Štev. 31. V Ljubljani, 30. julija 1919. Leto LIX. UČITELJSKI TOVARIŠ = Glasilo Jugoslovanskega učiteljstva = Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse požiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5'— „ posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 „ , . , trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št 11.197. Reklamacije so proste poštnine, Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Nove draginjske doklade za uči-teijstvo ljudskih in mešč. šol. Po naredbi min. sveta z dne 28. jun. 1919 se odmerijo in nakažejo kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev, ozir. vpokojencev in učiteljskih vdov o stanju družine posameznih učiteljev. Draginjske doklade bi se po podatkin o rodovinskem stanju, ki jih ima sedčj na razpolago deželno knjigovodstvo, ne moglo odmeriti, ker so draginjske doklade po omenjeni naredbi ministrskega sveta določene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po naredbi poverjeništva za uk in bogočastje in za finance z dne 13. decembra 1918, št. 225 Ur. 1. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in upokojence ter vdove učiteljev, da ueinudtjm^ predlože poročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dneh v slovenskih dnevnikih. HREN: „Potrpite . . (Službe in knjige.) a Sedanja doba, ko se vse preobrazuje in preosnavlja, ko si gradimo temelje svoji novi svobodni dišavi, je mnogo zanimivosti, a tudi mnogo težav za vse, za oblasti in podložnike. Vse stanove je objela neka mrzličava (nestrpnost in ner-voznost. Posamezniki, kakor tudi vsi stanovi, hite, da si v novem domu zasigu-rajo udoben prostorček. Z vsem smo nezadovoljni, vse gre nam prepočasi. — Včeraj nam je hiša pogorela, in danes bi že radi spali v novem poslopju, udobnejše in mehkejše, kakor včeraj v starem. Desetletja smo garali in stradali za tujce, naše trinoge, a zase ne maramo potrpeti niti toliko mesecev. — To je vojna psihoza,, sad vzgoje vojne dobe in neizmernega trpljenja v njej. Ni čudno, ampak umljivo, da je tudi posameznike našega stanu objelo vseob-če vrvenje ter se jih je polotila neka mrz-iičavost, da so ti posamezniki vedno številnejši in vedno glasnejši ter dajo duška v svojem glasilu, kar je docela umeuno in pravilno. - - Kritika je zdrava in v sedanji dobi, ko vse sili v ospredje ter se polagajo temelji bodočnosti, naravnost krvavo LISTEK. ALBIN SPREITZ: Ivan Cankar v osnovni šoli. »Proč z umetnini simbolizmom v mo-ralizujočih berilnih sestavkih!« je danes geslo moderne pedagogike. Le resnična, velika umetnost more učinkovati na občutljivo in nežno otroško psiho. Berila v raznih odobrenih čitankah so bila res tako preparirana, da otroke niso seznajala z nizkotnostjo, pokvarjenostjo, grenkobo in bridkostjo v tej borni dolini šentflorjanski. A mislite, da se da izločevati in zabranjevati vpliv miljeja, v katerem živi mladina? Nasprotno, če učence na višji stopnji osnovne šole se uvajamo v resničnost življenja s tem, da jim nudimo dovršene slike umetniškega gledanja, se ne bodo znali orientirati v bodočem življenju. Čim tesnejše so sence, tem silnejše ie hrepenenje po luči! Morda res ne bodo Jojtnili otroci popolnoma resničnosti in Pokvarjenosti sveta, a to je sedaj na tej razvojni stopnji le v njihovo korist. potrebna. A bodimo strogi kritiki, proti drugim in pa proti sebi, kritiki, ki razumevamo in upoštevamo celoten položaj. Za danes le par besedi o službah in šol. knjigah. Mnogo nejevolje je med nami zaradi začasne oddaje mest, zlasti na jezikovni meji in jezikovnih otokih, kjer so prej bili Nemci in nemčurji. Naravno, da se marsikdo čuti zapostavljenega in je tudi res zapostavljen. Da je bilo takrat ta mesta tehinično nemogoče razpisati in pravilno oddati, je umljivo, ker je bilo toliko mest in bi nastale ponekod prevelike vrzeli. Potreba je bila pa silno nujna in čas silno kratek. Zato se je zgodilo, kar je bilo edino možno: mesta so se oddala začasno, pozneje se pa razpišejo in pravilno zasedejo. — Pa zakaj se še niso razpisala, saj Je dovolj časa? — Moj dragi, še bog ¿c rabil šest dni, da je svet ustvaril in tudi mi upamo, da ne bode potreboval višji šol. svet vsaj ne toliko let, da uredi vse pravično in dobro. Sicer je pa tudi stvar pravičnosti, da se tistih, ki so imeli najtežje delo in orali ledino v prehodni dobi izpočetka, ne zapodi kratkomalo zopet drugam samo zato, ker imajo nekaj iet manj službene dobe. Kakšno je bilo to delo in kako neznansko prijetno, to nam lahko pove vsak, kdor je okusil. Čuditi se je le učiteljstvu, da je vzdržalo in še danes sem trdno uverjen: ako ne bi bili gospodje pri višjem šol. svetu takoj prijeli s trda, skoraj železno roko, bi že po prvih dneh prevzetja — pobegnila večina učiteljstva. Mislim pri tem specijelno Maribor in okolico, pa saj tudi drugod ni bilo mnogo bolje — naj-brže. Med tolikom številom poklicanih, gotovo niso vsi izvoljeni. A oblasti moramo vendar pustiti časa ,da presodi vestno in ne napravi novih krivic. Kdor ni na mestu, ta pojde gotovo prej ali slej. Toliko razsodnosti in pravičnosti moramo ven-dar-le prisoditi merodajnim krogom,kjer sede naši ljudje, ki čutijo z nami. Preje so ondi sedeli tujci, katerim smo bili mi, naše šolstvo in naš narod, deveta briga. Da je prišlo na ta mesta slučajno par zakonskih parčkov, ali so bili kaki posebni oziri, mi ni znano. Mislim pa, da so bili poleg drugih lastnosti oziri tudi na Bistveno je, da vplivajo resnične slike na čutnost, poplemenitijo srce in usmerijo otroško dušo v hrepenenju po višjem, edinole človeku dostojnem življenju. Veliki genij šentflorjanske doline — Ivan Cankar — nam je dal toliko biserov, da je danes neoporečna dolžnost, seznanjati učence na višji stopnji s krasotami in zakladi njegovega umetniškega stvarjenja. Marsikateri bo dejal: Gotovo je Cankar veliki umetnik, a za osnovno šolo ni! Tem malovernikom bi dejali: Preči-tajte vsa njegova dela, ki jih je napisal ta veliki romar za prosvetljenje naroda, in čudovito vam bo jasno, da je znal tudi lepo pisati za mladino! Le prečitajte n. pr. njegovo povest »V samoti« ali pa njegove povest in slike o materi. Bil je oznanje-valec materinske ljubezni. Kje ste čitali kaj takega? V »Podobah z sanj« se nam zrcali v »Uvodu« prečudoviti opomin, kako naj spoštujemo mater v življenju, da ne bomo tožili gluhim grobovom svojo srčno skopost, ko bo že prepozno. Navajam dobesedno: »Spomni se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Po.vej, kaj bi ne šel po golih kolenih, odkopa! grob z rokami, da bi ji rekel, kar ji nisi hotel reči, dokler te je slisala? Eno samo besedo stanovanjske in prehranjevalne razmere. Ako je prejšnja oblast preje neredko ločila zakonce, menda ne bomo istega zahtevali od svoje sedanje oblasti? Sicer je pa stvar okusa to zadevo povdarjati med istim stanom, bodisi zasebno, kakor tudi javno v listih. Gotovo je, da bi ne bilo vsem ustreženo, ako tudi bi se bila vsa ta mesta pravilno razpisala in pravilno oddala, če tudi bi bilo to tehnično mogoče. Mesta so tako odgovornosti polna in zahtevajo toliko vsestranskega dela, da ne bode še dolgo ne pri zasedanju teh mest odločevala edinole klužbena doba. Zakaj delo zunaj šole je še skoraj nujenejše in potrebnejše v teh krajih. — Pa poglejmo! V lepi dravski dolini ob meji so bila že januarja razpisana tudi prav lepa mesta, od eno do šestrazrednice. In pomislite: niti toliko kompetentov ni bilo, da bi se bila mogla vsa mesta oddati. — Vsi pa vendar ne moremo priti v Maribor ali Celje! Sploh pa se čuti povsod veliko pomanjkanje učiteljstva in se bode čutilo še gotovo celo desetletje. Na eni strani zahtevamo višjo izobrazbo učiteljstva, kar je prav, na drugi strani pa jemljejo oblasti tretjeletnike, da ustrežejo najnujnejšim zahtevam. To je seveda protislovje, a je v sedanjem času opravičljivo in razumljivo. — Tudi Maribor je komaj do polovice zeseden in mnogi izmed tovarišev, ki so dobili ta »lepa in prijetna mesta«, sili nazaj. Torej, le potrpljenje! Docela neumestno je primerjati naše sedanje razmere z nekdanjimi prosi ulimi avstrijskimi, kar se dogaja tudi v dnevnem časopisju. Pridemo v luč, kakor bi bilo nekdaj v marsikaterem ožim bolje v rajni Avstriji, dasi vsi dobro vemo, kakšna mizerija je bila v splošnem. Pomislimo vendar, da je tam deloval dolgoleten, preizkušen upravni aparat, ki je lahko funkcijoniral. Mi pa zahtevamo, da bi ura precizno šla, četudi šele vstvarjamo kolesja v njo! Torej, le potrpite! — In knjige! , Rabimo dobrih, docela preurejenih knjig, na popolnoma drugačni podlagi. Rabimo jih nujno in ne samo tisočev, ampak stotisočev. da milijone. Moj Bog, to se vendar ne da stresti iz rokava, ustvariti kar čez noč. Prav dobro in prav hitro je nemožno, ako bi tudi imeli ves mate-rijal na razpolago. Gotovo je šola prva, najvažnejša. A docela zanemarjati druge panoge šoli na ljubo, tega tudi ne moremo zahtevati. Ker gradimo nov dom, moramo istočasno graditi vso stavbo, ne pa samo enega dela, če hočemo kedaj imeti dobro in lepo celoto. — S šolskimi knjigami bomo imeli še nekaj let križe in težave, kar je razumljivo. Dobro bodo nam služile ¡udi knjige iz nekdanje avstrijske zaloge, čeprav niso primerne. V sili vrag muhe žre, pa si jih še sam lovi! — Knjiga je mrtva, učitelj je tisti, ki ji da življenje. Jaz v resnici ne vidim v starih šol. knjigah posebne nevarnosti za našo mladino. Saj je vendar ta mladina sama doživela to dobo. Ako ji damo tudi druge knjige, s tem ji še ne izbrišemo spomina na to dobo. — Odstranimo iz starih knjig cesarjevo sliko in cesarsko pesem in še par beril, pa lahko mirnega srca izročimo knjigo mladini. Kar je pa drugih zgodo-vinsko-politično - patrijotično prikrojeniii neresnic, tiste pa so učitelju dobrodošle ravno v sedanji dobi. Ravno na njih učitelj lahko .dokaže, kako se je preje pačila zgodovina in vsiljevalo ljudstvom mnenje, da gleda v svojili vladarjih bogove, med tem ko so bili navadno mnogo večji grešniki od nas. — To velja seveda samo toliko časa, dokler je docela nemožno sedanje neprimerne knjige nadomestiti s primernimi. Vsled tega pa seveda ne smemo držati rok križem, ampak delajmo neumorno in dosledno, da dobimo čim-preje, kar rabimo. Naj se ne misli pri teh vrstah, da hočem ž njim prati sebe, ali kogarkoli opravičevati. Vem, da tudi naši ljudje delajo na merodajnih mestih napake. Saj so ljudje! Še enkrat povdarjarn, da je potrebna, krvavo potrebna kritika v sedanji dobi. Ampak vsaj tega jim ne moremo predba-civati, da bi ne imeli ti krogi ne poštene volje, ne sfea; da bi jih vodila'korupcija. Gotovo jih vodi predvsem korist in dobrobit šole in naroda. Ako je pa kaj gnilega med njimi, izčistilo se bode tudi tam, kakor povsod. O tem smo lahko uverjeni. — Le časa in potrpljenja je treba! Eno pa moramo imeti vedno pred očmi: Ne izgubljajmo in ne u -bijajmo si sami vere v lepo in veliko bodočnost našega morda, le eno, iz nečimernega sramu, iz srčne skoposti zatajeno?« — Nadalje je čudovita slika o materi »Vrzdenec« v knjigi »Podobe iz sanj«. Za mladino so najprimernejše knjige in povesti: »Za križem«. »Kurent,« »Podobe iz sanj« in »O preščah«. V prvi knjigi (za križem) morajo predvsem slike: Jure, Ministrant Jokec, Pav-ličkova krona, Jakobovo hudodelstvo in Kovač Damjan slehernemu zakrknežu in tudi še manj razvitemu otroku stisniti srce v velikem usmiljenju za ljudi, ki hodijo težko pot trpljenja in grešijo iz prevelike življenjske bede. V »Podobah iz sanj« nam je podal Ivan Cankar toliko krasot in neizrekljivo lepih čuvstev, da nimamo besed za primerno označitev. Seveda je mnogo filozofskih meditacij v tej knjigi, a teh se lahko izogibamo s tem, da jih zpuščamo ali ne čitamo takšnih črtic, ki še niso dostopne pojmovanju otroške psihe. Mislim, da bo znal vsak vzgojevalec približno razbrati, kaj je prikladno za duševni razvoj njegovih učencev. Saj se razvitost duha in čuvstvovamje razlikuje pri raznih otrocih, v različnih šolah in razredih. Po lastni izkušnji vem, da iz »Podobe iz sanj« vplivajo najsilneje na otroško dušo črtice: Ogledalo, Ranjenci, Kralj Matjaž, Vrzdenec in Nedelja. Citajmo učencem ie kratke povestice in slike na glas, da bodo čutili njih notranjo krasoto! V 6, razredu, ki ga poučujem, me otroci dnevno naprošajo, naj čitam vsaj 1 uro nekaj iz Cankarja sedaj, ko sem jih že uvedel v Cankarjevo umetnost. Prav umestne in uporabne so njegove črtice tudi za spisje. Naj otroci spišejo, kaj pove Cankar v tej ali oni črtici, ali kako in zakaj jim ugajajo knige: Za križem, Podobe iz sanj in druge. Uporabimo njegove spise in izreke tudi pri lepopisju! Saj so njegovi klesani stavki dovršeni epigrami. Tako se oddolžimo velikemu pokojniku in otrokom res nudimo velikih in trajnih duševnih užitkov. Ko dorastejo, bodo z veseljem segali še po nadaljnih delih našega velikega apostola ljubezni! — L naroda in tudi ne našega stanu, ki ne bode več zadnji, ampak med prvimi, kakor se že sedaj kaže v obrisih in kakršno mesto mu pristoja po veliki važnosti poklica. Le malo dobre volje in potrpljenja je treba!_ Za pravo upokojenega učiteljstva. »Ko druge videl boš trpeti, pomagaj!« — Fr. S. Cimperman. V 25. štev. »Učit. Tovariša« z dne 18. junija 1919 smo čitali umesten in aktualen članek glede opravilnih doklad upok. šol. voditeljev, ki se sedanjim upokojencem, ki so bili upokojeni do 1. jan. 1919, n e prištevajo v pokojnino. Dopisnik nam je govoril iz srca, pravo resnico, kajti pravično in dosledno bi bilo, da bi se upokojenim šol. voditeljem naknadno uštevala tudi opravilna doklada v pokojnino. Upamo, da bo naša vlada to potrebo in pravico priznala in izplačala. — Pa upokojeno učiteljstvo se mora tudi v drugem oziru pritožiti radi pokojnine; to je rak-rane na našem pokojninskem zakonu. Enako delo, enake pravice in enako plačilo naj velja vse-p o v s o d ; to naj se tudi v pokojninskem zakonu upošteva. — Draginjske doklade namreč niso za aktivno in upokojeno učiteljstvo — e -nakoinerne. Dočim dobiva aktivno učiteljstvo vsled § 1 »Naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo« z dne 14. feb. 1919 še lepe doklade, smo mi, upokojenci, zelo prikrajšani. — Draginjska doklada aktivnega učiteljstva donaša temu aktivnemu učiteljstvu tisoče kronic na leto. Smelo lahko rečemo, da imajo aktivni učitelji dvojno plačo, dočim imamo mi — upokojenci — le 720 K na leto. To znaša na mesec 60 K. — Kako naj si upokojeni učitelj s 60 K mesečno pomaga ob tej veliki draginji, osobito, ako ima mnogočleno družino? -- To so naše težnje, ki jih priporočamo merodajnim krogom v uvaževanje in popravo. Upokojeno učiteljstvo se po vsej pravici pritožuje radi premajhnih dravinjskih doklad. — Draginja, in s to v zvezi stoječe razmere, so za vse enake; to je draginja je za aktivno in upokojeno učiteljstvo enaka, tedaj naj bodo tudi draginjske doklade — za vse enake. — Istina je, da so upokojenci še bolj potrebni podpore, nego aktivni učitelji. — Oni so že priletni in večinoma bolehni ter rabijo tudi primerno več podpore. Mnogi upokojenci so morali, radi šolanja svojih otrok, se preseliti v mesta, da tam šolajo svoje otroke. Da to šolanje v mestu mnogo stane, ve vsakdo, ki je preizkusil. Računati je tudi z dejstvom, da je imel upokojenec svojedobno nele opravilno doklado, ampak tudi prosto stanovanje ali pa odškodnino; voditelj je imel šolski vrt, s sadjem, čebelarstvom, trto in drugim, kar je prinašalo lep denar. Aktivni učitelj je lahko gojil perutninarstvo, ki mu je nadomestovala troške za meso. — Vse našteto odpade upokojencu. Vsega tega, kar smo našteli, upokojenec nima več, in si mora drago kupovati. Kaj pa obleka? Aktivnemu učitelju v vasi, ni treba toliko izdajati za obleko, nego v mestu stanujočemu. Obleka ga stane mnogo, ako hoče biti svojemu stanu primerno oblečen. Ti stroški so sedaj, pri sedanji draginji — ogromni, in tudi, če ima majhno družino. In kako naj se oblači, ako ne more izhajati s plačo niti za preživljanje? Vlada naj torej upokojencem izplačuje višje draginjske doklade in to ne manjše, nego jih prejema aktivno učiteljstvo. To zahteva čut pravice! Résumé vsega označenega se torej Résumé vsega označenega se tedaj glasi : Enako delo,enake pravi ce, enako plačilo. —A upokojencem v vprilog se mora omeniti, da so oni že vse delo dovršili, koje drug šele vrše; njim gre — po končanem napornem delu — še večje plačilo. Pomagajte nam — vpokojenim učiteljem — k boljšemu blagostanu, ob^ — zadnji uri, ko nam že solnce našega življenja zahaja k povišanju draginjskih doklad. Saj ne zahtevamo in prosimo nič več, nego kar uživajo naši aktivni tovariši. Kličemo vam z našim Aškercem : »Le kdor občutil sam je kdaj gorje, trpin mu, brat njegov, v srce se smili, in v kočah, ne v palačah, še v s i k d a r človekoljubi so se porodili. « Naj bomo vsi enako deležni daru svobode — naše mlade Jugoslavije! A. SKULJ: Zopet korak naprej! Kdor je okušal vse težave pri nabavi zvezkov za časa vojne, sicer pa so bile tudi prej večkrat sitnosti, mora pozdraviti vzradoščeno naše novo podjetje, iz-delovalnico šol. zvezkov. Dobiti pa moramo s časom založbo učnih knjig, potrebščin in učil, tako, da bomo stali povsem neodvisni, na lastnih nogah. Tedaj bo delo lahko, tedaj bomo imeli enotna učila in potreb4 ščine v vsej,Sloveniji, — da v celi Jugoslaviji. Verjamemo prav radi, da bodo v začetku težave, zato pa ne sme biti šole, ki bi ne naročala zvezkov pri lastnem podjetju. Vse, kar smo do sedaj dobili iz naše tiskarne za šolo, bilo je pravilno, saj za.o skrbe izkušeni možje, bilo pa je tudi dobro in po zmerni ceni. Isto upamo tudi za zvezke, zlasti pozneje, ko bodo urejene razmere. K zvezkom samim pa bi rad podal le nekaj želj. Upošteva pa naj se to vsaj tedaj, ko bo dovolj in dobrega papirja. Na šolah smo do sedaj porabljali toliko liniatur in oblik, da se sami nismo spoznali. Formati so bili eni pokončni, drugi ležeči, eni večji, drugi manjši. Ne vem, zakaj je bilo vse to dobro? Pred vsem odpravimo zvezke ležečega ali podolžnega formata. Ali ni za lepopisje prav tako prikladen pokončni format, kakor ležeči? Istočasno mora učenec pisati v podolžni format lepopisje, ko piše v spisovohco in računski zvezek pokončnega formata. In vendar pišemo v življenju izključno na papir podolžne oblike, zato naj imajo zvezki tudi tako obliko za spisje in lepopisje. Tudi se mi ne dopadejo mah formati, vpeljati nam je velike. Velik list nudi otroku več prostora in ima čez svoje delo boljši pregled. Namen vseh pismenih izdelkov je, da privedemo učenca do tega, da piše čim prej samostojno, če le mogoče na brez-črten ali vsaj enočrten list. Ako imamo učenca ves čas v ojnicah raznih liniatur, ne bo nikoli samostojen. Vedno ostane pri takozvani šolski pisavi, ki je lepa v lini-aturah, a brez njih pa je Bog pomagaj. Umestno bi bilo, da uporabljamo sledeče liniature na velikem pokončnem formatu. Enočrtni zvezek, liniatura kakor jo imajo do sedaj rabljene počet-nice. Štiričrtni sistem, širok in štiričrtni sistem, ožji. Prvega uporabljamo v prvem in po potrebi v drugem šolskem letu, drugega pa v drugem, oziroma v tretjem šolskem letu, tako, da dobi učenec sigurnost v velikosti pismenk za praktično pisanje na enočrtnem zvezku. Enočrtne zvezke uporabljajo učenci v četrtem šolskem letu v posebnih slučajih tudi v petem šolskem letu. Na brezčrten zvezek s pod-ložnikom naj pišejo od petega šolskega leta dalje. Približno tako vadimo pisanje na naši šoli in reči moram, da gre prav dobro. Glavno vendar ni, da pišejo učenci v šoli za parado, marveč za bodoče praktično življenje. Nič se torej bati, ako bo pisal kak učenec malo slabše. Bolje, da piše ¿edaj slabo, kakor pozneje v življenju. Zvezki bi torej bili vsi pokončni, velikega formata, s sledečimi liniaturami: 1. Enočrtni za početnieo. 2. Štiričrtni širji. 3. Štiričrtni ožji. 4. Enočrtni (širja liniat. kakor po-četnice.) 5. Nečrtaml s širokim, rna drugi strani z ozkim podložnikom za spisje in računstvo uporabljivi. 6. Ozkočrtni za računstvo, naj bi bili še po dolgem razdeljeni v tri kolone za prve razrede, V višjih razredih rabimo tako nečrta-ne z ozkim podložnikom. Umevno je, da odpadejo na zvezkih vsi naslovi, kakor: Lepopisnica, Spisov-nica itd. To bo napisal učenec sam. Edino če še ostane »Početnica«, da ne bo potreba prevč pisati učitelju elementarnega razreda. Pri vseh zvezkih naj bi bili ovojni listi iz krepkega papirja. Risanka naj bi imela prav močan papir, malo manjši format, in nekoliko več listov kakor je bilo običajno do sedaj, pa trde ovojne liste, (droben karton) nekaka skicijska knjižica, katero bi učenec lahko uporabljal vse leto. Morda 16—20 listov. Glede pivnikov je čisto prav, da jih ni, ako niso dobri. Vendar, s čim naj otrok posuši? Tudi učitelju je neprilično pri popravljanju. Želimo, če le mogoče, da preskrbi tiskarna tako velike formate pivnika, kakor so zvezki, da si more vsaj enega oskrbeti vsak učenec za toliko časa, dokler ne bodo dobri pivniki v zvezkih samih. | S tako ureditvijo dobimo z risanko vred le sedem vrst zvezkov, ki bi pa povsem zadostovali potrebi narodne šole. Čim enostavneje, tem bolje. I. MAGERL: Izpit učne usposobljenosti za strokovne osnovne šole. Kandidatom za 3. skupino bo sestavil navodilo tov. D. tlumek, ravnatelj mešč. šole v Mariboru. Tov. M. Hočevar, strok. učit. v Krškem, mi poroča, da ne kaže priobčevati navodila za 2. skupino, ker je popolnoma izključeno, da bi mogel napraviti izpit iz lizike in kemije, kdor ni imel priložnosti, da bi se bil vadil v eksperimentiranju in delal v kem. laboratoriju. Sicer se pa itak vršita prihodnje šolsko leto v Ljubljani in Mariboru enoletna tečaja za kaindidate2. in 3. skupine. Nekateri samouki se pečajo izključno le z enim predmetom, dokler ga popolnoma ne predlajo. To je pa napačno, in sicer iz dveh razlogov: 1. kandidat kaj nitro opeša; 2. pozabi prvi predmet, še preden je končal drugega. Pri tej priložnosti naj opozorim, da je neobhodno potrebno, da večkrat preudarno knjige, ki smo jih že preštudirali. V sedanjih izrednih razmerah je skoraj nemogoče, da bi si nabavili ona dela, ki bi bila najprimernejša za naš študj; zato priporočam, da preštudiramo v počitnicah sledeče knjige: A. Pedagogika. Bežek — Vzgo-jeslovje. Bežek — Ukoslovje. Dr. Ozvald — Smernice novega življenja. Dr. Ozvald — Srednješolska vzgoja. B. Slovenščina. Dr. Breznik — Slovenska slovnica. Sket-Janežič — Slov. slovnica. Leveč — Slovenski pravopis. Za šolo je sedaj odločilna Breznikova »Slovnica«. Od kandidata pa se mora zahtevati, da ve, kaj uče v tem ali ornem slučaju tudi drugi slovničarji. Za to pot se omejujemo v tem oziru na Sket-Janeži-čevo Slovnico in na Levčev Pravopis. Nekatere druge slovnice, polemični spisi itd. pridejo pozneje na vrsto. C. Zemljepis i in zgodovina Ker je sedaj težko dobiti za ta predmeta primernih knjig (slov. celo nemogoče), ponovimo najprej zemljepisne in zgodovinske knjige, ki smo jih uporabljali na učiteljščih; dotično učno snov pa izpopol-nujmo s čitamjem in deloma tudi študi-ranjem sledečih knjig: Bezenšek — Bolgarija in Srbija. Apih-Dr. Potočnik — Zgod. učna snov za lj. šole (6 snop.) Dr. Pivko — Zgodovina Slovencev. Pire — Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Poudarjam še enkrat, da mi sedanje izredne razmere narekujejo ta izbor knjig! FRAN ZAGORC: K preosnovi učnih knjig. Pri sestavi novih beril naj bi se oziralo na naše odlične mladinske pesnike in pisatelje, da se bo nudilo učencem kaj bolj primernega in dovršenega po slogi in vsebini nego doslej. Poleg tega naj bi se uvrstilo večje gradivo iz »Zvončka«, kjer je med »Pripovednimi, — Poučnimi spisi, Pouku in zabavi« velko primernega. — Omenjam samo iz letnika 1914. 1. Za etiko: »Materinska ljubezen. Usmilite se ubogih ptičic. Učenec — tat. Uspešna kazen. Nesreča pri sankanju. V bedi bogastvo. Milijonar — berač. Jesenska slika. Hoja in človeški značaj. Visoka, redka starost. Obisk matere na bojišču. lernejevo. itd.« 2. za zgodovino: »Domovina Slovencev. Ustoličenje koroških vojvod. Atila, kralj hunski, 3. za zemljepisje: »Rimska cesta. Kraj brez sotaca.« 4. za računstvo: »Meterska mera. Računska uganka.« 5. za prirodoz/natnstvo: »Pes — reši-lec življenja. Grozno maščevanje mačke. Zvest konj. Čebela — rešilka življenja. (Glej Slov. Čbelar 1919. št. 6!) Pretka-nost vrabcev. O lisici in volku. Kako se množe muhe. Bajka o žitnem klasu. Brš-!jan in smreka. Dragoceno sadno drevo. Mati zemlja. 60 tenica petrolejke. Prva lokomotiva. Kako daleč slišimo grmenje topov, itd.« Isto iz »Pesmi«, po izbiri tvarine in uvrstiti k posameznim predmetom! TONE GASPARI: O novi čitanki. Čitanka pomagaj k vezi šolskega čtiva z domačim. Čitanka premostuj prehod mišljenja otrokovega od najbolj naiv, nega izraza do sestavljenega stavka in končno do razumevanja v podajanju različnih psihičnih pojavov. Čitanka vzbujaj veselje do čtiva posebej in pozneje do čtiva v splošnem in tako pripomozi poedincu v splošnem in tako pripomozi poedincu k ¡nagnenju do prosvetnega dela. Da se pravočasno vzbudi otroku veselje do čitanja, v to pomagaj v prvi vrsti umna sestava čtiva, v drugi vrsti pa primerna izbera in pravo podajanje najboljših setavkov po učitelju. Sredstva, potom katerih se širi pro-sveta med maso, so v prvi vrsti izobraževalna društva, ki pomagajo do aktualnih predavanj, vzgojnih predstav, ljudskih iger in opremijo lastne čitalnice. K pravemu delu v izobraževalnih društvih vzbujaj zanimanje ravno čitanka in učitelj. Za čtivo samo bi čitanke, kakršne smo imeli do sedaj, dosegle popolnoma svoj namejf. Vprašanje pa je — in tega se mislim tu dotakniti — koliko pomaga naša dosedanja čitanka do razumevanja iger in predstav. Odkod naj vzamemo dober naraščaj za odre naših prosvetnih društev, če ne ¡z šolskih klopi. Čemu si igralcev izposojati iz sosednjih krajev, ko imamo znabiti med seboj najboljše. In kdo jih spozna? Kdo ugane njih veselje, njih naravno nagnenje do podobnega dela? Sami se pokažejo — pomagaj pa k temu na višjo stopnjo čitanka, ki imej med drugim čtivom tudi nekaj kratkih mladinskih iger, ali nekaj ljudskih predstav, ki ne škodujejo nravstveni vzgoji mladine. Na višji stopnji izbere učitelj eno izmed iger v čitanki, razdeli vloge — sai dobro pozna individualiteto svojih učencev — in učenci »igrajo« v klopeh. Koliko veselja zavlada, ko se drug za drugim oglašajo, ko skuša vsak bolje citati, bolje naglasiti posamezne važne točke. Učitelj vodi režijo — in kako hvalevredno delo je to! Pazljivost učencev je vseskozi napeta, boječ izpustiti najkrajšo besedo, ali zamuditi priliko, ko »igra« on, četudi izpre-govori le par besed. Ko se igra parkrat prečita in ko učitelj opozori na morebitne napake v čitanju, preide h karakterizaciji posameznih vlog, to je, da igralcu dopove, kako se mora isti pokazati takega, k oí v resnici zahteva vloga. Seveda, se ne bo tu učitelj povzpel do razlage primerne odraslim, že izkušenim igralcem, ker največkrat niti sam ne obvlada tako precizno dotične vloge. Tako igrajo učenci parkrat v klopeh. Nato se igra ponovi s čitanko v roki pred šolsko tablo, da pridobijo učenci na razumevanju premikanja v prostoru (.oder). Potem se učenci nauče vloge — učitelj šepeta — ter igrajo na pamet. To bi bil prvi uspeh za učitelja, še večji za učence. Tako polagoma spozna učitelj talen« — in s tem je kriza rešena. O priliki se priredi slavnost, kjer nastopijo ,nove' moči. Teh moči ni potreba po izstopu iz šole šele seznaniti s »čarovnijami« domačega odra, ni jim potreba razlagati manj važnih pojavov v različnih vlogah, sami so si že v šoli pridobili toliko izkustva, da po moči in v glavnem sami rešijo potrebno. Vse drugo preskrbi seveda skrbna režija. Imamo seveda knjige, ali liste z igrami,, primernimi za mladino, toda te si nabavi lahko le malokatera šola v toliki meri, da bi zadostile potrebi in uspehu. Igra v čitanki bi dosegla na vseh š o -i a h svoj namen. To so dejstva, ki prepričujejo, da mora šola med »posvetnimi delavci za naša društva vzgojiti tudi dobre, vestne in razumne igralce. V to pomaga) šoli že čitanka sama. Zato naj se vsi, ki sestavljajo nove čitanke oziraj« tudi na izbero primernih izvirnih mlad. iger, ali tudi na izbero dobrih prestav. s^ra—— ■ imiii in 1111« HMva—ia——^ Iz naše organizacije* Skupne zadeve. Zborovanje upravnega odbora Zaveze. Seja upravnega odbora Zaveze se je vrši'1 dne 6. julija 1919 v posojilnični sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Začetek ob 13., konec ob i"' uri. Navzoči: člani vodstva Zaveze in upravni ou-borniki Fr. Aichholzer, J. Dimnik, P. Flere' E. Gangl, A. Gnus, J. Režek in H. Šumer. 1. Naznanila vodstva. Zavezin predsednik L. Jelene ugotovi skleP1' nost in otvori sejo. j Tajnik V. Rus poroča o delovanju Zaveze ° . zadnje seje upravnega odbora, ki je bila o Veli* noči, do današnjega dne, kar je razvidno iz obja ' ljenih zapisnikov sedme in osme seje vodstva ¿ veze. V tem času se je zvišala članarina Zave» » nim članom na 48 K, za nedruštvenike se je¡2* šala naročnina Zvončku, Popotniku in Učitelj* mu Tovarišu, razpisalo se je mesto urednika t'1- j Tov. in mesto strokovnega tajnika, vsi došli doP okrajnih učiteljskih društev pa so se rešili tako, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji upravnega odbora. — Nadalje opozarja na prostovoljni orga-nizačni davek za rezervni sklad Zaveze. Vsak Zavezi» član naj po možnosti prispeva za ta sklad. |ja se v tem oziru doseže uspeh, naj se okrajna učiteljska društva opozote potom posebne okrožnice na skupno zadovoljivo sodelovanje. Zavezin blagajnik nima nič razpoložljivega denarja, današnja seja upravnega odbora se je mogla komaj še sklicati. — Pojasnijo se razmere med Zavezo in Slomškovo Zvezo. Takoj ob rojstvu Jugoslavije nam je Slomškova Zveza marljivo in lojalno pomagala pri razrešitvi vseh važnejših skupnih vprašanj, žal, da je pozneje krenila na drugo pot. V zadnjem času se je spozabila tako zelo, da je hotela s pomočjo Slov. Ljudske Stranke preprečiti za vsako ceno celo imenovanje E. Ganglovo za višjega šolskega nadzornika. Dokler nismo na jasnem, kako se združijo posamezne pokrajinske učiteljske Zveze v „Unijo Jugoslovanskega Uči-teljstva", toliko časa velja za slovenske učiteljske ¿veze kot skupna stanovska organizacija Učiteljski Svet. Blagajnik Fr. Luznar poudarja, da se je cena papirju zopet izdatno povišala. Vse prihranke in ves denar, ki je določen za upravo Zaveze, se bo moral uporabiti za poravnavo računov tiskovnega papirja, ker je izključeno, da bi se članarina iz-nova zvišala. Vse to ga sili, da podpira tajnikov predlog, ki meri na to, da prispevaj v rezervni sklad vsak organizovan član toliko, kolikor vzmo-rejo njegove denarne moči. 2. Enotna organizacija učitelj-stva kraljestva SMS. Poročevalec E. Gangl opozarja uvodoma na članek, ki je izšel v 27. štev. stanovskega glasila, kjer je natančno obrazloženo, s kakšnimi uspehi so zastopali Zavezin predsednik, podpredsednik A. Gnus in poročevalec našo Zavezo pri skupnih sestankih z drugimi jugoslovanskimi organizacijami v Zagrebu in Beogradu dne 14., oziroma dne 22., 24. in 25. junija t. L, kjer se je položil temelj osrednje stanovske organizacije „Saveza učiteljskih udruženja kraljestva SHS". Srbsko učitelj-stvo je mnenja, da naj se izvede celotna organizacija v centralističnem smislu. Vse pokrajinske in plemenske Zveze naj likvidirajo, ostanejo pa kot temelji okrajna (kotorska) učiteljska društva. Šolstvo je centralno, centralne naj bodo tudi naše organizacije. Specialiteta slovenskega šolstva bo vsekako naše obmejno in zamejno šolstvo v zasedenem ozemlju. V principu smo tudi mi Slovenci lahko za centralizacijo, toda s pripombo, da se pripusti v Ljubljani urad, ki bo skrbel za obmejno in zamejno šolstvo. Podpredsedniku A. Gnusu se zdi, da je to načelno vprašanje tako dalekosežno, da ga mora razrešiti samo delegacija. Predsednik L. Jelene pojasni, da pridejo vse važnejše zadeve v končno rešitev pred delegacijo. Vse, kar ukrene vodstvo in upravni odbor, naj se smatra kot predpriprava. Tajnik V. Rus zastopa mnenje, da je centralizacija v srbskem smislu nemogoča, dokler imamo na Slovenskem in Hrvatskem lastne višje šolske svete in poverjeništva za uk in bogočastje z določenim delokrogom. Dokler ostaneta ti dve šolski inštanci, toliko časa moramo obdržati vsaj našo Zavezo, zakaj pravo organizačno poslovanje je sicer praktično neizvedljivo. Blagajnik Fr. Luznar se pridružuje tajnikove-mu mnenju, in sicer z blagajniškega stališča. Z blagajništvom je velik križ doma, tem hujše bi bilo denarno centralistično poslovanje v Beogradu. Poročevalec poudarja, da stoje Srbi na centralizaciji šolstva in učiteljstva, od česar ne odnehajo. Pri zasnovi pravil in poslovnega reda mora dati Zaveza našim odposlancem natančna navodila. Ljubljanski urad mora biti za naše šolstvo in učiteljstvo centrali nekak informativni urad. Na neko vprašanje da pojasnilo, da prihajajo pri centralni učiteljski organizaciji v poštev le narodne skupine šolstva in učiteljstva, ne pa posamezne stanovske politiške organizacije. Tovariš H. Šumer vpraša, če je Slomškova Zveza kot kulturna učiteljska organizacija lahko član skupne stanovske organizacije. Pojasni se mu, da kot taka lahko prosi za sprejem. Tovariš Fr. Aichholzer želi, da naj se Slomškova Zveza o tem obvesti. Podpredsednik A. Gnus pojasni, da na ta sestanek ni vabila naša Zaveza, ampak predsedstvp srbskega Udruženja. Poročevalec opozarja še enkrat, da po srbski zasnovi odpadejo vse pokrajinske organizacije, temelj skupni centralni organizaciji so edinole okrajna učiteljska društva. Vse to se lahko pojasni odboru Slomškove Zveze, kar naj vzame na znanje in v nadaljnjo ravnanje. — Vse pravice (lastnina, imovina) društev in skupin ostanejo za oni del. ki jih je ustanovil. Za nas ostanejo torej vsi listi, ostane Učiteljska tiskarna. Učiteljski konvikt in sploh vse organizačne naprave. 3. Naši referenti v ministrstvu prosvete v Beogradu. Poročevalec E. Gangl opozarja najprej na oni del pisma, ki se je poslalo ministru prosvete v Beograd o Veliki noči s seje upravnega odbora, kjer se želi, da se v ministrstvu prosvete nemudoma osnuje poseben pedagoško-didaktični oddelek ljudskega in meščanskega šolstva, ki mu naj bodo prideljeni tudi slovenski učitelji. Minister prosvete dr. Ljuba Davidovič je ugodil tej želji na način, da pokliče v ministrstvo prosvete po dva Poročevalca izmed srbskega, hrvatskega in slovenskega učiteljstva, ki jih predlagajo posamezna učiteljska udruženja. Za Zavezo je najboljše, da Pošlje v ta oddelek ministrstva enega poročevalca, ki pozna dodobra ustroj organizacij, in enega, ki ima pregled v pisarniških poslih. Sklene se, da se v teku tedna določita za Zavezo dva referenta. Vodstvu Zaveze se naroča, da sporoči obe imeni slovenskih poročevalcev s pogoji nameščenja vred takoj potom srbske učiteljske Zveze ministrstvu Prosvete. ^ 4. Oddaja službe urednika Učit. tovariša in strokovnega tajnika. Za prvo službo so se zglasili trije, za drugo Pa dva prosilca. Po vsestranskem preudarku sta se oddali službi. Strokovno tajništvo in uredništvo Učit. Tovariša poslujeta vsak dan v I. nastropju Učit. tiskarne. Sprejet je bil predlog, da se izreče vodstvu Učiteljske tiskarne pismena zahvala za brezplačno Prepustitev uradne sobe. 5. Samostojni predlogi upravnih 0 d b o r n i k o v, a) Zaupnik za Koroško v višjem s°lskem svetu. . Tovariš Fr. Aichholzer stavi naslednji pred-„Ker na Koroškem še niso uspostavljeni ?krajni šolski sveti, ker si lasti višji šolski svet iz-*'iučno pravico nameščenja učiteljstva na Koroškem in ker tudi v tej korporaciji nimamo svojega 2aupnika, smo dejanjsko brez vsakega vpliva pri vseh dalekosežnih ukrepih, ki se tičejo preustroja šolstva na Koroškem. Ta brezpravni položaj koroškega učiteljstva je nevzdržljiv. Zato zahtevamo odločno, da dobi čimprej svojega zaupnika v višjem šolskem svetu kak koroški učitelj kot veščak v koroških šolskih zadevah." Tovariš E. Gangl priporoča predlog v sprejetje ter dostavi, da naj se ta koroški zaupnik v višjem šolskem svetu določi že danes, sklep pa naj se takoj naznani poverjeništvu za uk in bogočastje. Zaupnikom se predlaga tovariš Rudolf Men-cin, učitelj v Velikovcu. Oba predloga se sprejmeta soglasno. b) Aktivitetne doklade in učiteljska stanovanja. Tovariš P. Flere predlaga: Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani prosi, da deželna vlada izpremeni v svoji na-redbi z dne 5. maja 1919, štev. 473., besedilo § 1 b, ki se glasi: „Ravnateljem, nadučiteljem, šolskim voditeljem in učiteljem, ki iinajo po doslej veljavnih zakonih pravico do stanovanja v naravi, ali katerim • da tako stanovanje na razpolago vzdrževalec šole, se izplačuje samo polovica aktivitetne doklade, ako je stanovanje primerno in porabno. Ali ima stanovanje te lastnosti, presoja okrajni (mestni) šolski svet. Šolske občine niso dolžne plačevati stanarine ravnateljem, nadučiteljem in šolskim voditeljem, če ne morejo dati na razpolago primernega in po-rabnega stanovanja v naravi in se navedenim osebam zato izplačuje cela aktivitetna doklada." Ker so stanovanja v naravi in ona stanovanja, ki jih daje učiteljem na razpolago vzdrževalec šole, jako različna, ni mogoče oceniti vseh teh po istem merilu. Večina stanovanj, ki jih učiteljstvo uživa brezplačno, obstoja le iz male sobice in nikakor ni smatrati za pravično dejstvo, da se odtegne dotičniku za malo neopremljeno sobico v najnižji izmeri 216 K. Besedilo 1. odstavka naj bi se dopolnilo ter naredbo izpremenilo v toliko, da je omenjena stanovanja preceniti in se odtegne od aktivitetne doklade le vsota, ki jo je stanovanje res vredno, največ pa pol aktivitetne doklade. Nadalje naj se tudi določi, kdo prevzame stroške za popravo naturalnega stanovanja. Občine se bodo branile teh stroškov, ker ima le država dohodke od stanovanj. Z dodatno naredbo naj se uredi tudi dolžnost šolskih občin skrbeti za primerna učiteljska stanovanja, ker je ravno pomanjkanje stanovanj po deželi največkrat ovira, da bi se moglo učiteljstvo namestiti na šolah. Po daljši debati se predlog sprejme soglasno s pripombo, da se prošnja naslovi na deželno vlado v Ljubljani. c) Zgodovinski pouk. V naših učnih knjigah je treba čimprej zlasti v zgodovinskem oddelku temeljite izpremembe. Znano je, da je priredil ravnatelj H. Schreiner svojim čitankam potrebne dodatke, katerih zgodovinska snov se razvrsti posebe za ljudske in meščanske šole. Tovariš H. Šumer želi, da se spisu-jejo učne knjige po gotovem načrtu skupno pod enim vodstvom. Nujna zahteva je, da se skliče anketo za sestavo šolskih knjig. d) Odkup in uvedba učnih knjig. Podpredsednik A. Gnus predlaga, da naj se odkupi J. Brinarjeva „Slovnica" in A. Črnivčeve „Računice". K. VVidrovo „Moje prvo berilo" naj se takoj uvede v vse šole, četudi ni uradnih uči-teljskh konferenc, saj je knjiga že davno aprobi-rana. e) Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu. Tovariš P. Flere opozarja na izpremembo, ki se je izvršila v osebah zastopnikov učiteljstva v višjem šolskem svetu. Namesto L. Černeja in A. Gnusa sta vstopila vanj Ivan Štrukelj in Adolf Sa-dar. Vzroki te izpremembe učiteljstvu niso znani, zato želi, da se zadeva pojasni po okrožnici. Pojasni se, da je na vladno prošnjo Zaveza v to pritrdila, a zahtevala je, da se dotična naredba še poprej primerno izpremeni. Potem, ko sta se tovariša L. Černej in A. Gnus zastopništvu prostovoljno in pismenim potom odpovedala, sta se poklicala v višji šolski svet omenjena člana Slomškove Zveze, dasiravno vlada dotične naredbe še ni izpremenila. Tovarišu H. Šumru se pojasni, da traja ta iz-prememba v učiteljskem zastopništvu višjega šolskega sveta toliko časa, dokler se ne sprejme novi šolski zakon. Društvene vesti. f Pedagoško društvo v Velikovcu. — V Koroški se prav pridno gibljemo, trudimo in delamo, da bi rešili zgodovinsko zemljo nemškega imperi-jalizma in laških intrig. Ustanovil se je „Narodni svet v Velikovcu", ki izdaja svoj list „Korošec". V drugi številki tega lista poživlja tovarišica Alojzija Modičeva koroške žene in dekleta, naj se organizirajo. Ustanavljajo se kmetijske podružnice, ki se priklapljajo kmetijski družbi v Ljubljani. Vse se koncentrira v strokovne organizacije. Zganilo se je tudi koroško učiteljstvo, in ne ravno zadnje, ter ustanovilo za sodne okraje Železna Kapla, Do-brla vas in Velikovec „Pedagoško društvo v Velikovcu". Sestanek je bil v Goseljni vasi ob Goseljskem jezeru. Ob nepričakovano veliki udeležbi je otvo-ril predsednik pripravljalnega odbora tovariš Ven-dramin zborovanje in je v jedrnatih besedah opozoril navzoče na važnost tega sestanka ter dal takoj nato besedo tovarišu Magerlu. Ta je utemeljeval potrebo, da se t a k o j organiziramo. Ustanoviti si moramo društvo, da si bomo sigurneje priborili popolno enakopravnost z državnimi uradniki. Služimo eni in isti državi, zato zahtevamo tudi iste pravice. Ako ne preneha dvojna mera, bi moralo učiteljstvo izvajati konsekvence, ki bi bile usodepolne za prihodnjost slovenskega naroda na Koroškem. Naše društvo naj bi nadalje organiziralo in vodilo javno delovanje učiteljstva, da bo uspeh plebiscita sigurneji. Sedanji čas kategorično zahteva, da izpopolni učiteljstvo svoje znanje v slovenščini, zemljepisju in zgodovini ter da se nauči srbohrvaščine. To nadaljnjo izobrazbo mora učiteljstvu olajšati učiteljsko 'društvo. Izredne razmere na Koroškem delajo učiteljstvu tudi v metodičnem oziru prav posebne težave, zlasti v poučevanju učnega jezika. Društvo naj se zaveda, da je njegova dolžnost, podpirati učiteljstvo tudi v tem oziru. — Prirejati bo moralo torej tečaje, predavanja, hospitacije itd. ter sklicevati učiteljske krožke, kjer se bomo posvetovali, kako naj v tem ali onem slučaju uspešneje postopamo. Opozarjal je še na druge kulturne naloge novega društva. Nujno tudi potrebujemo društvo, da si zasi-guramo one pravice, ki jih uživajo naši tovariši na Štajerskem in Kranjskem. V nekem oziru je tukajšnje učiteljstvo popolnoma brezpravno. Dokazal je nadalje, da ni nobene resne zapreke, da bi ne bilo vse slov. učiteljstvo združeno v eni sami skupni učiteljski organizaciji. Seveda se ne sme učiteljska organizacija priklopiti kaki politični stranki, ki bi delala propagando za moderno svetovno naziranje. Navzoči so bili ob izvajanju tovariša Magerla jako pozorni in so se mu zahvalili s splošnim odobravanjem za njegov trud. — Nato so bili soglasno voljeni v odbor sledeči tovariši in tovarišice: Magerl predsednik, Pilgram podpredsednik,, Ven^lrainin tajnik, Paternost blagajnik, Klavora, Gašpari, Kovačič, Komar in Fieler odborniki. Tovariš Močnik, predsednik pliberškega učiteljskega društva, prečita iz pisma, ki mu ga je pisal okr. šolski komisar Koschier, sledeči odstavek: „Ker se obračajo tovariši z raznimi željami in pritožbami zaradi nameščenja učiteljstva v okraju in mi tudi namigavajo, da se domačini zapostavljajo, jih opozori na izvršilno naredbo Višjega šolskega sveta z dne 10. junija t. 1. Z eventualnimi željami in prošnjami naj se torej obračajo naravnost na Višji šolski svet." Na ustanovnem občnem zborovanju „Pedagoškega društva v Velikovcu" zbrano učiteljstvo je soglasno sprejelo sledeče resolucije: 1. Ogorčeno protestiramo proti plebiscitu na Koroškem, če bi se obenem ne dovolil tudi plebiscit za jugoslovansko ozemlje, ki so ga zasedli Italijani. 2. Odločno zahtevamo, naj se obstoječi učiteljski organizacijizdru-žita kar najprej v enotno strokovno organizacijo. 3. Priznavamo, da si vlada prizadeva,dabi se v interesu naroda izboljšalo gmotno stanje učiteljstva. Obenem pa izjavljamo, da ne odnehamo, dokler ne bomo, kar se tiče prejemkov (tudi selitvenih in potnih stroškov,znižanih voznih cen na železnici itd.) popolnoma enakopravni z državnimi uradniki. 4. Višji šolski svet si je z izvršilno naredbo z dne 10. junija t. 1. prilastil pravico okr. šolskih svetov, nameščati začasno učiteljstvo v jugoslovanskem delu Koroške. Ugotavljamo: Dočim ima štajersko in kranjsko učiteljstvo svoje zaupnike v Višjem šolskem svetu in v okrajnih šolskih svetih in ima višje šolske nadzornike iz svojih vrst, nima jugoslovansko koroško učiteljstvo nobene besede pri prevažnih ukrepih glede koroškega šolstva, ker nima svojih zaupnikov niti v okrajnih šolskih svetih, ki še vedno niso upostavljeni, niti pri Višjem šolskem svetu. Proti tej brezpravnosti odločno protestiramo, in zahtevamo: Okrajni šolski komisarijati naj se takoj nadomestijo z okr. šolskimi sveti, sestavljenimi v smislu koroškega šolskega zakona. Če je pa za jugoslovanski del Koroške potreben poseben višji šolski nadzornik, naj se imenuje iz naših vrst in naj se mu, ako ni Korošec, pri-deli kot veščak o koroških šolskih zadevah koroški učitelj,ki ga predlaga „Učiteljski svet za jugoslovanski del Koroške". 5. Za prehodno dobo naj se ustanovi „Učiteljski svet za jugoslovanski del Korošk e", obstoječ iz odborov vseh slovenskih učiteljskih društev na Koroškem. + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 6. julija popoldne na Slatini. Bilo nas je res lepo število tovarišev in tovarišic — vendar pa smo opazili, da vkljub krasnemu vremenu in ugodni zvezi vlakov, ni bilo nekaj šol pri tem stanovskem sestanku zastopanih. Zdramite se k skupnemu delu v prid in blagor organizacije in mlade države Jugoslavije! V slogi je moč in občna 'korist! Predsednik, Tomo Kurbus, pozdravi vse navzoče ter jim predstavi dragega tovariša Černeja, okr. šolskega nadzornika iz Celja, ki je kot dobrodošel gost posetil naše zborovanje. Pozdravlja tudi gosta, žel. uradnika Toneta Leskovca in novo pristopivše člane tov. Kovačiča, Jošta in La-vračevo Marico. Iskreno je od vseh pozdravljen naš „stari znanec" in vrl tovariš Dragotin Kveder, ki je došel kot gost in predavatelj. Zapisniki se na občo željo, radi zelo omejenega časa, začasno opuste.^Tudi poročilo o zborovanju delegacije v Celju se radi odpotovanja tov. Sumra opusti. Oboje pride pri prihodnjem učit. zborovanju na dnevni red. Temu je sledilo predavanje tov. Kvedra: „Dve leti v vojni službi na Srbskem". V duhu smo se nahajali z njim med junaškim srbskim narodom, nad katerim je vihtel svoj sovražni bič „Švabica" in „Madjaron". Prav mojstrsko nam je orisal svoje lastne doživljaje o onih časih, ki jih je doslužil kot učitelj pri ondotnih „džakih" — učencih. Kot vzgojitelj je vršil svojo nalogo res vneto in izborno — skušal je dvigniti ondotno zanemarjeno šolstvo; toda njegov tilnik in ponos je neustrašeno kljuboval vojaškim šikanam oholih nemških in ogrskih koristolovcev. Seveda je na ta način žel za svoje nesebično delovanje v prid nesrečnim bratom njih hvaležnost — a si nasprotno nakopal smrtno sovraštvo zahrbtnih in slovanske krvi lačnih zagrizencev. Bilo je prav zanimivo, le žal, da je moral govornik hiteti, radi točno naznanjenega koncerta. Predsednik se v imenu vseh poslušalcev predavatelju srčno zahvali, z željo, da ga kaj kmalu zopet vidimo v svoji sredi." Kot zastopnika društva, pri zborovanju Zaveze jeseni v Ljubljani, se javita tov. Miloš Verh in Albina Zavašnikova. /S> Kot zadnja točka se vzame na znánje sledeči predlog: „Višji šolski svet naj odredi, da vsak okrajni šolski svet preišče in razsodi, ako je nakazano stanovanje vseh ravnateljev, nadučiteljev, šol. vodji in učiteljev, ki so ga že do sedaj dejansko zasedli — primerno in uporabno. Skoraj 90% teh stanovanj ni uporabnih in primernih; tudi so ista glede cenitve po lokalnih razmerah neprimerno draga, ako se za nje odtegne polovico aktivitetne doklade. Ostalemu učiteljstvu, ki plačuje stanarino, naj se poleg celeaktivi-tetne doklade nakaže primerna stana r i n s k a doklada, oziroma taka odškodnina, ki jo plačuje dotični za najeto stanovanj e." Se soglasno sprejme in predloži v nadaljno uradovanje in uvaževanje merodajnih oblasti. Predsednik zaključi zborovanje in povabi vse navzoče k otvoritvenemu koncertu ondotne mlade „Čitalnice". Učiteljstvu se je nudil pri koncertu res izboren užitek, katerega naš stan v razvedrilo duha in te- lesa, zelo pogreša. Pevske točke, pod spretnim vodstvom tovariša Preglja, so žele buren aplavz. V dar je sprejel krasen šopek. Svoj umetniški talent pa nam je pokazal mladi klavirski mojster Ličar, ki izhaja tudi iz učiteljskega stanu. Obema želimo napredka in srečno bodočnost, v prid in ponos slovanske glasbe. + Zborovanje učiteljskega društva za kočevski okraj se je vršilo dne 14. t. m. v prijaznem trgu Sodražici. Tov. predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče tovarišice in tovariše — zlasti še goste tov. Vrezeca, fregatnega poročnika Finka in dve tovarišici „Slomškove Zveze". V svojem nagovoru poda kratko sliko društvenega delovanja ter z veseljem konštatira, da zavednost učiteljstva zopet pridobiva trdnih tal, kar dokazuje lepo število udeležencev, celotno 39. S klicem: „na delo za bodočnost našega naroda", konča in da besedo tov. tajniku. Iz njegovega poročila posnamemo, da je vse društvene zadeve rešil po večini predsednik sam. Le malo posla je ostalo tajniku. Po dolgi, dolgi dobi siromaštva in tlačanstva nam je zasijal dan svobode, doba zlate prostosti. Za največji del pridobljene svobode pa se moramo zahvaliti „organizaciji". Zato na delo zanjo, pa tudi na delo za šolo, na delo za naš up in našo nado, na delo za našo mladino. Tovarišica blagajničarka poroča, da je imelo društvo pretečeno leto dohodkov K 1432:68, izdatkov K 880:48, ostane torej v blagajni K 552:20. Celoletno članarino je dosedaj plačalo 14 članov, polletno 25 članov. Po poročilu pregledovalcev računov se izvoli novi odbor, ki se sledeče konštituira: Predsednik Franc Štefančič, podpredsednik Mirko Trost, tajnik Konrad Fink, blagajničarka Tončka Virkova in odbornik Viktor Kovač. Kot delegata na „Zave-zino" skupščino sta izvoljena Franc Štefančič in Ana Šiška, namestnikom pa Ferdo VVigele in Marja Einspieler. Nato poda tov. Vrbič temeljit, na nekaterih mestih prav dovtipni referat „o čebelarstvu". Tov. VVigele referira o „Načrtu". Imel je seveda referent pri posameznih točkah svoje pomisleke, ki pa vendar niso tolike važnosti, da bi stavil kak izpreminjevalni predlog. „Načrt" se sprejme v celoti, kot ga je izdala „Zaveza". Poročilo tov. predsednika „o načrtu šol. zakona glede šol. zamud" je vzbudilo veliko pozornost. Govornik našteva razne vzroke slabega šolskega obiska po deželi. Glavni so: delo, upornost, dobičkarija in pa „ker ni več nemškega oddelka" (na Kočevskem). Največja krivda zadene zastareli šolski zakon, ki ga ostro kritikuje. Zamude rešuje in predlaga kazni krajni šolski svet! Kako? — Vemo! Novi zakon imej v glavnem ta-le načela; 1. Opomini in svarila naj popolnoma odpadejo. Pozivi se izdajo le enkrat in sicer začetkom šol. leta. 2. Vzačetku šol. leta se na —v dotične m kraju — običajni način javno razglasi uradni šolski dan, da roditelji pravočasno opravičijo vzrok šolskih zamud. 3. Obravnava šol. zamud je izključna zadeva lok. konferenc, na enorazrednici šol. voditelja. Zamude se obravnavajo tedensko. 3. Kazen določujejo lok. konf. oz. š o 1. v o d. (Glej 3.)insicer za vsak zamujen i d a n 3 K (6 ur zapora). V ponovnih slučajih se kazen zviša do 6 K (12 ur zapora). 5. Za uporneže naj velja denarna globa le pri prvih dveh naznanitvah, potem naj se kaznujejo le z zaporno kaznijo. 6. V dvomljivih slučajih se prenese obravnava zamud na prihodnji teden. 7. Pritožb proti odredbi pod 4. in 5. n i. 8. Ker se roditelji po veliki večini ne menijo z a t o , j e -1 i ima otrok v vedenju dober ali slab red, naj se kaznuje tudi nje v slučaju slabega reda (3, 4, 5) in sicer 10 K do 20 K. 9. Ako roditelji pošiljajo več otrok v šolo in obdrže doma dva ali tri, naj se kaznujejo za vsacega otroka posebej. 10. V p r a v nujnih slučajih sme dovoliti razrednik vsakega pol leta največ tri dni, voditelj pa še dva dneva prosta. 11. Okrajna glavarstva morajo prevzeti nalog,da se vse kazni tudi i z v r š e. To v glavnem! Načrt, ki je prav do podrobnosti izdelan, izroči poročevalec odseku za reformo šol. zakona. O posameznih postavkah se je vnela živahna, pa stvarna debata, ki so se jo udeležili tov. Vrbič, Fink, Jaklič, Betriani, Puhar in Šiška. Slede samostalni predlogi: Tov. VVigele in dodatno tov. Vrbič predlagata, naj se razveljavi odredba Višjega šol. sveta, s katero se učiteljstvu, ki ima prosto stanovanje, odtegne polovica aktivitetne doklade. Nasprotno naj država preskrbi vsemu učiteljstvu prosto stanovanje, do tedaj pa plačuje stanarino. Tov. Vrbič predlaga, naj se začasna naredba skupne vlade za »Slovenijo o učiteljskih plačah in njega pomaknitvi v višjo plačilno stopnjo ali razred izpremeni v toliko, da učiteljstvu ni treba za pomaknitev v višjo plačinlo stopnjo (razred) šele zaprositi, temveč to stori kar Višji šolski svet avtomatično. Drugi njegov predlog je, naj okr. šol. svet v Kočevju nastavlja v svojem okraju le narodno zavedno učiteljstvo. V krajih kot n. pr. Trava itd., ki so od sveta popolnoma ločeni, naj država da učiteljstvu posebne nagrade. Tov. Betriani predlaga: Ker je letošnja okr. učit. konferenca odpovedana, naj se sestane v najkrajšem času stalni odbor, da izvrši predloge, sprejete na zadnjem zborovanju. Tudi dodatni njegov predlog, radi okr. učit. knjižnice, da naj bo sedež združene okr. učit. knjižnice v Ribnici, se sprejme. Enako je sprejet predlog istega predlagatelja, da izplača potnino članom stalnega odbora blagajničarka našega društva, ako bi se država branila povrniti potne stroške. Nadalje predlaga, naj se učitelji (-¡ce), ki po krivdi bivšega dež. šol. sveta že po več let čakajo stalnega nameščenja in so oddali (-e) do 20 iu še več prošenj, nemudoma stalno namesti, ker so že dovolj dolgo trpeli (-e) preganjanje in gmotno škodo. Višji šolski svet je izdal odlok, v katerem je jasno povedano, da ni pritožbe proti kaznim, ki jih prisodi okr. šol. svet roditeljem radi neopravičenih zamud. Učiteljstvo je to tudi otrokom In staršem raztolmačilo. Vendar pa Višji šolski svet na take pritožbe odgovarja, mesto bi jih kratko-malo zavrnil. Ker je dnevni red izčrpan, se tov. predsednik s toplimi besedami zahvali za lepo udeležbo in za zanimanje, s katerim so navzoči sledili posameznim referentom in predlagateljem. + Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 7. avgusta 1.1. ob 10. uri predpoldne v Jeruzalemu po nastopnem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. „Glej na rozgah grozdje sladko kima in vabi tak' ljubo." (Zgodovinske in prirodopisne črtice o vinski trti.) Podava tov. ravnatelj Anton Kosi. 4. Volitev delegatov za „Zavezino" september-sko delegacijsko zborovanje. 5. Slučajnosti. Opomba: a) Zaradi toplega obeda se naj ude-ležniki po dopisnici oglasijo do nedelje, 3. avgusta, pri tov. Ludoviku Šijancu, nadučitelju pri Svetinjah, pošta Ivanjkovci, b) Za slučaj slabega vremena se zborovanje preloži na četrtek, dne 14. avgusta. Odbor. + Učiteljsko društvo za kozjanski okraj zboruje v četrtek,' dne 7. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Podsredi po sledečem vsporedu: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Biološki pouk v prirodopisju. — Predava tovariš St. Firm. 4. Volitev delegatov k Zavezinemu zborovanju. 5. Razno. K polnoštevilni udeležbi vabi t. č. predsednik — Lovrec. + Društvo učiteljstva viših pučkih (gradjan-skih) škola u Hrvatskoj i Slavoniji držat če svoju redovitu glavnu skupštinu dne 11. kolovoza t. g. u 9 sati prije podne u čitaonici Hrv. učitelj, doma s ovim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Izvještaj tajnika. 3. Izvještaj blagajnika. 4. Izvje-štaj revizijonalnega odbora. 5. Rasprava o odru-ženju učitelj, viših narodnih škola u kraljestvu SHS. 6. Izbor predsjednika i uprav, odbora. 7. Upis uovih članova. 8. Eventualije. Feliks Desputh, predsjednik. Viktor Rudolf, tajnik. P. S. Poželjno je, da ovoj skupštini pribiva što više učiteljstva viših pučkih škola, makar koji i nijesu članovi društva. Iz Jugoslavije. — Višji šolski svet pozivlje s posebno odredbo učiteljstvo, naj v počitnicah pripravlja učence ljudskih šol za vstop v srednje šole in na učiteljišča. (Dopis.) Višji šolsk svet naj bo uverjen, da koroškemu učiteljstvu zgodovina ne bo mogla nikdar očitati, da se ni zavedalo svojih dolžnosti v času, ko je bila domovina v nevarnosti in ni mogla pogrešati nobenega svojih sinov. Smelo in ponosno trdimo, da dela koroško učiteljstvo več, nego bi se sploh moglo od njega zahtevati. — Za jugoslovanski del Koroške se je konstituiral »Narodni svet«, ki ima v vsakem večjem kraju svoje krajevne odbore. Prepričajte se vendar, koliko dela ima pri teh korporacijah — učiteljstvo! — Z veseljem bi se žrtvovali do skrajnosti in prevzeli tudi delo, ki ga nam nalaga višji šolski svet z omenjeno odredbo, ko bi tega dela ne smatrali za popolnoma nepotrebno za sedanji čas. Sedaj, ko moramo delati do-siovno dan in noč, da rešimo vsaj čisto slovenski del Koroške, prihajate z zahtevo, naj bi dagoceni čas ubijali z analizo! Končno še nekaj! Radi bi vedeli, kdo je povzročil to naredbo? Ali ne ve dotič-nik, da more biti sprejet v prvi letnik učiteljišča le oni, ki je dovršil spodnjo srednjo ali pa meščansko šolo? Ali mislite odslej sprejemati na učitejišče še vedno absolvente ljudskih šol? Ta odredba gotovo ni bila prej dobro premišljena in je prenagljena ter za sedanji čas neprimerna. t) — Iz Radovljiškega okraja. (Dopis) Dodatno k poročilu, objavljenem v »Učit. Tovarišu«, o občnem zboru okraj. učit. društva za Radovljiški okraj, ki se je vršil dne 3. jul. 1919., dostavljamo še to: Iz poročila tovariša tajnika Fr. Jakliča, ki je bil ob enem tudi predsednik aprovizacij-skega odbora, posnemamo, da se je ta akcija popolnoma ponesrečila, kar je vsekakor obžalovati. Naše — sicer ne me-rodajne mnenje je, da se taka velikopotezna akcija ne da osnovati kar čez noč — s par lepimi obljubami, temveč, da je treba najprej trdne podlage, ki obstoja v prvi vrsti v tem, da se stopi v stik, s v to zmožnimi producenti, v prvi vrsti s kakim dobro fundiranim konsumnim društvom, drugič mora izvršujoči odbor razpolagati s primernim kapitalom, ali vsaj s primernim kreditom, ki obstoja pač vsekakor v tem, da podpišejo aprov. udje v to potrebni garancijski kapital itd.f) Tovariš I. Sega je takoj po tajniko-vem poročilu prebral iskreno pisan pozdrav tovarišu E. Ganglu, kot ravnokar imenovanemu višjemu šol. nadzorniku, t) Opazka v »Slov. Narodu« z dne 28. jul. t. 1. v enaki notici, kjer je naveden tov. E. Gamgl kot viš. šol. nadzornik za Koroško, pojasnujemo, da tov. Gangl ni višji šolski nadzornik za Koroško, temveč ima Koroška svojega všjega šolskega nadzornika, ki je prof. dr. Grafenauer. —. Op. uredn. f t Istočasno se je vršil tudi sestanek »kat. mislečega učiteljstva« iz Radovljiškega in Kranjskega okraja v Ljubnem, katerega se je pa udeležilo ravno 7 (sedem) mož. Op.: stavca. t Naši novi osrednji organizaciji bo treba i v tej panogi naše »samopomoči« temeljito razmišljati. Op.: poročevalca. je vzbudilo viharno odobravanje in pozdrav je bil vsled soglasnega sklepa odposlan ekspresno. Isti tovariš je na to utemeljeval nastopno resolucijo, ki jo podajemo doslovno in ki je bila istotako sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem. Resolucija je bila poslana na narodno vlado SHS v Ljubljano in se glasi: »Okrajno učiteljsko društvo za Radovljiški okraj, zbrano dne 3. julija 1919 v Radovljici, izjavlja: Neodrešeni Jugoslovani se smatrajo kot člane velikega, svobodnega jugoslovanskega naroda kot pripadniki Jugoslavije. Na njo in njeno usodo smo navezani po rojstvu, jeziku, šegah in navadah, po mišljenju in po našem čuvtsvovanju. Njeno trpljenje je naše trpljenje, njena sreča, jenaša sreča, njena prošlost, je naša p i o š 1 o s t, njena bodočnost, je naša bodočnost,njene krasote so naše krasote, njeno bogastvo je naše bogastvo, njeno morje je naše morje, njena junaštva so naša junaštva, njena moč je naša moč. Vse dogodke v Jugoslaviji neodrešeni Jugoslovani živo spremljamo, za to kar doli a j a iz Italije se ne menijo, ker t d, prihaja od siromašnega, zahrbtnega tujca, ki z lažjo in po krivici hoče postati naš gospodar,ki sovraži naš narod in ga hoče pogoltniti. od tujca, kfaterega rni ljubiti in spoštovati ne moremo, niti nočemo. Vemo in čutimo, da nas hoče brutalna sila italijanskega imperijalizma zasužnjiti, toda mi se zavedamo svetega prava jugoslovanske skupnosti, katero pravo je napisano in živi v naših spomenikih, naši zgodovini, naši kulturi, našem junaštvu in v dušah nas vseh. Zavedamo se tudi onega spoštovanja, ki nam ga izkazuje ves kulturni svet. Ljubimo svojega brata-vladarja, kralja Petra in kraljeviča Aleksandra. Odušev-Ijeni smo z m a g o s 1 a v n o s t i naše jugoslovanske vojske. Priznavamo pregovor: »Sloga jači, nesloga tlači« ter rotimo vse naše jugoslovanske brate, da se tega vsi-kdar in povsod zavedajo. Spoštujmo se med seboj, kajti »kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« P on osni smo na naše s 1 o -bodne jugoslovanske brate. V tem ponosu in naši jugoslovanski zavednosti hočemo i našo svobodo. Premagati hočemo vse ovire in se ne strašimo pred nobeno silo. Ne dopustimo, da bi se za nas v Parizu barantalo, kakor za blago in kličemo vsemu svetu odločen in svarilen glas, da Jugoslovani nikdar nikomur ne bomo robo vali! Nikdar ne bomo prenašali tujega jarma, od nikogar se ne damo zasužnjevati, najmanj pa od Italijanov! Naj to čuje tudi italijanska vladna gospoda in naj si zapomni, da si na koncu konjev hočemo in moremo tudi sami priboriti svojo svobodo! Dokler nam ta ne zašije, ne bomo mirovali in se ne strašimo nobenih žrtev! in slednjič slovesno izjavljamo pred vso javnostjo, da bomo namenoma in dosledno vcepljali v srca nam izročene mladine zavest, da nam sosed Lah kljub svoji visoki kulturi ni bil, in ne bo nikdar odkritosrčen prijatelj, učili bomo to, nam izročeno mladino mrziti našega soseda Laha, in povdarjali bomo pri vsaki priliki pred našo mladino, našo prihodnjostjo, da je bila slovesno izrečena izjava antante o samoodločbi narodov in o rešitvi tepta-nih narodov iz tisočletne sužnosti, le spretno nastavljena vada, za katero je tedaj brez pravega haska preliio toliko tisoč in tisoč naših najboljših mož svojo kri na bojiščih in pod rabljevo roko. Bila je to velika laž, nevredna velikih mož!« Z ozirom na prezanimivo predavanje tovariša V. Rusa iz Kranja, je stavil tovariš I. Šega nastopna dva predloga, ki sta našla glasni odmev v navzočih zboro-valcih in bila tudi soglasno sprejeta. Predloga se glasita: 1. P r e d 1 o g : Ker je skoro gotovo, da ne dobimo za šol. leto 1919-20, za »Jugoslavijo« primernih beril, in ker do se- daj rabljena berila niso v nobenem oziru vporabna za naše šole, pozivlje učiteljstvo radovljiškega okraj. učit. društva, zbrano na občnem zboru v Radovljici dne 3. julija 1919 — »Zavezo«, da prične izdajati takozvani »šol. list«, ki bo služil kot berilo. — V hitrejšo realizacijo, naj »Zaveza« takoj Imenuje v to sposobne učne moči, ki bodo spisovali ta list. — 2. p re d 1 o g : »Okrajno učit. društvo«, zbrano na obč. zboru v Radovljici dne 3. julija 1919 načeloma odklanja vsakega okraj. šol. nadzornika, ki je bil pristaš bivšega deželnega glavarja dr. Šu-šteršlča. — Predloga ni treba posebej utemeljevati, kajti, kdor natančneje pozna naša do sedaj običajna berila, ve, da slone na goli zgodovinski laži, na pretiranih slavo-spevih našim zatiralcem s kronanimi gla-ga junaštva. Drugi predlog pa narekuje dejstvo, varni, in na poveličevanju neutemeljene-da je v našem društvu včlanjenih 49 udov, izkušenih šolnikov, med tem, ko ima "Slomškova zveza« le 22 članov in med temi pretežno večino mladih učiteljic, ki so menda še vedno mnenja, da je pripadnost k tej stranki, najboljše priporočilo v dosego boljšega službenega mesta. Toda ti časi se ne smejo povrniti nikdar več. — Prvo šolsko leto v Juogoslaviji. Nekoliko kronike šolskega leta 18.-19. na Vinici. (Dopis.) To leto se je obneslo prav slabo na naši šoli. Vsega vkup smo imeli samo 20 tednov pouka. Od 6. oktobra 18. 1. do novega leta smo imeli pouk prekinjen vsled slabega stanja šolskega poslopja. Na dvakratno poročanje nadučitelja okrajnemu šolskemu svetu, da krajni šolski svet ničesar ne ukrene, da bi se zamogel pouk vršiti, se je slednjič med božičnimi počitnicami vendar, vendar šola z 9. tramovi podprla in 3. januarja smo pričeli s poukom, dočitn smo tri dolge, lepe zimske mesece, ko so otroci samo šolarji, ne pa pastirji in kmetje, in se utegnejo doseči v šoli uspehi, lenarili vsled brezbrižnosti krajnega šolskega sveta in vsled premale strogosti okrajnega šolskega sveta. Celo četrtletje smo izgubili. Potem smo imeli od 3. januarja do 5. februarja pouk, od tega dne pa zopet eno četrtletje zaprto šolo, ker so se pojavile v občini črne koze. Dne 23. aprila smo slednjič zopet pričeli na novo. Istočasno s šolo pa se je pričela tudi paša, vsled česar udeležba pouka seveda mizer-na. Po velikonočnih počitnicah in po zloglasnih tedanjih viniških dogodkih, pa nekateri starši, ki so protidinas-tično nahujskani, sploh niso več poslali svojih otrok v šolo, in sicer pod pretvezo, da ne marajo, da bi se njihovi otroci učili srbsko. Izkazovali smo nebroj zamud. V neki polovici meseca, jih je bilo izkazanih ravno 96. Krajni šolski svet pa ni od 2. polovice aprila, do druge polovice junija sklical nobene seje in tudi ni pozval naznanjenih %trank in tako smo imeli čast in veselje, da smo poučevali vso pomlad in sploh ves čas, kar je še bilo šole, le tretjino otrok, dve tretjini sta redno manjkali. Starši so kmalu uvideli, da jim nihče ničesar neče, če so otroci v šoli ali doma, zato je bilo čim-dalje večje število ozi ven šole, naj se pa s šolske strani, pustl staršem —- svobodo. — Iz Borovelj pišejo: Ker so mnog1 nemški hujskači, zapeljani domačini, zbežali, in ker so šole zaprte, je pri nas m'10' go šolskih otrok, ki so brez pravega nad-zorstva. Dobro bi bilo, ako j vlada za to deco kaj ukrenila, priporočali bi tudi otvoritev kuhinje, kjer bi otroci revnih staršev, zlasti delavcev, dobivali vsaj kosilo. Radi strašnega pomanjkanja živil v Nemški Avstriji, h kateri so Borovlje spadale 6 mesecev, je tu vse, staro in mlado, popolnoma sestradano. Cene nekaterim živilom, posebno mesu, se morajo na vsak način znižati. — Na poklonitvejio brzojavko celjske ljudskošolske mladine in njenega učiteljstva h godu Nj. Veličanstva kralja Petra I. je došla iz Beograda sledeča brzojavna zahvala: »Iskreno blagodarim na pozdravu — Petar«. — Osebne vesti. Imenovani so na državni obrtni šoli v Ljubljani za profesorje v IX. čin. razredu: gradbeni adjunkt inž. Ivan Mahnič, strojni adjunkt, inž. Stane Premelč, in gradbeni praktikant inž. Lev Novak. Nadomestni učitelj na gimnaziji v Celju Ivan Steblovnik je imenovan za pravega učitelja v IX. čin. razred. Inž. Friderik Meinberger, strojni adjunkt juž. žel. je imenovan za asistenta za strojno risanje na začasnem tehniško-visoko-šolskem tečaju v Ljubljani. — Vstanovitev »šolske čitalnice« v Grebinju na Koroškem. Na Petra dan, dne 12. julija 1919, je bila ustanovljena v Grebinju, »narodna in šolska čitalnica«. Dne 13. t. m. je bilo v ta namen nabrano pri narodni veselici 370 kron. A za to svoto ni mogoče nakupiti nobenih knjig. Zato se obrača nar. odbor na vse zavedne Slovence in Slovenke, z iskreno prošnjo: kdor ima kako, za naše razmere primerno knjigo, poučnega ali razvedrilnega pomena, naj blagovoli jo nam podariti. Smo prepričani, da v župniščih, šolah in pri zasebnikih leži mnogo take dušne hrane, brez vsake koristi. Usmilite se torej našega ljudstva in posebno našega vzgoje potrebnega naraščaja, naše šolske mladine in pomagajte nam utrditi in razširiti našo ljudsko in šolsko knjižnico. Knjige blagovolite poslati na »krajevni narodni odbor v Grebinju«. — Iz Gorij. Škof Slomšek je nekdaj veljal za dobrega pedagoga. Pisal je: Če hočemo, da bodo narodne šole prinašale pravi blagoslov, je k temu treba, složno delovanje med duševnim pastirjem in učiteljstvom neobhodno potrebno. V njegovih pesmih beremo: Cerkev in šola sestrici sta dve, druga brez druge biti ne sme. Vsi pametni učitelji in duhovniki so se po tem pravilu ravnali povsod in dozdaj tudi pri nas, odslej pa ne več, vsaj pri nas ne, odkar imamo novega g. kaplana. Pretekli četrtek so imeli otroci iz 1. razr. prvo sv. obhajilo. Nadzorstva v cerkvi in pred cerkvijo ni bilo. Ženske so glasno godrnjale in se kregale zaraditega nad gdč. učiteljicama, ki baje nista storili svoje dolžnosti. Pa nju ne zadene nobena krivda, ampak g. katehetu se ni vredno zdelo naznaniti ne šol. vodstvu ne njima dneva in ure te slovesnosti in ju povabiti k nadzorovanju otrok. Drug slučaj. Pomladi je katehet priredil veselico s šol. otroci brez dovoljenja in vednosti šol. oblasti. Igro je poleg njega poučevala tudi neka cerkvena pevka. Učiteljici prositi za sodelovanje pri veselici, bilo bi nečastno. Te šolske veselice se ni udeležil nikdo od učiteljstva, ker ni bil nobeden -• povabljen. Več pojasnila menda ni potreba. Ta dva slučaja kažeta neko posebno metodo, kako je treba delati razdor in trgati med šolo in cerkvijo. — Mestni šolski svet v Celju je imel po dolgem času dne 10. t. m. zopet svojo sejo, v kateri se je konstatiralo, da je napredek v mestni ljudski šoli zelo povoljen in da se nemški učenci pridno uče slovenščine. Slovenski razredi so polni, nemški le slabo obiskani, vsled česar je bila predlagana sklenjena združitev deških in dekliških nemških vzporednic v mešane razrede. Deške nemške vzporednice na meščanski šoli se vsled minimalnega obiska s prihodnjim šolskim letom opuste, pač pa se dovoli hospitiranje dečkov na nemških dekliških vzporednicah. Slovenska deška meščanska šola bo s prihodnjim šolskim letom štirirazredna. Največje težkoče dela namestitev vseh teh šol in trgovske šole. Sklenilo se je, da se preseli deška meščanska šola iz ljudske šole v dekliško meščansko v Vodnikovi ulici, trgovska šola pa dobi svoje prostore v ljudski šoli. Ali bo pa ta za se imela dovolj prostora, je zaenkrat še odprto vprašanje. Uredi se namestitev slug. Rešitev vprašanja sirotinskega doma se prepusti s potrebnim nasvetom mestnemu občinskemu svetu. Mestni otroški vrtec se zaenkrat ne otvori, s poslopjem nemškega okoliškega vrtca razpolaga mestna občina. Rešijo se še nekatera interna šolska vprašanja. _ — Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvorazredno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dvorazredno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16. in 17. septem- bra 1919 od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Pojasnila (ustna ali pismena) o sprejemu, stanovanjih, preskrbi i. dr. daje — »Ravnateljstvo mestne trgovske šole v Celju«. — Na celjski gimnaziji je nameščen kot stalni učitelj klasičnih jezikov Fr. Mravljak, kot namestni učitelji pa Friderik Kmet, Jakob Cimerinan in Ivan Steblovnik. — Gimnazija v Velikovcu. S prihodnjim šolskim letom se namerava otvoriti v Velikovcu prvi gimnazijski razred. To bo velikega pomena ne le za mesto, ampak tudi za prebivalce celega okraja, da cele Spodnje Koroške. — Osebne vesti. Iz seje deželne vlade: Namestni učitelj na državni gimnaziji v Celju. Mirko Kmet je imenovan za pravega učitelja v IX. čin. razredu. — Učiteljski suplent na državni kmetijski šoli na Grmu Josip Leon Golmajer je stalno nameščen na kmetijski šoli na Grmu in pomaknjen v IX. čin. razred drž. uradnikov. Tajniškemu pristavu slovenske kmetijske družbe v Ljubljani Francu Koprivšeku je bila podeljena služba strokovnega učitelja kmetijski šoli v St. Jurju. — Kmetijska gospodinjska šola v Kočevju. Deželna vlada je pritrdila ustanovitvi enoletne kmetijske gospodinjske šole za kmetska dekleta na zavodu usmi-Ijenk v Kočevju pod stalnim nadzorstvom oddelka za kmetijstvo. — Neobvezna okrajna učiteljska skupščina novomeškega učiteljstva se je vršila dne 16. julija 1919 v novomeški gimnaziji. Kljub zelo neugodnemu vremenu se je zbralo učiteljstvo skoraj polnoštevilno. bilo jih je 70. S tem je pač pokazalo učiteljstvo novomeškega okraja, da se ne straši nikakih zaprek za dobrobit in razvoj šolstva; s trdno voljo in vztrajnostjo se premaga vse. Za napredek šolstva se žrtvuje vse. Predsednik, okrajni šolski nadzornik Janko Grad otvori ob 8 uri skupščino. Za namestnika imenuje tovariša Matkota, za zapisnikarja pa sta bila z vzklikom izbrana pater Janez ter tovarišica Hladnikova. V otvorilnem nagovoru konstatira z zadovoljstvom in veseljem, da je učiteljstvo novomeškega okraja kljub vsem težkočam in zaprekam vršilo tudi v vojnem času z veliko vnemo svojo dolžnost. Šola je trpela mnogo. Trudaljubivosti učiteljstva se je zahvaliti, da je ostala vsaj na tej stopnji, in da je delovala napram vsem težnjam s takim uspehom. Vesel pojav je tudi to, da se je učiteljstvo na tej prostovoljni skupščini zbralo iz celega okraja. Iz najbolj oddaljenih krajev je prihitelo učiteljstvo, ker je željno slišati zopet ka] novega. V svojem govoru se spominja tudi dragih tovarišev, ki jih je prezgodnja smrt vzela iz naše srede; na bojišču sta padla in žrtvovala svoje življenje tovariša Fran Kavčič ter Janko Muha, nedavno pa ;e preminul tovariš M. Jenko. V znak spoštovanja do umrlih je učiteljstvo stoje poslušalo te besede. 1. Nato je podal svoje didaktično poročilo okrajni nadzornik. Iz poročila je razvidno, da je učiteljstvo delovalo povsod z dobrim uspehom kljub pomanjkanju učil in samoučil. Posluževalo se je povsod najnovejših metod. Med poročilom okr. šol. nadzornika pa je došlo poročilo višjega šolskega sveta, ki odobrava sklep novomeškega učiteljstva, da priredi neobvezno okrajno učiteljsko skupščino. Višji šolski svet bo skrbel, da se bodo prirejale v bodoče zopet redne okrajne učiteljske konference. 2. Podrobni učni načrti za zgodovinski pouk so bili zlasti nekateri, vzorni. Iz-boren uvod nam je prebrala tovarišica Strumbeljeva. Referirali so: tovarišica Hribarjeva za enorazrednice, tovariš Koželj- in Štular za dvo- in trirazrednice, tovarišica Jerajeva in Ropasova za štiri-odnosno petrazrednice. Precej dolgotrajna debata je dokazala velikansko potrebo preuredbe zgodovinskega pouka. Učiteljstvo se v polni meri zaveda svojih dolžnosti. Izvoljen je bil devetčlanski odbor, ki naj podrobne učne načrte za vse kategorije šol proučuje ter poskrbi za raz-množitev teh načrtov. 3. O zemljepisnem pouku je poročal tov. Zupančič. Ne poznamo mej, ki jih nam ustvarijo pariški mogočniki. Vse, koder biva slovenski rod, je naše. Zemljevidi morajo biti tudi v tem smislu prirejeni. Ire-dentizem naj se vzgaja že v ljudski šoli. Žel je splošno pohvalo. Naprosi se ga da objavi svoj referat v »Popotniku«. 4. Glede učnih knjig za šolsko leto 1919-20 je poročal tov. Matko. Novih učnih knjig za prihodnje leto še ne bomo dobili: pač pa je izšel — kakor je izvedel - nek pripomoček k dosedanjim berilom in ta naj se nabavi. V letu 1920-21, pa hočemo imeti nove učne knjige. Sprejela se ie tozadevna resolucija. 5. Satnoučila — poroča tov. Vidmar. Za uspešen pouk in napredek v naši šoli je neobhodno potrebno, da ima učenče vsaj najpotrebnejša samoučila. Država naj vzame nabavo istih v svoje roke ter naj poskrbi, da dobe otroci, oziroma šole potrebni materijal po zmernih cenah. Prepreči naj. da ne bodo gotovi »Izaki in Jakobi« odirali tudi šolsko mladež. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki zahteva, da se nabava samoučil, zlasti zvezkov, preskrbi že za prihodnje šolsko leto. 6. Glede šolskih tiskovin — poročevalec tov. Gebauer — se je sklenilo, da naj ostanejo v rabi stare tiskovine toliko časa, dokler je zaloga. Ker pa imajo nekatere šole dosedanjih tiskovin za več let, naj bi nekaj teh prevzele one šole, ki naročajo tiskovine sproti. V vseh uradnih spisih in knjigah naj se pišejo ženska imena s končnicami kakor Hribarjeva, Ropasova, Strumbeljeva itd., krstno ime pa naj se stavi vedno pred priimek. 7. Raznoterosti: Podalo se je več raznih predlogov, ki so bili vsi z malimi izpremembami in dostavki soglasno sprejeti. Sprejeta je bila tudi sledeča izjava. Učiteljstvo novomeškega o-kraja, zbrano dne 16. julija 1919 na prostovoljni okrajni učiteljski skupščini, slovesno izjavlja, da nadučitelj Ivan Štrukelj iz Viča pri Ljubljani, svoječasni šolski nadzornik novomeškega o -kraja, med učiteljstvom v narodnem oziru ni pustil pristašev. Učiteljstvo mu izreka v očigled njegovemu postopanju na viški šoli svoje obžalovanje, če so vesti »Slov. Naroda« od 3. in 9. julija 1.1. resnične. Gotovi krogi so se sicer nekoliko vznemirili ter so Hoteli izjavo izključiti od današnjega zborovanja. Ker pa je večina zahtevala, je biia izjava sprejeta. Pri protiglasovnju ni glasoval nihče. Tovariš Zupančič prečita udanostno izjavo Nj. Veličanstvu kralju Petru, ki je bila brzojavno odposlana kabinetni pisarni. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil skupščino. Zahvali se to-varišicam in tovarišem poročevalcem ter vsem udeležencem. Pozove vse navzoče, da s 3 kratnim »Slava-klicem« pokažejo udanost in zvestobo Nj. Veličanstvu. Nato pa zaori »Bože pravde.« Tovariš Matko se zahvali predsedniku za vzorno vodstvo skupščine, učiteljstvo se je razšlo z zavestjo, da je storilo napram šoli, narodu in državi več nego svojo dolžnost —e— — Trgovska šola v Novem mestu. V Novem mestu se namerava v prihodnjem šolskem letu ustanoviti dvorazredna trgovska šola z enoletnim pripravljalnim tečajem, ki bi bila dostopna dečkom in deklicam. V pripravljalni tečaj se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in spolnih svoje 13. leto vsaj še tekom tistega leta. Za sprejem v trgovski prvi letnik pa je predpisano dovršen je 14. leta vsaj tekom leta in pa uspešen obisk ljudske šole. Poleg tega je sprejem odvisen od uspešnega izida sprejemnega izpita, ki pa odpade pri učencih, ki so z uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole, popolno meščansko šolo ali pripravljalni tečaj. Starši učencev, ki prihajajo v poštev in bi imeli veselje do trgovskega študija, naj blagovolijo to v lastnem interesu takoj naznaniti »Gremiju trgovcev v Novem mestu. — 50. Izvestje državne gimnazije v Ptuju izkazuje koncem šol. leta 1918-19 211 učencev, med temi 5 privatistov in 20 iiospitantk. Od teh jih je 72 Slovencev, 138 Nemcev in 1 Čeh. Po ver: 180 rim. kat., 20 evang. in 1 moh. Uspehi s> bili; 32 odlično sposobnih, 143 sposobuh, 4 vobče sposobnih, 16 nesposobnih, 13 s ponavljalnim izpitom in 3 neizprašani. — Muzikaiije na prodaj. Nek tovariš proda po ceni večinoma muzikaiije Glas. Matice. (I-XXX.) nekaj Volaričevih, Haj-drihovih, Gerbičevih, Kuba: Narod, pesmi (8 zvez.) Nedvedove Maške in Marijse. Niedergesass: Handbuch der spec. Met-todik. Naslov se zve pri uredništvu, ako se pošlje znamko za odgovor. Polemika. Posirovelost vojakov na koroški fronti pripisovati moderni šoli je več, kot nepremišljeno. (Dopis.) Glavni vzroki splošne posirovelosti so pač vojska, kateri še ni bilo enake, slaba družba, pijančevanje in pomanjkanje človekoljubja. Šoli se pač ne more očitati, da ni vselej in povsod pospeševala le dobro in blago, a izpreme-niti vse zemljane v angelje, te moči — žal — nima. Kdo je učil, vzpodbujal, deloval vzgledneje in intenzivneje kakor Kristus in vendar, kakšni so bili ljudje, ki so hodili k njemu v šolo? Dobri in slabi. Šola z vsem svojim notranjim in zunanjim u-strojem, kakor s posameznimi predmeti, učinkuje vzgojno. Na čelu predmetom stoji verouk. Ta je po svojem bistvu poklican, bolj kakor katerikoli drugi predmet, vzgojiti dobrega človeka. Ker se pa sliši, da tudi njegovi nauki ne rode zažeijenega sadu, bi bilo zanj umestno, da se podpre s poukom o morali in lepem vedenju. Glavni vzgojni faktorji so dom, šola in cerkev. Pri neuspehih, krivdo zvračati le na enega, ostala dva pa prezreti, je nepravično. Ali se pa starši zavedajo svoje visoke vzgojne naloge? Povečini ne! Tu bi bila na mestu predavanja potovalnih učiteljev, otvarjanje ljudskih (ne strankarskih) domov, in Čitalnic ter gospodinjskih šol. V prvi vrsti bi bilo treba poudarjati potrebo skupnega delovanja šole z domom ter opozoriti na škodljivost rovarjenja zoper šolo v društvih in časnikih, kjer bi bilo na mestu, jo podpirati. Toliko objektivno k »Slovenčevem« članku »Organizirajmo boj proti posurovelosti« z dne 25. julija 1919. F. O šolskih knjigah. Božo Račič pravi, da naj oni, ki je, kar se tiče šolskih knjig, drugih misli kakor on pove svoje mnenje. Jaz mu povem, da se popolnoma strinjam s tovarišem Potočnikom in da se tudi meni zdi sramotno, da bi še v bodoče rabili knjige iz zaloge šolskih knjig na Du-uaju. Velika carina, pomanjkanje tiskarskih potrebščin, to niso razlogi, da se ne bi smele premeniti knjige. Ce je za časopise dovolj papirja in tiskovnih potrebščin, zakaj bi jih ne bilo za knjige. Šolska knjiga prodre v vsako hišo in nikakor ni prav, da bi otroci še zdaj brali staro avstrijsko himno: »Bog ohrani« in pa razne zlagane sestavke o lepih lastnostih Habsburgovcev. Saj je kmetiško ijudstvo že itak preveč avstrijsko in naščuvano rovari proti ujedinjenju in sploh proti Srbom, to Božo Račič lahko vidi sam v njegovem okraju. Nujno potrebno je, da se iz šolskih knjig takoj odstranijo vsi sestavki, ki pojejo slavo Habsburgov-cem. Iz »Abecednika« bi se iztrgala cesarska pesem. Iz »Berila za obče ljudske šole II. del« tudi ces. pesem, »Živi svetli cesar naš,« »Presvetla cesarica in učenka«, »Naš cesar reši dečka«, »Dobrosrčnost cesarja F. J. L« »Drugo berilo« ima 20 berilnih sestavkov te vrste, »Tretje berilo« 15 in berilo za pon. šole tudi nekaj. S tem, da se odstranijo omenjeni sestavki, bi bil za enkrat izločen strup iz beril. Namesto njega pa bi bilo treba potem leka. Tega pa naj bi nudili sestavki iz jugoslovanske zgodovine. Račič pravi, da smo se tudi mi učili iz knjig, ki so bile pisane v avstrjskem duhu, pa se nismo okužili. Na to mu odgovorim, da baš tu tiči vzrok, da je še 90 % okuženih, ki čutijo več ali manj učinke avstrijskega strupa, ki so ga zajemali v nežni otroški dobi, iz šolskih knjig. Tovariš Potočnik ima prav, ko trdi, da je treba_ redikalnega sredstva, in to takoj. Živa beseda zadene učence v šoli in to le v šoli, dočim mrtva črka, ki postane s čitanjem doma istotako živa beseda, zastruplja tudi starše, ki delujejo silno na otrokovo dušo. Ne preostaja nam tedaj nič drugega nego to, da dobimo čimprej prenovljene knjige, ki bi naj bile prepojene z jugoslovanskim duhom. Truditi in prizadevati si moramo, ¿a vzgojimo /drav narod, zato nikakor ni vsejedno, kakšno čtivo upotrebljujemo. Kdor je za : o, da se še v bodoče šopiri po šolskih ivnjigah habsburška zgodovina, ta si želi stare Avstrije in vislic, mogoče nazaj? Po mojih mislih je šolska knjiga prva In najnujnejša potreba, za katero morajo doprinesti nekoliko žrtev vsa tiskarska podjetja s tem, da odstopijo papir. Ako misli Račič, da je samo časopisje v današnjih časih dobro orožje in če bi isto prestalo, da bi to pomenilo hud .darec za nas, potem bi človek lahko mislil, da premalo pozna pomen šolske knjige. Prva in glavna stvar je danes probu-da naroda, za kar se ne sme štediti, če velja tudi tisoče. To, kar damo za narodovo probudo, ni proč vržen denar, ampak je naložen nepregledno visoko. Torej takoj vsi na delo, da dobimo čimprej nove šolske knjige in te pisane v jugoslovanskem duhu. Fran jo Lovšin. Književnost m Koncertni in gledališki večer »Kluba Beogradskih Maturanata« je privabil v ponedeljek dne 21. julija 1919. v gledališče ogromno množico ljudi. Razpoloženje je bilo seveda nad vse slavnostno, saj je imela naša mladina najodličnejšega gosta v posetih, brata, ki ga do sedaj ni smela poznati, h kateremu se ni smela nikoli glasiti, kaj šele, da bi ga pozdravila v svoji sredi. Uvodno besedo je imel orkester »Kluba B. M.«. Zaigral je Marche Amen Gavotte tako, kakor pač morejo igrati dijaki, ki so se, recimo, šele včeraj sešli, da se jutri zopet razstanejo. Pržič je dober deklamator, ki se pa preveč rad naslanja na — šepetalca. Fragment v enem dejanju, od Alekseja Šantiča, »Stanko pod Maglom«, so odigrali dijaki naravnost dobro, mestoma, prav dobro. Stanko D. Petkoviča je bil najboljši tam, kjer je položena moč v besede; veliko uspeha gre na njegov račun. Vaška kneza, Jok-sim in Mrgud, zaslužita pravtako pohvalo, kakor Janja gdč. Jovanovičeve. Snov fragmenta je vzeta iz srbske zgodovine petnajstega stoletja, ko so se Srbi trumo-ma izseljevali pred Turkom. Glavna točka koncertnega večera je bil nastop gdč. Sadarjeve, kvarteta g. Kozine in zbora »Glasb. Matice«, pod vodstvom g. Golobiču. Gdč. Sadarjeva je skoro na vsakem koncertnem programu Gl. Mat. zadnjih let. Ima prijeten, dobro izšolan glas in zna peti iz srca do srca, občinstvo pridobi na prvi pogled. Kolikor jo visoko spoštujem, vendar ji moram povedati, da mi način njenega obnašanja, ko odpoje točke, ki so na vzporedu, ni všeč. Lepo je, če smo domači, toda tudi v najbolj domačem krogu se mora baš radi tega spoštovati to, kar naj imenujem resnost u-metnika. Kvartet profesorja g. Kozine je žel samo zasluženo pohvalo, je prvovrsten in sposoben nositi slavo in lepoto naše narodne pesmi in umetne kvartetne literature tudi preko meja Jugoslavije. Na stvari, kot je Mochlova »Atila in ribič«, mu pa nedostaja moči in sile, to je skladba za velik zbor. Del mešanega zbora »Glasbene Matice« je samostojno zapel tri slovenske narodne pesmi in dve Adamičevi, tako, kot ga je naučil mojster Hubad. Zel je samoobsebi umljivo, veliko pohvalo, in ko je dodal himno »Bože pravde« je prikipelo navdušenje do vrhunca. Večer je zaključila burka »Osjet-livi gospodin« od Mišela, ki so jo odigrali maturanti v največjo zadovoljnost vseh navzočih. Bekamel in njegov sluga sta bila prav dobra, pohvalo zasluži Cecilija in Alfon de Bodedy. V splošnem je bil to intimen, krasen večer, kjer je našel vsakdo to, česar je iskal, oduševljenja v bratskem objemu Srba in Slovenaca. Albin Lajovic. Popotnik, pedagoški in znanstven list. Letnik XI.. Štev. 7. Vsebina: 1. Dr. Franc Derganc: William James. (Konec); 2. Dra-gotin Kveder: O notranjem preustroju šole z ozirom ha vzgajanje volje; 3. Elza Kukovčeva: Gospodinjski pouk v ljudskih in meščanskih šolah. Iz šolskega dela: 4. Rudolf Rakuša: O organizaciji zapiskov ■z šolskega dela; 5. Franc Karbaš: Alkohol (Učna slika). Razgled: A. Slovstvo: Dr. Jure Turič: Osnova za preobraženje naroda školom (Pav. Flerè) ; B. Časopisni vpogled; C. To in ono: Bodočnost, (t. Gangl). — Knjižnice. (E. Gangl.) — Začasna ustava kraljestva SHS. — Vprašanje učiteljskega osobja na meščanskih šolah. (Fran Erjavec). — Iz zakonskega načrta o čeških meščanskih šolah. — Kako se porajajo predstave o številih v v primitivni psihi. (A. Spreitz). — O »Načrtu šolske reforme«. (Pav. Flerè). — Ne vdajmo se! (E. Gangl). — Vesela znamenja. (E. Gangl) ——BM8BCMEIIIIIIII ■■ i^———i Naša zemSia — ire-devttta. § Italijanski republikanci proti jugoslovanskemu učiteljstvu, duhovščini in odvetnikom. Na zborovanju ital. republikanske stranke za »Julijsko Benečijo« je bila sprejeta sledeča resolucija, ki karakteri-zuje stališče italijanske javnosti napram naši inteligenci in ljudstvu v zasedenem ozemlju, in se glasi: »Republikanci »Julijske Benečije«, zbrani na kogresu v Trstu dne 13. julija 1919., pretresujoč problem, ki ga nameravajo predložiti narodu glede vedenja nasproti slovanski manjšini v Italiji, povdarja-jo veliko razliko, ki se pojavlja med masami slovanskih deželanov in jugoslavo-filskimi nacijonalsti, ki ščuvajo na sovraštvo proti našemu narodu in smatrajo za svojo dolžnost odtegniti slovanske mase pogubonosnemu vplivu jugoslavofilske-ga raznarodovanja ter jih vzgojiti v čutu solidarnosti in ljubezni nasproti Italiji s politiko prisrčne velikodušnosti in z ekonomskimi dobrotami; nasprotno pa zagovarjajo politiko največje ostrosti proti agitatorjem, ki se rekrutirajo posebno med duhovniki, učitelji. odvetniki, kateri ne bi priznavali pravice Italije do enotnosti in te-teritorijalne integritete v mejah, ki jih je narava sama zaznamenovala, in ki so bile zopet zavzete po stoletnih aspiracijah z žrtovanjem enega milijona italijanskih mrtvih in pohabljenih; in — dočim priznavajo, da se mora postopati s poštenimi, in Italiji zvestimi slovanskimi masami enako kot z italijanskim ljudstvom, da imajo uživati vse pravice kot drugi državljani in da se morejo posluževati v pretežno slovanskih krajih v šolah in uradih poleg italijanščine svojega jezika — zahtevajo, da se jugosLavoiiisKi protitaii-janski nacijonalisti, podžigalci civilnih ui-vizi naše dežele in nesrečne vojske med Italijo in Jugoslavijo, smatrajo prosto Kot sovražniki Italije in da se z njimi kot takimi postopa. Izjavljajo končno, da smatrajo italijanski nacijonalizem ravno tako nevaren interesom Italije kot jugoslovanski nacijonalizem. Op. ur. Razlika med italijanskim hi jugoslovanskim nacijonalizmom je ta, aa je italijanski imperialističen in raznarodo-valen, medtem ko je jugoslovanskemu nacionalizmu glavni smoter ravno v tem, da ohrani jugoslovanski jezik v narodu, kjer ga govori danes in se upre italijanskemu raznarodovalnemu nasilju. Jugoslovani v Primorju niso nikdar raznarodovali italijanskega ljudstva prej in nimajo niti sedaj tega namena. V manjšinske šole (C.M.D.) sploh niso sprejemali otrok italijanske narodnosti. Naš boj je torej pravičen in nimamo vzroka popustiti ne za las od njega! , i..,«. § Če hočemo res smotreno započeti naše delo, moramo vedeti vsaj: kaj imamo, kje imamo in v kakem stanju je šolstvo, kateremu hočemo posvetiti svojo pozornost? Ni važno le, koliko je skupno število, temveč tudi, kjer se nahaja posamezen del našega šolstva, za katerega se hočemo zanimati? Številke so važne, kraji so važni in osebe so tudi važne, ki bodo v teh krajih vodile naše šolstvo. Statistika nam bo v bodočnosti merilo, s katerim bomo merili napredek ali nazadovanje tega šolstva, kataster nam bo temelj, s pomočjo katerega in na podlagi katerega bomo delovali. V tem smislu pozivljemo tovariše iz onstran črte, ki bivajo sedaj tam, da stopijo v naš krog in pomagajo s svojimi izkušnjami naši sveti stvari — za bodočnost. § Koliko slovenskih učnih oseb manjka na slovenskih ljudskih šolah v goriškem šolskem okraju —po italijanski okupaciji : V goriškem šolskem okraju manjka na slovenskih ljudskih šolah, brez mesta Gorice, 74 učnih moči. Od teh jih odpade nekaj na kraje, kjer so šole porušene in se vslcd tega še ni pokazalo pomanjkanje učiteljev v vsej pravi luči. Položaj, ki bo za naš narod postal vsled tega pomanjkanja naravnost usodepolen, si lahko naslikamo že sedaj. Vendar je tudi naša skrb, da naš narod v teh krajih popolnoma ne propade in ne nazaduje v svojem znanju. § Slovenske ljudske šole v goriškem šolskem okraju, ki so porušene in vsled tega po italijanski okupaciji niso bile ot-vorjene: Bilje, 2 razr. s 188 učenci, Dleske 2 » » 135 » Dol (Opatjeselo), 1 » » 68 » Gabrije pri Rub., 1 » » 52 » Gorenjepolje, 2 » » 156 » Kal, 2 » » 180 » Ločnik, 1 » » 48 » Lokve, 1 » » 86 » Lom p. K. 1 » » 76 » St. Maver, 1 » » 46 » Murovci, 1 » »101 » Opatjeselo, 2 » » 178 » Orehovlje, 1 » » 92 » Št. Peter, 2 » » 360 Pevma, 2 » » 293 » Plave p. Gorici., 1 » »115 » Podgora pri G., 4 » » 199 » Podlaka. 1 » » 97 Podsabotin 1 » » 82 » Ravne, 1 » » 85 » Ravnica, 1 » » 77 » Rupa, 1 » » 77 » Sovodnje, 2 » » 121 šebrijak, 1 » » 62 » Trnovo, 2 » » 138 » Voglarji, l « » 106 » Vrata Gor. Lok., 1 » » 161 » Vrh p. K., 1 » » 32 » Skupno 28 šol, 40 razr., 3411 otrok brez pouka vsled porušenja šolskih poslopij in vasi v vojni. § Zaradi pomanjkanja učiteljstva zaprte slovenske šole v goriškem šolskem okraju — po italijanski okupaciji: Kronberg, 1 razr., s 144 učenci, Levpa-Zavrh, 1 » » 221 » Otlica, 1 » » 132 » Višnjevik, 1 » « 97 » Vrh, 1 » » 57 » Vrtojba, 3 » » 174 » Skupno 6 šol, 8 razr., in 825 otrok brez pouka vsled pomanjkanja učiteljstva. § Popolnoma brez pouka je skupno slovenskih šol v goriškem šol. okraju: 6 šol, 8 razr.. 825 otrok in 28 šol, 40 » 3411 « § Vsled pomanjkanja učnih oseb delujejo v Goriškem šolskem okraju sledeče slovenske šole saino delno, po it. okupaciji: iiukavica, 2 razr., s 165 učenci, le 1 razr. Cerovo, 2 , Mo „ . 1 . Cepovan, 2 „ „ 143 „ „ 1 „ Dornberg, 4 , „ 325 . . 2 „ v isti sobi ot. terjan, 3 „ „ 23o n . 1 . v bjraki Urgar. 3 „ „ 196 „ , 1 , Kaual, 4 , ,331 „ „ 2 .. Aojsko, 3 , „ 2ol „ , 2 , Kozana, 2 , , i54 „ . 1 , Lokavec, 2 , „ 146 . , 1 , Mire.ip.a3 , ,261 , „ 2 „ « „ „ 363 „ , 2 , Kihenberg 4 „ .440 , . 3 „ Ročinj, 2 . „ 14« , „ 1 „ bolkan, o „ „ o57 . 3 „ v baraki Šmartno, 2 „ ,180 „ , 1 „ ZaloSče, 2 , . Ii8 „___„ 1 ,___________ akupaj It šoi, 00 raz., 4020 oUok le ¿o razredov. Od 50 razr. je vsled pomanjkanja učiteljstva aii prostora otvorjenin samo ¿o razr. in neotvorjenih 24 ter trpi vsied tega pouk 17 šoi m 402fc> otrok. Ž 300 slovenskih učiteljev — poslanih v Italijo, italijanska ooiast je uitaiuviia posebne tečaje za pnucitev italU-nekega jezika, ki so namenjeni slovenskemu uc-teljstvu vseh kategorij iz okupiranega ozemlja. Namen teli tečajev je, da se ti učitelji priuče italijanskega je/.ika, na drugi strani pa, ua se upeijejo * p .uk zadoDe vpogicu v solsko delovanje, hatuu ga zeli italijanska viaua in javnos.. iJrva točka predavanj je »italijanska propaganda«, ki bi jo naj gojilo slovensko uci-teljstvo v našin okupiranih šolati. Po zadnjih poročilih je priprav za 300 sio vinskih učiteljev v teh tečajih. § Šolske refencije v službi italijanske propagande. Z neverjetno agilnostjo so se pa Italijani oprijeli šolskih kosil in prehrane šolskih otrok, kot agitacijskega sredstva za pridobivanje naklonjenosti s strani šolksih otrok in staršev. Ne strašijo se izdatkov v tem oziru in izdajo orgrom-ne svote in množine živil v te namene. Vse prejšnje »vojne šolske kuhinje« je prevzelo sedaj v oskrbo italijansko vojaštvo, vsako skodelico jedi mora naš otrok sprejeti iz rok italijanskega vojaka, da tako praktično spoznava »dobrosrčnost in naklonjenost italijanskega vojaštva do našega naroda«. Nanovo upeljali in razširili so pa posebno »šolske kuhinje — refek-cije« po deželi, da bi tem potom pridobili naklonjenost našega kmetskega ljudstva za-se. Prvi njih manever, ki se ga sedaj poslužujejo —.je podkupovanje! § Kolonizacija Istre. Lahi kolonizirajo Istro, iz Italije pošiljajo v Istro cele družine, katerim preskrbe takoj občinsko pravico in jim dajajo pravico za zviševanje obrti ali trgovine, oziroma pomagajo pri nakupu posestev ter jim sploh gredo na roko v vsakem oziru. Domače invalide, tudi Lahe, zapostavljajo. § Boj med starši in karabinerji — zaradi šole. Dne 11. p. m. se je zbralo v šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Voloski na prijateljski dogovor nekaj naših ljudi, d a bi se posvetovali, kako bi spravili hrvatskodeco iz Vo-loske na Hrvatsko, da bi ji ne bilo treba posečati italijanske šole. Prišli so pa karabinerji, ki so zahtevali, naj se raziaejo ter šo oddali najprej v zrak salvo. Prišlo je do spopada, v katerem je padlo 8 karabinerjev in 4 naši ljudje, med njimi učiteljski pripravnik Peter Rubesa iz K a s t v a. Naši ljudje so se predali angleški patrulji. Aretiranih je bilo 18 oseb, ki so pa pobegnile iz zapora. § Ustanova za raznarodovalne namene jugoslovanske dece. V zadnji seji tržaškega mestnega sveta je poročal župan, da je vdova Adela Udovicich zapustila ; 100.000 kron za ustanovitev šole društva »Lega Naizonaie«. — »Lega Nazionale« je raznarodovaltio društvo in njene šole so raznarodovalne šole jugoslovanske dece. »Lega Naz.« je ustanavljala svoje šole v krajih, kjer je bilo upati, da bodo pohajali v nje otroci jugoslovanske narodnosti. Z raznimi podporami, obleko itd. so premamili zavednost staršev, da so dali otroke, ravno vsled teh darov, v italijansko, »Lgino« šolo. Tako so se otroci potujčili in postali janičarji in najhujši nasprotniki jugoslovanskih narodov in najzagrizenejši italijanski fanatiki. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. Š. v P.: 12. julija 1844. »Nadučitelj-oče«, F. R. v T., J. G. v L., Lj. P. B., »Kompoljski«., D. H. nu., M. V. v S. — prejeli. Hvala! Pride na vrsto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Razpisi služb. Na šestrazredni ljudski šoli na Jesenicah sta razpisani dve učni mesti v stalno namestitev, in sicer izključno za učitelje, z dostavkom, da imajo prednost prosilci, ki so usposobljeni za pouk na obrtnonada-ljevalnih šolah. Prošnje je vlagati do dne 31. avgusta 1919. pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici. Prosilci, ki še niso stalno nameščeni v javni šolski službi v Sloveniji, naj v dokaz svoje popolne fizične sposobnosti za šolsko službo prilo-že državnouradno zdravniško izpričevalo. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikfia" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. junija 1919 K 192.841*27. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»S. do '/26- ure popoldne. ■■fflmmm mMw Non scholae, sed vitae discimur! Kdor se zanima za šolsko reformo, :: naj ne zamudi čitati izvajanja j" higijenika in šolskega prijatelja 2 ® dr. Živka Lapajne-ja v brošuri: b B O S Z 4 » e« • B _ o :: ......... Cena 2 K....... Glavna zaloga pri L. Schwentner-ju v Ljubljani. Učiteljica službujoča v prijetnem trgu v Štajerski Sloveniji, kjer je tudi sodnija, želi menjati službeno mesto. Ponudbe pod šifro „M. T." na upravo tega lista. Skupno 34 šol, 48 razr., 4236 otrok Ji