navdušuje navzoče še k večjemu češčenju do Prečiste. Potem se vršijo še druge pobožnosti. Po končani slavnosti se ljudstvo razide a zvečer se čujejo ondi pred trepetajočo svetilko zvonke Marijine pesmi in donijo v tiho noč. Na čelu kapelice pa se leskečejo sledeče besede: „V čast Brezmadežnega Spočetja. Ob priliki 25 letnega vladanja sv. očeta papeža Leona XIII. postavili farani s pomočjo milodarov od domačinov, bivajočih v Ameriki." Iz Cerovlja, 7. septembra 1902. Izvoli sprejeti, dragi „Domoljub", v svoje predale tudi sledečo veselo dogodbo. Pretečeni mesec se je doznalo iz raznih časopisov, da se bo peljal dne 1. septembra naš presvitli Cesar Franc Jožef I. skoz Cerovlje v Pulj k vojaškim vajam. Zadnje dni p. m. pa je bila službeno našemu velečastitemu g. župniku ne samo dan ampak tudi ura prihoda Njegovega Veličanstva naznanjena. Neumorno je delala občina za okrasbo kolodvora i okolice Cerovlja. Dne 1. septembra že na vse zgodaj je hitelo ljudstvo od vseh krajev skupaj, da ne zakasni pozdraviti svojega ljubeznivega Cesarja in milostljivega vladarja; zbralo se ga je bilo okoli 2000 Nemudoma začele so se razvijati neštevilne državne, deželne in narodne zastave, se ve, da bile so zastopane tudi cerkvene zastave. Na 1. dne septembra ob polu 12. uri dopoludne pripeljal se je Njegovo Veličanstvo z dvornim vlakom na postajo Cerovlje. Ko se je vlak bolj počasi začel pomikati na kolodvor, oglasilo se je ubrano zvo-nenje po vsih cerkvah župnije Cerovlja in neprenehoma pokanje topičev, a — godba je zagodla cesarsko himno. Ko se je pa dvorni vlak vstavil, ni bilo ne kraja ne konca gromovitim urnebesnim „Živioa-kliccm. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo izstopiti, razne predstavnike nagovoriti in poprašati po tem in onem. Počaščeni so bili nagovora: Veleč. gg. Ant vitez Nežič, dekan v Kršanu, Ivan Berzenda, dekan v Pienu in Blaž Dekleva, župnik v Cerovlju. Bilo jc dosti tudi druge duhovščine, ki se je bila prišla svojemu Cesarju poklonit in mu izraz vdanosti pokazat. Pozdravili so tudi Presvetlega Cesarja: p. n. gg. vitez Božicjo, c. kr. okrajni poverjenik, Pistotnik, c. kr. okrajni sodnik, Ivan Bunc, c. kr. okr. šolski nadzornik, g. dr. Kurelic, občinski glavar v Pazinu, Buretič, občinski glavar v Boljunu. Prišlo je tudi mnogo gg. učiteljev iz raznih župnije z množino šolskih učencev in učenk. V resnici bil je rečeni dan dan veselja in radosti za Cerovlje in gotovo bo ostal Cerovccm dolgo časa nepozabljen. V Cerovlju, dne 7. septembra 1902. Ivan Grževič, župan. Z Iga- V nedeljo 31. avgusta t. 1. smo pokopali že četrto Marijino hčer, Marijo Sive. Dopolnila je komaj 25 let in že jo je Bog poklical v oni boljši svet. Živela je res lepo in sveto; bila je tiha in ponižna, prejemala večkratno sv. obhajilo. Ni se menila dosti za svet, a toliko bolj za Boga in Marijo. Zato je z velikim, odkritim veseljem pristopila ob času sv. misijona, ki se je vršil meseca decembra 1901. v Marijino družbo, kateri je ostala vedno zvesta. Zadnjič se je vdeležila shoda meseca aprila, precej V •-!* r i i&u. a .vri T 'iu i ^iir:- r ttloieJl: 't i.a l- ' - ^r.-HF V »■ U-Si S^. ,v - »m ^rtics' - • li Ki' y v vinu J;;-^, 3tts«c& «r vr vsi«. rC.ii J7"" ■ - .r .■»-'T. Tf^r. i B tfcs r -L^Z-Z. c - S>~> inlSSZB- % »j --i: • rsv - '-;. " -ii:.' vvsa«- c.. * -p" i-ra .vi-: ? r. Ofc i.s" txu ta > vu) *rr«ni tnxo. '.•■•'a -ih -j. vat* snhm ,mi .amriii utusfnitt.n' nt..- --j irieri nr-me. ustarvja. s»ti< ». - aO«:-: •• iitjrn ;aj"i*" ittL u-.^ »r^u-ru*. • • " irjtu.i. - ' * ju -'.s? ^nucčl .« ti tairrvi « 2. a -i.-^i -.*cni risi—i.«tisjrr«i-- > Vi -- iinj Zt-rjati ia ti v---. i« v u:.« i-ti >;iaatia ti m* mu ^.rsi-^tv. «.-,. fliH tal*«'. rttattlil Ti j-.I-i Tri" liTJ' » Ki Vlffcf C tam ti i It fcl '-Slik«'. v, r vugsftnu lat ](£ o T VtMV Vi »• ' Jtmini .runa »-V .f«-i)ip w 2/uenijafci \rvsiM - »>i«x m • **£ftm t &d»*>**r: c ■m«■ v l^tiii. vt Z/t&t. 2 lol a rt* ' črnita »»r jA«tmt-xv r. tt-st^r^rh trv ^tn bitimi U.UJ« ZI ». /Tarriimh lrjtr.i ' «rw i**vc!A ibtiiift *m*A. u n jtutse*. y lamr-rl ta v. ia tn K»ry>u» «r. u -.mn^jwu» > — tsui >* i^itjriin* ina^ a mtar.orjt« n * H ii -u vir,'--— »l K U^Tf« JT" rt. i ŠLi-t r «sa 'ii «r.ti rv^-.rnu i tiornu r .- v. ^■. »^•sT .!>> •» ir«., ta n zp-imic. tt-i » n v. r» urti' m z&rt-** n f^'*« ta^i tt w Kar4> O. m ar.*«-. •> ^ulnanaš te /.ic-t v/, u*'.tv l vCtr-j/. iir.-rrf . tan- vtinfeaA • laorn-. *r, nr/^i « i V,. t>w& "I* »r. vy.-ztiA/. a k ia«ln.. kM JC trvfc* i. •» notr ftt in.. ? y-.-K.ri. v ^ irjmpi f. au ja M Lhttja vi rruu ^rt zMrm*n* Sm'A*a. VUr.p /t rifeia, te ^ ;* it i-ue,:. b»»jb »rt t« n V«rTy intui n tt u*^* nau-r v i aviin i f rvfr-Tr- 4RUŽ.m» n • irta«^ ituui, r - j mterrz šj^mvai trruiv. ' irrtv i* iuli * ftui :nn 1 m, ša l.tj: a i »mu ««'■ > JJatfi* " ,m *ran. "U— m i* nii. *an : tiuua. as v-t> ^ ueait' tV/TtllLC lilT^aZ »•1111 ) »♦•» M..1 » L i i i i. iiimc i*i * ♦ r * lil! L] i Uj n ' u T"ilii.4,n w»m 71 u » — ^ » 11 I • . l.ii, ti vri,** ♦ < n»i» t + n i i i. (a 'm ' •»•,_•• % Uj Li 1 Ka'ian >»»r,.».ii ir^j-fi/ * »- JIi ti.li>*"1 J Li ^ pe^t vi i»* Li. . # i i •»« i ft**i**' Lo* »hl i, * .. a. Iv 11. —i liiiMmaMa chth. oriaria a taBniKC miiia iunt, 'itn ta ; i . i t*iit :.t ; : - • te^ii;' me It. Jrru : . ian u- ' .Laa.uitic 1« m" J Lumn!.r:c:.i: u:ti. i : n naaavmu. ": 1 .iinf i -nt vt£ jmr.'- iunr» ti " zrn :c't:r~L Siuiia m T^.? i:*ia»" taiit :":airi.,T i ur x iCis:^^ i...:« c:< * *-Tm«maa • »tbe*« Mm*Hiuka. K. t ?-JI*-.«, rr rr ".iiti.: I ; n . : ti raru^c atLi-t.: »:«".«,• -ii: htaiift.-iOL. £«r * s :imn'. asuiTii atiij ; • «.; -e rrn-. i-k •sjt a t ».otrji KI: • saiji u :U':ni — «>i n :> o. r.n. : i tiii ro.in t -l !■ i::aii.ti i ti. j'.nr3»iari r:«ic»:či isi-n k urt' T a nar.e kn. t ts-iTemt ^ 1 iiJi-uiaiiH nti-ir^. ra jc.: f ^ii pr. ji :.i:ii-.nxj pastc/tr. Zi ziSit-zrii je r>. ir.cL ir Lt sir. Josedu.i **č'.ta»i ' šfmša.ici T Akijintnš:^ Voii"".ov ii, t e ir. Jc» G r - i = UV iti sepsesEbn t iLirx:s-r. O r 11 bj rraiajea sscvL goctč s-:«.' • i Tiriur. iTis; pr^-ai ka 'jelši c- ai rvviae i fi i x~t. rti-to irgsbtljL Naj t elts p:č.vi i" pr. ižcTi zai:_i<®o plailo! Ivan Nabergoj f. Dne 10 sept. je po dolgi in mučni bolezni umrl ljubljenec in dolgoletni prvobo-ritelj tržaških Slovencev, blagi Ivan Nabergoj. Dovršil je sicer samo ljudsko šolo, toda s svojo nenavadno pridnostjo in bistroumnostjo si je pridobil toliko znanja in veljave, da je bil že 1. 1865 izvoljen v tržaški mestni zastop in 1. 1873 v državni zbor, kjer je neutrudno in neustrašeno zastopal svoje ljubljene tržaške Slovence do 1. 1897. Skoraj pol sto letja je stal vedno v prvih vrstah slovenske straže ob Adriji, bil je vsled svojih odličnih vrlin od vseh priznani voditelj tržaških Slovencev in sploh povsod visoko čislana in spoštovana oseba. Nabergoj je bil mož stare korenine, plemenitega značaja, idealne nesebičnosti. Njegove zasluge je priznal tudi presvetli vladar, ko mu je podelil viteštvo Fran Josipovega reda Slovenija plaka ob krsti enega svojih najboljših sinov. Poročilo o shodu nepolitiških društev prinese 4. in 5. snopič .knjižnice slov. kršč soc. zve/e", ki izide skupno obenem s sklepom dr. Schvveitzer-jevega društvenega zakona koncem meseca septembra ali v začetku oktobra. Poročilo bo obsegalo vse referate v celoti. Že sedaj opozarjamo vsa društva, naj se naroče na knjižnico, ki stane do novega leta (S snopiče v) samo 2 K 40 h. Naročnina se pošilja pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Tudi v Domoljubu prinašamo na uvodnem mestu glavno vsebino tega znamenitega zborovanja. Naj vsi prijatelji ljudstva to poročilo temeljito proučijo in je skušajo zvesti v dejanju! Našim društvom! Na zadnjem shodu dnč 7. in 8. septembra so se predložila uzorna pravila in uzorne tiskovine za katol. izobraževalna društva. Vsem tistim, ki nameravajo ustanoviti izobraževalno društvo, ali ki mislijo že obstoječa društva preurediti, priporočamo ta pravila in tiskovine. Pravila, tiskana na celi poli in prirejena tako, da jih je treba samo podpisati in kolekovati, se dobivajo po 8 h izvod. Naročujejo naj se vsaj v 10 izvodih. Tiskovine za knjigovodstvo se dobe v sledečih obrazcih: I. Za tajnika: 1. opravilni zapisnik; 2. imenik članov; 3. zapisnik sej in občnih zborov (to ni posebej prirejena tiskovina, ampak navaden črtan papir). II- Za blagajnika: 1. Blagajniški dnevnik; 2. zapisnik uplačane članarine (z abecedo). III. Za knjižničarja: 1. zaporedni zapisnik knjig; 2. abecedni zapisnik knjig. Posamezne pole se dobivajo v Kat. tiskarni po4h. - Vendar svetujemo, naj se knjige naroče vezane v debelosti, ki je za dejansko potrebo že proračunana; in sicer za tajnika z vsemi tremi obrazci skupaj vezana ena knj iga, ravno tako za blagajnika in knjižničarja. Ljubljanski bukvovez F r. B r e s k v a r je oskrbel za te tri knjige prav primerno vezavo in se dobivajo pri njem: Blagajnikov a knjiga za 3 gld. 70 kr (7 K 40 h), tajni kova za 3 gld (6 K) in knjižničarjeva za 2 gld. 70 kr. (5 K 40 h). Poštnina tu ni vračunana. Pozor romarjem vlasti Marijinim družbam! Piše se nam: Zvedel sem te dni, da ima neki gostilničar na Dolenjskem, ki živi skoro le od romarjev, naročen „Slov. Narod", pa ga skriva, kadar pridejo »klerikalci" na božjo pot. Naj bi se romarjem edino le popolnoma zanesljive krščanske gostilne priporočale. Liberalne in dvomljive pa naj od liberalcev živč, če morejo! To lahko izvajajo organizirani romarji, kakor so to n. pr. Marijine družbe. Posebno si pa nikar ne dajajte zavijati v »Narod" raznih .odpustkov" in se ogibajte posebno takih prodajalcev, ki poleg devocionalij itd. prodajajo na božjih potih tudi „Narod." Pozor! Po deželi hodi neki človek z duhovniškim kolarjem in berači okoli ljudi. Kdo je ta nesrečnež si vsakdo lahko misli. Da nosi duhovno obleko, nima nobene pravice. Ko bi kdo drugi počenjal take stvari, bi ga posvetna oblast že davno spravila na varen prostor. Tako ga pa puste hoditi okoli z duhovskim kolarjem in njegovih dejanj ne zasledujejo. Zakaj tako? Ali je zadaj kak poseben namen ? Opozarjamo tudi na izjavo Salezijancev, da niso nikogar pooblastili pobirati brez njihovih izkazov zanje denar po deželi. Na vislice so obsodili 6. t. m. porotniki v Novem mestu Franca Frančiča, ki je bil svojo ženo' ustrelil ter potem pobegnil v Ameriko, od koder pa so ga pripeljali nazaj v Novo mesto. Ženo je ustrelil v postelji, potem pa je delal, kakor bi se bila sama ustrelila. Zagovarjal ga je dr. T a v č a r. Lepi lovci! Dne 2. septembra so streljali trije ' gosposki lovci liberalne vere jerebice na Rečiškem polju pri Bledu. Na njivi sta pleli 73 let stara Polona Por in Reza Por s svojo hčerko. Dva po-prašata, če je bilo kaj jerebic videti; na odgovor, da nič, gresta po njivi naprej, v potem po drugi strani nazaj. Kar izletite dve jerebici iz krompirja prav tiku plevic. Eden izmed lovcev, ne da bi pomeril, takoj ustreli in zadene - Polono Por jako" nevarno. Takim lahkomišljenim lovcem bi se morala puška enkrat za vselej prepovedati! Trgovci s češpljami naj se potrudijo letos, ker niso drugod obrodile češplje, priti ponje v Belo-krajino. Prav obilno jih je zlasti v suhorski, metliški in radoviški fari. Cena jim je srednja, ker ni< letos vsled dobre češpljeve letine na Goriškem nič Vipavcev, kateri so jih prihajali skupovat druga leta. — ••' Toča. Dne 6. sept. ob '/»7 uri zvečer pri valili ao se čez Janče pogubonosni, temni oblaki, iz kater,h se je u«ula grozovita toča, gosta in debela, kakoršne najetarejii tukajšnji ljudje ne pomnijo. V par minutah bilo je vse pcbeljeno, kakor bi bilo s snegom pokrito. Napravila je velikansko škodo po celi janški župniji. Tača. V ljubljanski okolici je 6. sept. padala velika toia, debela kot jabolka. Na Orlem je ležala še v nedeljo zjutraj pol čevlia visoko. Tudi po barju je napravila veliko škode. Pc tolkla je okolu Javorja. Lipoglava proti Sonarju, Prežganj«, Janč proti Litiji, dalje okolu Cerknice, Begunj nad Cerknico, v Betu-Ijakn in Koiljeku nad Cerknico, odkeder se je zavila proti L;pcglavu. Uničila je ajdo, fužol, proso, zelje in njr. Il Val. Lipljen: Dr.č 23. avgusta so so izvršile pri nas volitve za občinski zastop. Naprednjaki — sicer jib je malo po itevilu — so imeli baje izid volitev ie določen, naii so šli vendar na volišče s popolnim upanjem na zmage, in res, izmed naprednj kov so naili m volišču vse skupaj — enegi. Županom je bil soglasno izvoljen dosedanji župan gesp. Aleksij Šmuc iz Mil. L'pljen; svetovalci: Jože Petrii, Frančišek Borštnik in Janez Sever, moije, o katerih za trdno zaupamo, da bodo kaj storili za našo občino. Maši shodi. 7. sept. popoludne sc je vršil v Cerk-n'ci političen ahol, na kiterem so govorili poslanci gg. dr. š u s t e r š i č, dr. Ž i t n i k in D r o b n i č. Shod je bil jako dobro (biskao; udeležilo se ga je tudi precej liberalnih nasprotnikov pod vodstvom župana Pogačnika, ki so izprva skušali motiti zborovanje. Ko pi so se prepričati, da bi nadaljni ugovori utegnili zanje inuti neprijetne p->sled ce, so nekat ri zapustili dvomno, ostali so pa pričeli odobravati govore in naposled glasovali za zaupnice. Shod se je zvršil v lepem redu in so končno zborovalci poslancem izrekli zaupanje. Podobni shodi so bili tudi v Š mčurju pri Kranju, v Briljinu pri Novem mestu, v Vipavi, pri Treh f*rah v Beli Krajni, ki so se vsi izvršili veličastno in ob ogromnih udeležbah. Katoliško slovensko ljudstvo, le na dan! ,Birma v Kranju se je izvrlila 7. in 8. septembra na veo moč slovesno. Kranj je bil v zastavi h. Gospod župan Savni k je imenom mesta prisrčno pozdravil ksezoikefi, na kar.se je knezoškof iskreno zahvalil. Ptdoknica, katero je priredilo moško pevsko druitvo „Kranj" in godba rgnj. društva, je bila sijajna. Gospodje pevci in godci so podali zopet lep dokaz svoje glaabene iavežbanoati. Slava Kranjčanom, ki se niso pustili terorizirati od izvestne klike! Pogumen deček. Dne 1 sept so se popoludne otrcci kopali v Hci. Naenkrat zaide uiencc tretjega razreda na Igu Anton Cankar v tolmun; že je zginil pod vodo, le enkrat skoči še in pokaže glavo, tedaj pa skoči v obleki in popolnoma opravljen Anton M>glič, učenec petega razreda na Grabnu v Ljubljani za njim, ga potegne iz tolmuna in tira proti obrežju, toda kmalu bi bil plačal ti požrtvovalni svoj čin z življenjem, kajti Cankar ga je krčevito objel okolu vratu Urala Bogu, cba sta ee rešila. Utopil se je petnajstletni Anton Guštin iz Draic v Kolpi pri Nemaničevem mlinu poleg Želebeja. S svojimi tovariši se je šel kopat na Malo mašo popoldne in ko ao ti mislili odhajati ie proti domu, ga najdejo mrtvega v vodi. Ker so ga dobili na prav plitvem kraju, ga je bržkone prijela božjatt, kateri je bil baje podvržen. Prinarij dr. V. Gregorič se je vrnil s svojega potovanja in je prevzel zopet svoje zdravniško delovanje. Preberi predno greš na dražbo! Morda bo kaj koristilo Tebi in Tvojim sosedom! Grajščine razpro-dajajo in sicer taki možje, ki ob tem bogate. Kmet ne kupuj zemlje, če je imaš že dosti, ne draži jo sosedom samo iz nevoščljivosti. Ne kupuj jo, če nimaš denarja, sicer boš tlačan. nc posestnik. Naj te ne premoti, če se ti bo ponujala brez denarja, plačevati boš moral velike obresti, in nazadnje bo le treba plačati tudi kupno ceno do zadnjega vinarja. Lahko se ti zgodi, da ti bodo prodali tisto njivo, pa še nc bo dosti, bo šla še ena tvoja njiva zraven. — Čepa imaš denar in potrebuješ zemljišča, pojdi na dražbo, pa vzemi seboj — pamet!! Pamet, rečem, vzemi seboj in drži jo, da je ne zgubiš, ali da ti je kdo ne vzame! Nekod že te dni pripovedujejo, koliko estrajbov vina. koliko šnopsa in cigar bo „go-spod" razprodajalec na dan dražbe, pred dražbo in med dražbo zastonj razdal!!! Ljubi kmet, imej pamet, in ne pusti si je vzeti za par kozarcev vina ali šnopsa ali par cigar; ne bodo zas t on j, plačal boš tisto pijačo ti, ali pa tvoj sosed in sicer bo veljal vsak kozarec morda petake in desetake. Možje, bodite možje, ne pa muhe, ki sc love tudi na šnops. Kdor kaj na-se drži, naj ob taki priliki ne d;i pameti za kozarec vina, ali pa naj tako naredi, kakor je pred nekaj dnevi naredil mož, ki je tudi kravo licitiral. Pa mu vmes ponudi razprodajalec cigaro Mož reče: prosim, rad vzamem, ni pa ponudil tudi ne krajcarja več, ampak rekel raz-prodajalcu, ki ga je spodbujal: Ne dražim nič več, sicer bo cigara predraga. Drobtine. Toča ustavila vlak. Pred nekaj časom se je vlak, ki vozi iz Kurake ▼ Sebastopol, sredi pota ustavil. Proga je bila namreč obdana z debelo ledeno odejo, ki je nastala vsled ravnokar padle goste in debele toče. Vlak je mogel šele tedaj nadaljevati svojo pot ko so hitro poklicani delavci odstranili ledeno odejo Vsi s severa prihajajoči vlaki so imeli 20 ur zamude! Lep vzgled španskega kralja. Dne 2 julija popoiudne je mladi španski kralj Alfonz XIII. v spremstvu svoje matere in nekaterih generalov cstavil palačo v Madridu in se hotel vsesti v pripravljeni voz. V tem hipu pride mimo duhovnik s sv. popotnico. Kralj in vse njegovo spremstvo takoj poklekne in prejme blagoslov, potem pa veli krslj duhovniku, naj sede v vos, sam pa je peš in odkrit spremljal Najsvetejše do bolnikovega stanovanja. — Kaj neki sodi o tem kraljevem činu stari 1 bsralec Sagasta? Za smeh in kratek čas. Dober spomin Trgovec krošnjarju: „Nikar me ne nadlegujte, saj veste, da sem Vas pred tremi leti vun vrgel!" — Krošnjar: „Za božji čas, kako imate dober spomin!" D e m a n t. b soglasnik d e e glodavka g i k k k reka v Afriki m m n 0 o o — ,— — — — o o 0 r s slovanski apostol š t t ptica pevka v soglasnik Besedna uganka: Zlog prvi gorenjsko ti vas imenuje, A drugi pove, kar živina ima; Tretji in četrti pa stvar označuje, Ki ulogo ti prvo pri luči igni. Združi pa zloge v besedo eno, Dolenjske vasi koj ime poved6. Računska irga-no 1. novembra so špitalske ulice 7 1. luidstrojijo. Med. dr. Edvard Bretl l»h>i gojenec sraške kirursične in ienske klinike, nazadnje voditelj d r. F r 1 a n - ovesa zobozdravnij-škesra atelijeja v Ijuhljaiii. Wolter Hermsdorf amerikan. dentisf. bivši asistent na zobozdravniški vi>oki šoli v t ikali sta otvorila zobozdravniški < < < < < in zobotehnični atelije dc 1. ncucmbre fe u prejšnjem 5toi5Ci>onjc dr. prlon-a. 1« ž 1-1 Moko mke mU Usta« aletn. itn, konico, otrok« in rta« ipoeerijako bU.gr hn» «• vfuif m tr-f>B*« n» ar^hnr rt deMta tip nijn:*' r nerah Makso Lavrenčič ^RiHiČn * n* cesta štev. 4 . t LjuMjuu. Rljtfo izbf-ruo. paszreibM folidna ' IsJr.ltir. « rriiip; .-..ip-u ta nr>«r tir>r«rlifni. poslilni s profci-orniro dvon»č«n in ve. lkimi ki« * i ,'fiiktk.irii, To? ji st mik ]&» ii-istnt tu,* n, i&uriK ti»t, UmsM prirk« m mrzit .ipd, pr;«-tii, jirr*ior it tr-aser vrt w ff >Wiirr jtlMttm ni. rtzi>nl*pr. S*postTi)hioč. mzit i-tsH ns uiiuo .Hoiiaat jmsirpiiit. bitfižin. j..._ j f.anftmn. sp«Strraii)f.n. % f-f. M&kxi Lavrenčič. $ J^ilau ee Ljubljana * Lingarjeve ulice JT. se priporočata slav. občinstvu pri nakupu HH i i i:: ••• ::: ::: i »T?! Naznanjava. Jasva že popolnoma založena JE! s vsakovrstnim blag>fm kakor: " itr. 7 j n o v on t i i «... \ lepi in veliki izberi volnenega modnega blaga za ženske obleke, loden. penlniporhetnJ. Rute. ti:: volnene, pletene ienilaste. žametaste šerpe. & Za možke! I o*.. velika zaloga vsakovrstnega sukna za obleke. zimske sukne. površnike, haveloke i:J. Cena najnižja in zanesljiva! Postrčiba poitem! g i B i JE IMMttMItMtMMMtttMMdMMIttMKMMIlluilt« Ičenca < < Vajene a <;>r<-m- uid, f 1 na n* Bku. Zt 11 s', t"-Bfii>*tpc» fiti tet f:.mi Tt-dr »:i v«»j :r raj pdl - o St-sicT ja »Niha ta KHI< P;*if re-liil* bied. 1» 2 - 1 »:• r. ključa\r car- ski obrt r.4 IS dr. '..i irt * ar- f% 15£ 3—1 4u>ip M e 1 p t n» x -.»in. Največja zaloga laškega brin ja in suh.h bosnišk h če-šp>e : z.a žganje kuhat ;*> pr. iji? *—1 Franc Dolenz-u t li-u t il M :fc c.k . ik er; r i ve K-, j t do < u 1 n.<-ji..ir. . -.f ni. ::kz «tr. ko .-i.' :; ftrt;- f.jo »; jt.tne jktr; .-! Ivan Levček Sodsabra ' F. ."i. Ferdinand Stuflesser = podobar in rzdelovatelj oltarjev, st Ulrich-Grfiden (Tirolsko) cvjc.ki-.raa s p&peter-.k časa .a krikani aria^rt. pi t. č r.« razstavah tRt; :r. F*ir;ru p r; poroi t. kipe v vsaki vel.kostL oltarje, pinlobe za križevi pot itd., vse 12 lesa. If I.iurtrcvaj eudLk br*ipl»eae' 5r«r.. Fflrain»r.d Vt*!;s«tr k r.s taftajS')« tapn t*rte' i.aprt i-ii cr» vnvt a3t«5*. r.en» ^ rn u, brtuerrtžtvi e+>c T niict niztt. Ii Ir. priotjfrfa H)-.ns-». 127 S—S Kafitot ftupni urtd St. Jurij nac Takerom nc .i F t. Z d «1 tek . ivptit. bdelfci * ioa. tr,: ti tx Jernz&iem Btcieli^n.. P*ve. Hfcprberc. Vomil na. iadtaaaij * Otgvvarm oradkik !<« T^b .RauUMka Taterr« '