PoStnbm plaćana v gotovini.
Leto LXIV., št. 48
Ljubljana, sobota 28. februarja I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ki praznike. — Inseratl do 80 potit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNIftTVO LJUBLJANA, KnaAJeva ulica M. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--1
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
SOVJETSKE OBDOLŽITVE
PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI
Obtožnica proti ruskim gospodarskim strokovnjakom dolži bivšega nemškega finančnega ministra dr. Hilferdinga, da Je podpiral zaroto
- v        proti boljševikom
Moskva, 28. februarja. Novi senzacijonalni proces proti gospodarskim strokovnjakom pričakujejo po vsej državi z veliko napetostjo. Razprava se bo pričela jutri v domu delavskih organizacij in jo bodo najbrž slično kakor razpravo proti Ramzinu oddajali brezžično ter snimali za zvočni film. Obtožnica obsega 100 strani in jo bo tudi sedaj zastopal vrhovni državni pravdnik Krilenko. Vodil bo razpravo generalni tajnik sovjetskih delavskih organizacij Svernik. Obtožnica vsebuje razen gradiva proti obtožencem tudi težke obdolžitve proti nemški socialni demokraciji, posebno pa proti bivšemu nemškemu finančnemu ministru dr. Hilferdingu, o katerem trdi, da je denarno podprl nameravano intervencijo kapitalističnih držav. Hilferding je bil baje duša socialistične zarote, ki naj bi vrgla boljševizem. Obtožnica zatrjuje dalje, da so vsi obtoženci že priznali krivdo. Zvezo med obtoženci in dr. Hilferdingom je baje vzdrževal neki Stern, bivši član vrhovnega gospodarskega sveta Sovjetske unije. Stern je meseca oktobra I. 1930. trmrl in so ga takrat pokopali z vsemi častmi na državne stroške.
Sporazum v Rimu dosežen?
Danes bodo pogajanja po sinoćnjih pozno v noč trajajočih Angleži odpotujejo popoldne v Pariz — Italija v glavnem
Rim, 28. februarja. Pogajanja, ki se vrše med italijansko !a angleško delegacijo glede pomorskega sporazuma, so se po sinoćnjem banketu na angleškem poslaništvu nadaljevala pozno v noč. Mussofini m Henderson sta imela skoro do polnoči trajajočo konferenco, po kater! se je njune okolice izvedelo samo toliko, da so Dogajanja za sporazum na najboljši poti in da bodo tekom današnjega dopoldneva zaključena.
Danes dopoldne so se ponovno sestali ministri in strokovnjaki obeh držav. Henderson je bil danes sprejet tudi v avdijenci pri italijanskem kralju, nakar je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Grandijem.
Angleška delegacija odpotuje dopoldne ob 2. v Pariz in so za njo že rezervirani prostori v pariškem ekspresn. Pričakuje se, da bo danes popoldne iz-
dan službeni komunike o zaključka in uspehih rimskih pogajanj. Dopoldne se je samo zatrjevalo, da je prišlo že sinoči do znatnega zbližanja in da je treba rešiti samo še nekatera podrobna vprašanja, nanašajoča se na gradbeni program, ki obsega dobo do leta 1936.
Pariz, 28. febr. Matin poroča, da so pogajanja v Rimu na najboljši poti za sporazum. Po davi dospelih vesteh je italijanska vlada pristala na pariški sporazum izvzemši par podrobnosti« Id pa so stranskega pomena. Angleški ministri bodo v nedeljo zvečer prispeli v Pariz in se bodo takoj po prihodu sestali z Briandom in ministrom mornarice.
London, 28. februarja. AA. »Dairv Mail« poroča iz Rima, da bo danes najbrž prišlo do sporazuma med Italijo in Francijo v pomorskem vprašanju. Na osnovi tega sporazuma bosta pristopili
sprejela parHfcl sporazum
Francija in Italija k londonski pomorski pogodbi, ki bo tako združevala Anglijo, Francijo, Japonsko, Združene države in Italijo. Razgovori med Hendersonom, prvim lordom admiraiitete Alexandrom in Malija ruskim zunanjim ministrom Grandijem so se včeraj nadaljevali kar najbolj prijateljsko.
Poročajo, da je bil v političnih vprašanjih dosežen sporazum. Razgovori so se nekoliko zategnili, ker morajo italijanski strokovnjaki proučiti nove tehnične predloge. Menijo, da bo italijanska vlada te predloge sprejela.
London, 38 .februarja. AA. Listi komentirajo razgovore o pomorski razorožitvi, ki so bili v Parizu in Rimu m ugotavljajo, da se uradni krogi drže rezervirano o poteku dosedanjih pogajanj. Listi izražajo nado, da bo angleška politika v tem kočljivem vprašanju vendarle uspela.
Guepratte v Beogradu/
Beograd, 28. febr. Snoči je admiral Guepratte prisostvoval s soprogo in nekim svojim ožjim sorodnikom predstavi v Narodnem gledališču. Sedel je v loži, kjer ga je občinstvo med predstavo opazilo in mu začelo prirejati viharne ovacije. Ovacije so trajale vso predstavo, med odmorom je pa moral admiral Guepratte na oder, kjer se je občinstvu za izkazane mu simpatije iskreno zahvalil v francoščini.
Bagerska sekcija pri upravi redne plovbe
Beograd, 26. febr. AA. Nta osnovi SI. 5 uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe je minister za promet podpisali pravilnik bagerske sekcije uprave pomorskega in rečnega prometa. Po tem pravMku je ta sekcija državna ustanova, ki vrši službo na vodnih potih v kraljevini Jugoslaviji. Dolžnost sekcije je vršitii vsa bagerska dela za potrebno gJobino vodnih potov in luk, da vzdržuje potrebni park in skladišce potrebnega modernega orodja in priprav, da preišče profile in globine za nove potrebne projekte in jih izdela. To lahko izdela tudi na račun drugih ministrstev, banovin ali poedin-cev-, če gre za splošne koristi in če jih odobri diirekcija za pomorski in rečni promet. Sedež sekcije je v Beogradu.
Kredit za kable v dravski banovini
Beograd, 28. febr. Ministrstvo za promet Je odobrilo 250.400 Din odseku direkcije pošte in telegrafa za dravsko banovino za nakup kablov in kabelskih prog. Licitacija bo 16- marca v Ljubljani.
Izmenjava študentov tehnike med državami Male antante
Beograd, 27. febr. AA. Zveza jugoslovanskih tehnikov se je preko dijaških in industrijskih organizacij pogajala s štu-denti-tehniki v Rumuniji in Češkoslovaški o tem, da bi za šolskih počitnic jugoslo-venski tehniki študirali na češkoslovaškem in Rumunskem v industrijskih podjetjih, češkoslovaški in rumunski študentje pa v jugoslovenskih. Pogajanja ugodno potekajo in je upati, da se bo ta misel ie letošnje počitnice lahko uresničila.
Sodna komisija
v boju z volkovi
Beograd, 28. febr. Iz Cačka poročajo o nenavadnih doživljajih, ki so doletela sodno komisijo iz Cačka. Sodna komisija Je odšla na lokalni ogled v mestece Ostahi-jo. Na pov-itku so sodniki in drugI uradniki komisije zaradi hudega snežnega meteža izgubili pot in zašli v tako globok sneg, da niso mogli ne naprej ne nazaj. V tem obupnem položaju jih je zalotila tolpa volkov, ki so začeli komisijo obkro-ževati. K sreči so bili val člani komisije oboroženi s samokresi. Več volkov so ustrelili, nakar so drugi pobegnili. Po nadčloveških naporih se je končno posrečilo članom sodne komisije, da so prišli na pravo pot in se srečno rešili.
Italijansko brodarstvo v krizi
Sušak, 28. februarja. V četrtek se je vt-šila v Trstu redna letna skupščina delničarjev tržaške paroplovne družbe >Navigaz;one Liberale Triestinoc. Na skupščini je bilo sklenjeno, da se dosedanja glavnica 150 milijonov hr zniža na 48.75 milijona na ta način, da se vrednost delnic restringira od 400 na 130 lir. Povod za ta sklep je iskati v splošni gospodarski krizi.
Crnogorski pevci v Beograda
Beograd, 38. februarja. Sooči se je iz Cetinja pripeljala v Beograd pevska druži, na »Njegoše. Na kolodvoru so ii Beograjčani priredila prisrčen sprejem, polnošte-vilno so bila zbrana zlasti beograjska pevska društva ter številni Crnogorci iz Beograda. Pevsko društvo »Njegoš« je gost patrijarha Varna ve. Črnogorci prirede v prestolnici koncert, nato pa bodo gostovati še v raznih mestih Jugoslavije.
Otvoritev zračnega promete
Sušak, 27. februarja Otvoritev sramnega prometa se je letos zaradi slabega vremena nekaj zakpsnila Zračni promet bo otvorjen prve dni aprila. Točen dan bodo določili na konferenci predstavnikov društva za zračni oromet, ki se bo vršila 28. t m. t Beogradu.
Trocki nevarno obolel
Carigrad, 28. febr. Bivši komunistični diktator Lav Trocki je nedavno obolel Zdravniki se boje, da bo zaradi oslabelosti srca prišlo do katastrofe.
Nov poraz Macdonaldove vlade
London, 26- febr. Macdonaldova vlada je v odseku spodnje zbornice pri razpravi novega zakona o strokovnih organizacijah doživela resen poraz, ker je bril sprejet s 37 glasovi proti 31 liberalind dodatni predlog, s katerim naj bi se preprečita od vlade Ja sveta strokovnih organizacij zahtevana proglasitev zakonitosti stavk. Liberalni dodatni predlog, za katerega so glasovali tudi konzerva ti veri, zahteva, naj se proglase v&a izpiti a in stavke kot nezakonite, ako bi imde za posledico onemogočenje preskrbe z živili, vodo, kurivom, razsvetljavo in drugimi življenjskimi potrebščinami. VHada ne namerava zaradi tega poraza odstopHi, vendar pa je predsednik strokovnega sveta Haydey izjavil, da nima po sprejetju omenjenega dodatnega predloga nobenega pomena več, nadaljevati razpravo o vladnem zakonskem načrtu.
Novi mezdni spori v Angliji
London, 28. febr. Ker niso uspela pogajanja med podjetniki in zastopniki delav* stva v čevljarski industriji, so tvornice čev» ljev odpovedale kolektivne pogodbe. Pri* zadetih je 130.000 delavcev. Podjetniki za* htevajo znižanje tedenske mezde na štiri šilinge, dočim zahtevajo strokovne organi* zacije čevljarskih delavcev znižanje delov* nega časa od 48 na 44 ur na teden ter za* jamčeno minimalno mezdo 3 funtov za mo* ške delavce in 2 funtov za ženske delavke. Strokovna organizacija čevljarskih delav* cev bo zborovala 4. marca, da zavzame k novonastalemu položaju svoje stališče.
Razen tega napovedujejo organizacije podjetnikov v keramični industriji za 25. marec izprtje 70.000 delavcev, ki nočejo pristati na zahtevano 15 odstotno znižanje mezd.
»Nevra Oroukrle« poroča, da je znana po* tovarna pisarna Tomas Cook odpustila 5000 ! nameščencev, dočkn  je  nS»če  oralih n.^
1 »Uvljencev znižala za 2,5 de 12 ađ&>&93
Katastrofe na Črnem morju
Sflni viharji so potopili mnogo parnikov, pri čemer so posadke večinoma našle smrt v valovih
Bukarešta, 28. februarja. AA. Na Črnem morju divjajo že nekaj dni hudi viharji, katerih žrtev so postale Številne ladje. Nemški parnik >Ceres< in neki grški parnik sta pri vhodu v Bospor nasedla. Obe lad>i sla izgubljeni. Posadki sta se rešili. Z angleškega parnika »Wilfield< so valovi odnesli 14 mož, ki so vsi utonili. Isti parnik je prej prevzel na svoj krov skoraj vso posadko nemškega parnika >Trevianac, ki je bil v nevarnosti.
Bukarešta, 28. februarja. Nemški parnik >Ceres< se je v bližini Konstanee potopil. Del posadke se je mogel rešiti, dočim je usoda ostalih negotova. Razen tega se je potopilo več obrežnih ladij. Število žrtev je baje znatno. Tudi v turških vodah je bilo več
Novi poleti
„Zeppelina"
28. februarja AA. Po dosedanjem programu bo v juniju in juliju napravil zrakoplov »Grof Zeppelin« dva poleta na sever In sicer prvič na Irsko, drugič pa na Severni rt. Razen tega. ima v načrtu se en polet proti Sredozemskemu morju, pozneje pa dva poleta v Južno Ameriko v zvezi z »Lufthanso«.
Ponarejevalci denarja v
Berlin, 28. februarja AA. Oddelek berlinske kriminalne policije je odkril delavnico, kjer So ponarejali nemške in druge bankovce. Kakor so pri natančni preiskavi odkrili, gTe za člane mednarodne ponare-jevalske družbe, ki je imela svoje pomagače v vseh glavnih mestih sveta. Niti vodijo k mednarodnemu ponarejevalcu denarja Mamonovu, ki so ga prijeli na švedskem. V kratkem ga izročijo Nemčiji.
Izgon inozemskih delavcev iz Francije
Pariz, 28. febr. Francoski gospodarski svet je izročil vladi spomenico, v kateri zahteva, naj se zabrani nadaljnja zaposlitev inozemskih delavcev. Vsako novo dose-Ijevanje naj se prepove, doslej v Franciji zaposlena inozemski delavci pa naj se repa-trnraio.
Zahteve španskega delavstva
Madrid, 28. febr. Zveza španskih delavskih organdzacij je izročila kralju spomenico, v kateri zahteva: 1.) Oficijelno priznanje zveze in vseh v zvezi včlanjenih sindikatov ter takojšnjo odobritev njihovih statutov, dovoljenje za sklicanje gđavne skupščine in vsedržavnega kongresa. — 2.) Izpustitev vseh pofttičnih ujetnikevv. 3.) Obnovo vseh ustavnih garancij v Španiji in odpravo cenzure. 4.) Splošno amnestijo za vse politične irjetnike.
Dvonadstropna stavba porušila
Rim, 28. febr. V NapuHju se je pripetila včeraj huda nesreča. V bMžtint stare gramozne jame so zidali dvonadstropno palačo. Poslopje je bilo že pod streho. Snoči se je teren nenadoma u dal in palača se je sesula. Po dosedanjih vesteh so trije mrtva in 7 težko ranjenih.
Mednarodna industrijska banka
Pariz, 28. febr. Razen banke za mednarodna reparacijska plačila in panevropske agrarne banke bodo ustanovili v Baslu tudi tretjo mednarodno banko za industrijske kredite, ki bo razpolagala z velikim lastnim kapitalom ter bo dajala industrijske dolgoročne kredite.
i    Sežiganje mrficev v Belgiji
Bruselj, 28. februarja AA, Predlog socialističnega voditelja Vandervelda, naj se dovoli v Belgiji vpepeljevanje mrtvecev, je bil sprejet z 80 glasovi proti 70. Pet poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Podaljšanje obsednega stanja v Menemenu
Ankara, 28. februarja. Vlada je sklenila se za teden dni podaljšati obsedno stanje v Menemenu.
Potresna katastrofa v Transvaalu
London, 28. februarja. Nekatere velike angleške brezžične postaje so vjele klice na pomoč neke brezžične postaje v Transvaalu. Po teh vesteh je divjal baje snoči tamkaj katastrofalen potres, ki je povzročil ogromno škodo ter zahteval tudi številne človeške žrtve. Po prvih klicih na pomoč ni bilo več mogoče dobiti zveze z dotično postajo. Zato tudi .niso znane bližnje podrobnosti o obsegu te nove potresne katastrofe.
katastrof na morju. V rumunskih vodah se je po dosedanjih vesteh ponesrečilo sedem ladij,  in  sicer  angleški     parnik   za prevoz
petroleja >Wilfield<, nemški parnik »Tre-viana« in >Ceres< ter norveški parnik >Rai-lac. Razen tega sta se ponesrečila še neki ruski in dva rumunska parnika neznanega imena. Po vesteh iz Konstanee se je pri tem potopilo 18 oseb. Tudi iz Bosjvora poročajo o številnih katastrofah na morju.
Viharji na Tihem oceanu
London, 28. februarja. AA. Na nekaterih otokih Tihega in Južnega oceana so divjali strašna viharji m velike poplave. Najhuje je prizadeto otočje Fidži, odkoder javljajo, da je že nad 230 mrtvih.
Al Capone obsojen
Chicago, 28. februarja. Chkaško podzemlje je imelo včeraj svojo veliko senzacijo. Sodišče je namreč njegovega vodjo in nekronanega kralja Al Capona obsodilo zaradi smešenja sodnih oblasti na pol leta zapora. Pogumni sodnik, ki je izrekel to sed-bo, je bil ogorčen, ker se Al Capone ponovno ni odzval pozivu, naj pride pred sodišče, in se je vedno izgovarjal z lažmi. Cika šk a policija je zaradi te sodbe precej potrta, ker se boji maščevanja Al Oaponovih pristašev. Sodnik, ki je obsodil Capona, je takoj po razglasitvi sodbe odpotovali neznano kam, da bi tako ušel na varno.
Korupcija v berftnsto občinski upravi
Berlin, 27. februarja g. Prt občinski upravi v Berlinu so razkrili novo korup-cijsko afero, v katero je zapletenih 7 vis-jih uradnikov. Družba Emil Kfiller je dobavljala mestni občini kamen za tlakovanje, ki pa ga Je z vednostjo nekaterih uradnikov bodisi uporabljala zase ali pa zamenjavala s slabšim blagom. Uradniki, med njimi dva mestna višja inženjerja in neki gradbeni svetnik, so vedeli za to početje, vendar pa so prejemali od družbe znatna denarna darila. Tvrdka Je vršila slične posle tudi na BrandenburSkem. V Berlinu samem je občina oškodovana nad 100.000 mark.
Razkol v angleški defavstd stranki
London, 28. februarja. Poslanec delavske stranke Oliver Baldwtn, sin znanega voditelja konzerva ti vce v lorda Baldwina, je izstopil rz delavske stranke, ker mu je bila premalo radikalna pri reševanju brezposelnosti. Pridružil 9e je skupini'nezadovoljne-žev pod vodstvom posl. Mosleva, ki snuje novo delavsko stranko.
London, 28. febr. AA, Labourisočna poslanca Forgetn in Strachev sta izstopna iz parlamentarne skupine delavskih poslance v. Svoj izstop utemeljujeta s tem, da ne moreta sodelovati v 1 abouristični stranki, ker vi ada ni izpolnila danih obljub in svojega programa.
Kaj nam prinaša bodočnost...
London, 28. febr. Po časopisnih vesteh je zastopal profesor sociologije na univerzi v Chicagu William Siddling Ockburn, eden izmed najznamenitejših sociologov v Ame* riki, na nekem preda vanju v Clcvelandu stališče, da bo zaradi naglega širjenja kol* ture bodoči človek še ▼ 40. letu starosti sedel v šolski klopi, če si ho hotel ustvariti pregled o bodoči kufturi, kakor ga imajo danes 15 do 16 letni učenci. Odkritja ved* no novih znanosti bodo privedra do popolne specijalizacije znanstvenikov in poklicev ter bodo polagoma v temeljih irpremenila današnja naziranja o morali in običajih. Ta specijalizacija bo šla tako daleč, da bodo razgovori poklicnih strokovnjakov laj Ikom popolnoma nerazumljivi. Način, kako se pogovarjajo že danes matematiki med se« boj. Je najboljši dokaz za ta razvoj.
Borzna poročila.
LJUBJANSKA BORZA. *
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.83, Berlin 13.5276, Bruselj 7.9343, Budimpešta 9.9178, Curih 1095.9, Dunaj 7.9913, London 276.50, Newyork 56.815, Pariz 223.09, Pra«a 168.41, Trst 297.90.
INOZEMSKE BORZE. Curin. Beograd 9-1260, Pariz 20.3575, London 25.235, Newpork 519.50 — 519.525, Bruselj 72.40, Milan 27.205, Madrid 54.25, Amsterdam 208.38, Berlin 123.43—123.465. Dunaj 73.—, Sofija 3.7635, Praga 15.3875, Varšava 58.15, Budtimpešta 90.525, Bukarešta 3-08625,
V obrambo narodnega Celja
Celjski občinski svet proti uvedbi posebnega oddelka z nemškim učnim
jezikom na osnovni šoli
Socijalno skrbstvo tne občine ljubljanske
KoHko bo mestna obSfea poraMa letos za
In za socijalno ustanove
to revežev vseh vrst
Celje, 28. febr.
Sinoči se je vršila redna javna seja mestnega občinskega sveta celjskega, na kateri je bH sprejet važen in vsega pri* znanja vreden nujen predlog 20 občinskih svetnikov proti uvedbi ozir. za ukinitev posebnega oddelka z nemškim učnim je* z ikom na tukajšnji mestni osnovni šoK. Nujnost predloga je bila izglasovana z vsemi proti štirim glasovom obč. svetni* kov, ki so svoječasno pripadali bivši nem« ški stranki v Celju.
Župan je ob največjem zanimanju m pozornosti obč. sveta prečita! naslednji predlog:
»Po odloku g. ministra prosvete od 15. jan. 1931. je bil v Celju otvorjen poseben oddelek osnovne šole z nemškim učnim jezikom. Ta čro je vzbudil v širokih slojih veliko začudenje in neraspoloženje. Temu nerazpoloženju mora dati izraza tudi ob« črnski svet celjski kot poklicni tolmač mi« šijenja čustvovanja mestnega prebivalstva.
Par. 45 zakon o narodnih šolah določa, da se smejo ustanoviti v krajin, kjer v znatni meri prebivajo državljani drugega jezika, za njihovo deco posebni oddelki osnovne šole, in da v teh oddelkih ne mo» re biti manj kot 30 učenev. Le izjemoma sme g. minister prosvete dovoliti tudi otvoritev takega oddelka tudi s 25 otroki.
Ti pogoji v Celju niso podani in smo podpisani prepričani, da je g .minister pro* svete dovolil otvoritev takega oddelka le vsled krivih informacij in netočnih navedb onih, ki so intervenirali za ustanovitev manjšinskega oddelka.
Celje leži sredi sklenjenega slovenskega ozemlja. V tem oaemlju ni nikake na* rodne manjšine, ker je vse podeželsko ljudstvo slovenske narodnosti. Ravno ta* ko je vse domače mestno prebivalstvo slo* venske narodnosti. Edino izjemo tvorijo maloštevilne rodbine v mestu in še manj številne po deželi, ki se smatrajo za ncm» ške. Pa le majhen del teh rodbin je re* snično nemške narodnosti. V kolikor pa so nemške narodnosti, niso te rodbine do* mačega izvora, temveč priseljene pod prej« snjitn avstrijskim režimom, ki je tako pri* selitev pospeševal v svrho čim uspešnejšega raznarodovanja prebivalstva v slovenskih pokrajinah in zlasti v slovenskih mestih in trgih.
Pretežna večina rodbin, katere se danes prištevajo k nemški narodnosti, je sloven* skega pokoljenja, tako da so bili očetje in matere, ali pa vsaj stariši ali dedi teh oče* tov in mater še slovenske narodnosti. To kaže že pogled na večino rodbinskih imen priglašenih učencev.
Bivši avstrijski režam je v mestih, ki ležijo v slovenskem ozemlju in tako zlasti tudi v Celju, protežiral pri imenovanju na uradniška mesta ljudi, ki so se izneverili svoji narodnosti in s tem povzročili, da so mnogi sinovi slovenskih starišev odpadli od svojega naroda itn se začeK prištevati Nem* cem. Za nagrado so dobili službe, katere so se dajale Slovencem v mnogo manjšem ste* vrhi m še to skoraj izključno le na deželi v manjših trgih, ki niso bih' rezervirani za Nemce, ali take, ki so se iz Slovencev pre* levili v Nemce. Ta kader u radništva je v centrih slovenskega ozemlja podpiral le tr» govce in obrtnike, ki so se prištevali k nemški narodnosti. Zato se je tudi v prido* bitnih krogih pričel pojavljati isti proces raznarodovanja. Tako so nastale v teh cent* rih navidezno nemške plasti prebivalstva, ki so se radi umetno prikrojenih volilnih shodov, po katerih je moralo slovensko volilstvo biti vsled razdelitve na razrede vselej v vsakem posameznem volilnem re* du v manjšini, polastile tudi občinskih svetov.
Veliko število v sedanji aH prejšnji ge» neraciji raznarodovalnih elementov se je po prevratu pričelo vračati. Mnogi pa so obdržali še staro mentalrteto in tvorijo ta* ko navidezno nemško manjšino, v kateri je pa le pičlo število resničnih Nemcev, to je prebivalcev nemške narodnosti, dočim je pri ostalih le mišljenje nemško, nemške narodnosti pa se jim z ozirom na povedano ne more priznati.
Besede državljani drugega jezika v paragrafu 45 zakona o narodnih šolah in v členu 68 saintgermainske pogodbe ter čl.
Heinz Liepmann:
Parada
Očetu še niso bili poslali rdečega listka in čeprav je moral vedeti, kaj ga čaka, je bil zelo nervozen. Kadar je šel po hodniku in je pismonoša potisnil pismo skozi špranjo v vratih ter je obstal obrnjen s hrbtom k vratom — ga je naenkrat obšlo nekaj tako čudnega, da ni imel poguma obrniti se. Sele če je priskakal pes* če je zaklical njegov sinko ali če je kdo v hiši zaloputnil vrata, se je mogel zopet ganiti. Potem pa, pripravljen že na vse, se je počasi obrnil: da, tu je ležalo pismo, toda ne žalostno, kajti bilo je belo. Njegove roke so bile mokre, moral je sesti, bil je ves nekam strašno izčrpan.
Martinu so bili prvi tedni vojne polni trušča in lepih pustolovščin, ko je pa po dolgih mesecih obujal spomine na nje, so vendar puščali za seboj nekakšen neprijeten občutek, nekakšno >kurjo polt<. Oče je poskusil nekoč govoriti z njim o vojni, toda Martin je bil navdušen in brez skrbi — saj je bil star komaj štirinajst let.
Skoraj vsak dan je bil poklican s svojimi sošolci v Šolsko vežo; ravnatelj, suh, kratkoviden, nadušljiv možic, je izpregovoril s hripavim glasom nekaj besed, potem so pa zapeli himno in odšli domov, kajti slavili so zmago. Štirideset tisoč ujetih, dvajset tisoč mrtvih.
I 9 zakona o varstvu manjšin od 19. 6. 1920. pa je mogoče razumeti le tako, da pomeni jezik narodnost, ne pa oni jezik, katerega v dotičnih rodbinah več ali manj dobro govorijo.
Ze iz tega razloga niso podani pogoji paragrafa 45 za ustanovitev posebnih od« delkov osnovne šole z nemškim učnim je* zikom.
Pa tudi drugi pogoji citirane zakonske določbe niso podani.
Zakon določa, da mora biti v takih od* delkih najmanj 30 učencev in da se sme le izjemoma po odločbi g. ministra prosvete tak oddelek otvoriti tudi s 25 otroki. V Celju se pa ni prijavilo 25 otrok, temveč le 23 in tudi od teh je le 18 otrok naših državljanov, dočim so drugi inozemci. Za mozemce pa ne velja manjšinjsko pravo v nobeni državi in tudi ne pri nas. Saj dolo* čajo tako gori citirane mirovne pogodbe, kakor tudi paragraf 45 cit., da se sme pri vprašanju ustanovitve manjšmjskih oddelkov vpoštevati le državljane drugega je* zika. Jasno je, da g. ministru prosvete to dejstvo ni bilo sporočeno, ker bi sicer go» tovo ne bil dovolil preko zakona usrano* virve nemškega oddelka.
Pa tudi teh 18 učencev, ki so našega državljanstva, ni enega spola, temveč so dečki in deklice zbrani skupaj, da podajo številko 18. Zbrani so torej otroci rz dveh šol. To ne odgovarja smislu zakona, ki g o* vori že v prvem odstavku cit. o posebnih oddelkih »osnovne šole«, torej ene šole in in fine cit. določa, da smejo tam, kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, imeti svojega posebnega upravitelja. Iz te slednje določbe se jasno vidi ,da mora bi* ti pogoj, to je število učencev državljanov drugega jezika podano za vsako šolo pose* bej in da ni pripuštao sumirati učence iz raznih šol in na ta način ustanoviti odde* lek, ki je skupen več šolam, kar je samo na sebi nemogoče in nezakonito.
Podpisani občinski svetniki mesta Celje se omejimo na te zakonite razloge in ne bomo razpravljali o veliki nacijonalni in moralni nevarnosti, ki nastane, ako se vzbu* di utis, da tudi naša nacijonalna drŽava priznava poleg mrodnih manjšin tudi na« rodno odpadništvo, da mu daje isto za« ščito in podporo, kakor resničnim narod* nhn manjšinam in da ga s tem podpira. Tako prepričanje bi moralo narodno od* padništvo na novo poživeti, otroci tega od« padništva pa bi prišli ob neprecenljive do* brine nacijonaine šole za otroški naraščaj in za državo. Na zunaj pa bi se popolno* in a po krivem in v nasprotju z dejanskim stanjem vzbudil utis kot da v tem sklenje« nem slovenskem ozemlju resnično eksistira nemška narodna manjšina kakor drugod, kjer stanujejo resnično Nemci v sklenjenih naselbinah kot manjšine, kakor n. pr. v Kočevju, Apaški kotlini in drugod.
Prepričanje, da se na ta način dejansko prekine in ogroža nacijonalna konsolidacija prebivalstva v naši državi, mora gnati na« rodno čuteče državljane v obup.
Iz navedenih predlogov predlagajo pod« pisani občinski svetniki, da naj mestno na* čelstvo te naše globoko občutene pomisle* ke nemudoma predloži g, ministrskemu predsedniku, g. ministru prosvete in g. ba* nu s prošnje, da se revidira ta ukrep glede ustanovitve manjšin jskega oddleka na ceij* skih osnovnih šolah z nemškim učnim je* zikom in da se ta odlok ukine.« Sledi 20 podpisov.
Pri glasovanju je bil predlog sprejet z vsemi glasovi navzočih občinskih svetni* kov proti glasovom nemških obč. svetni* ovk. Ta sklep občinskega sveta je izzval v mestu in okolici splošno priznanje m odo* bra vanje.
V trgovini
— Rad bi kupil hčerki klavir. Samo široke tipke mora imeti.
— Zakaj pa?
— Da ne bo tako lahko udarila zraven.
Prijateljici
— Moja hčerka mi je od dne do dne bolj podobna.
— Ali bi se ne dalo storiti kaj proti temu?
— Dvajset tisoč mrtvih! je zaklical fantič navdušeno, ko je pri hi tel domov, — in zopet imamo prosto!
Pes Brok, majhna, rjava živalica mehkih uhljev in zaupljivih oči, je lajal in skakal veselo okrog njega — mati se je smehljala nekam bleda, oče pa je vstal in odšel iz sobe
Minilo je leto dni; prišla je zima in zopet pomlad. Ljudje so bili že vajeni vojne. Vojna je bila kakor ogromen črn oblak, iz katerega je neprestano lilo. V resnici so pa bila vojna !eta vroča in suha, zime mrzle in mračne, a mnogo dobrovoljcev se je tiho vrnilo domov. In tedaj se je zgodilo, da je prejel poleti 1922 rdečo pozivnico: oče jo je sprejel sam, dal je pismonoši napitnino, česar prej nikoli ni storil. Pismonoša se je zahvalil, toda obstal je na hodniku.
— Zakaj pa ne odidete? — je vprašal. Pismonoša se je v zadregi nasmehnil, potem pa je vzel denar iz žepa in ga vrnil. — Bolje bo, da ne sprejmem tega.
— Kar sprejmite, kar sprejmite, — je zamrmral oče.
— Ne, ne, je odgovoril pismonoša. Tresel se je kakor od strahu in naenkrat je pripomnil: Saj jaz ne morem nič za to.
Oče ga je presenečeno pogledal in vzel denar. Zaprl je vrata in krenil počasi po predsobi proti salonu. Naslonil se ie na zid. misleč da umre od brid-
Ljubijana, dne 27. februarja.
V četrtek smo objavili proračun ljubljanske mestne občioe v celoti. Iz poročila je bi Jo razvidno, da znaša celotni proračun 93 milijonov Dro. Včeraj smo poročali o proračunu mestnih podjetij, danes pa prinašamo izvleček celotnega proračuna o socialnem skrbstvu mestne občine. V proračunu je določenih za socialno skrbstvo 5,079.885 Din izdatkov, dočim znaša kritje 389.000 Din. Iz tega je razvidno, da posveča mestna občina socialnemu skrbstvu veliko pažnjo. Iz te proračunske postavke se kirijejo stroški za socialno politični urad, obenem je pa to tond za razne ustanove, redne podpore starim in onemoglim ljudem, sirotam, v tem proračunu so pa tudi vpoštevane vse sociame dajatve, izredne podpore, oskrba bokirkov v zavodih, mestno zavetišče za uboge, mladinsko skrbstvo itd. Da bo imela javnost nekoliko več vpogleda v razdelitev tega denarja; navajamo podrobnosti dajatev socijalnoga skrbstva.
Precejšnje stroške ima mestna občana s
socijalno ^političnim uradom. Za uslužbence in draginjske doklade mora plačati 289.189 Din. Precej manjša le postavka v proračunu za ustanove dijakom in vdovam, ki znaša 16.218 Din.
1,042.417 Din rednih podpor
Kakor prejšnja leta, je tudi letos mestna občina stavila v proračun sociahiesa skrbstva največji znesek za redne podpore. Občina podpira denarno 935 oseb, večinoma siromakov in onemogMh, ki prejemajo 1,042.417 Din na leto. Največja podpora znaša 300 Din na mesec prejema io 7 oseb. 560 oseb prejema mesečno po 100, 360 po 75 Din, 90, po 50 Din itd. Poleg teh rednih dajatev so*pa tudi izredne podpore in sicer V gotovini 140.000 Din, v natura-Iijah pa 40.000 Din. V naturadijah pjejemajo siromaki premog, drva, deloma tudi živež, itd. Poleg denarnih podpor in živeža pa nakazuje mestna občina revežem, zlasti siromašnim otrokom obleko in obutev, zlasti ob priliki božična c. V ta namen je določenih 60.000 Din. Za oskrbo bolnikov na domu je določenih 20.000 Din. Drugi stroški znašajo 20.000 Din.
Zavodi in zavetišča
Mestna oboma vzdržuje Štiri hirahiice in mestno zavetišče za onemogle. Vzdrževanje hira klice Sv. Jožefa v Ljubljani, Sv. Vincenoiia v Mengšu, križevskega reda v MetMki in Josefimima v Ljubljani stailne mestno občino 399.878 Din. V tem znesku se niso vpoštevali izdatki za mestno zaveti-§Če za onemogle, ki so predvidevana na 142-400 Din. Posebno postavko tvorijo še drugi izdatki za mestno zavetišče za onemogle. Znesek 142.400 Din so namreč skoro izključno režijski stroški za osobje, zdravnika, bolniško blagajno, sestre, itd. Posebno poglavje tvori nakup živil. Za 300 oseb mora dnevno občana prispevati po 0 Din, kar znese 985.500 Din. Ker so tu že voo-števani tudi že nekateri dohodki, tako povračilo oskrbovancev in dnevnih zavetišč v znesku 90.000 Din ter donos ekonomije, znaša predvidevana proračunska postavka v celoti 825.500 Din.
Drugi stroški, tako izpopolnitev inventarja, znaša 60.000 Din, kurjava in uporaba vode 124.104 Din, vzdrževanje teh zavodov 37.403 Din. Potem so še razni izdatki in drugi nepredvideni stroški, ki so prora-čunani na 9073 Din.
Mladinsko skrbstvo
V Ljubljani je mnogo bedne, zanemarjene, revne in osirotele mladine, katero podpira mestna občina, oziroma roditeljem katere nakazuje mesečne podpore v zneskih od 30 do 300 Din. 130 oseb dobiva po 50 Din. 240 po 80 Din, 5 po 100 Dtin, 4 po /50 Din, 8 po 300 Din, 6 po 300 Din, mesečne podpore, itd. Vsega skupaj je v proračunu 395.000 Din za mladinsko skrbstvo.
Poleg tega so še izredne podpore v gotovini in naravi, ki znašajo 60.000 Din,
kosti.
In šele zvečer, ko so sedeli že pri večerji, je poveda'1 vse. Star je bil že blizu štirideset: navdušenje je bilo že davno vse minilo, nihče več ni hotel k vojakom, toda morali so. Tn drugo jutro je šel tudi on.
Najprej so jih vežbali in zato se je vračal navadno pozno zvečer domov. Nekoč pa je prišel že opoldne; mati se je zelo ustrašila. Stala je v kuhinji s hrbtom obrnjena k vratom in likala, ko je vstopil. Bila je vsa iz sebe in prvi hip je mislila, da je morda že mrtev in da prihaja samo njegov duh. Zasmejal se ji je v obraz in jo mirno objel. Njegov smeh je zvenel zopet porogljivo, kakor vedno. Čutila je, da se komaj premaguje.
— Jutri bo parada,— je dejal. Toda ona ga ni poslušala, objemala
ga je krepko s svojimi lepimi rokami, naslanjala je glavo na njegovo krepko ramo in šepetala kakor vsak dan: — Že veš, kdaj?
— Se dolgo, dolgo ne, dušica.
— Ne? Zares ne?
— Ne, ne, saj niti dobro izvežbani še nismo.
Drugi dan sta s?la žena in sin gledat parado. Psa sta vzela s seboj. Parada se je vršila na velikem trgu. Vojaki so stali tesno skupaj tam v kotu trga, puške postavljene k nogam in zdelo se je, da jih zebe. Podobni so bili svinčenim vojakom, ker so bili nemi in majhni.
ter nakazila z-a obleko in obutev v naravi tudi 60.000 Din. Določene so tudi posebne podpore za šolske potrebščine učencem osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol v znesku 10.000 Din.
Dnevna zavetišča
V dnevnih zavetiščih pri Sv. Florjanu, na Prulah, na Taboru, v Spodnji Šiški in na gradu je nastanjenih oziroma se prehranjuje 200 otrok. Mestna občina je določila v ta namen 172.800 Din. Rjazni stroški za vzdrževanje zavetišč znašajo 31-475 CHn. Popravite v zavetiščih 4900 Din, plače delavcem mi razni nepredvideni izdatki pa 340.000 Din.
Kakor druga leta, bo tudi letos inestna občina organizirala počitniške kolonije na morju in na Gorenjskem, kamor pošlje okrog 300 otrok. Na morje bo potovalo 60 otrok, za katere bo občina prispevala mesečno po 600 Din, na Gorenjsko pa 125, za katere bo občina prispevala mesečno po 300 Din. Skupni stroški za te dajatve so proračunani na 80.000 Din.
Oskrba v zavodih
V raznih zavodih je 49 otrok, pristojnih v Ljubljano, ki jih oskrbuje mestna občana. Za to deco prispeva mestna občana vsak mesec od 100 do 436 Din za vsakega, kar znese na leto 190.000 Din. Ta postavka je vzeta tudi v proračun. Poleg tega so v proračun« vpoštevane rejnine z zneskom 95.000 Din.
Drugi izdatki
Za generaino varuštvo je v proračunu 3000 Din, za skrbstvo za dojenčke 6300 Din, in podpore sirotam padlih na Zaloški cesti 7t2O0 Din. Važna je tudi postavka za detevsko skrbstvo. V očigled naraščajoče brezposelnosti je mestna občina določifta 200.000 Din za brezposelne delavce, pristojne v Ljubljano. Za oskrbo v Ljubljano pristojnih vajencev pri mojstrih 30.000 Din, za delavske izobraževalne tečaje 10.000 'Din, za študijska potovanja dijakov ali drugih v svrho strokovne naobrazbe 5000 Din.
Mestna ogrevalnica, ki je institucija zadnjih Jet, tudi nekoliko obremenjuje mestno občino. Za njo je v proračunu doiočensh 16.754 Din. Celotna postavka za socialno skrbstvo znaša 351.754 Din.
Za podporo tuberkuloznim bolnikom in zdravljenje po specialistih je določenih 40.000 Din, za zdravila za uboge 30.000 Din, za podpore na račun tujih občin 80.000 D'in. za nabavo socialne literature 1000 Din, Gortanov fond (podpore siromašnim primorskim beguncem) 20.000 D6n in za razne podpore karitativnim društvom 150-000 Din. Razni drugi stroški, tako oglasi, poštnine, komisijski stroški, itd. so predvidevani v pror ačunu z 10.000 Din.
<8e#«tttca
KOLEDAR. Dane«: Sobota, 28. februarja 1931, katoličani: Roman;    pravoslavni:  15. februarja, Sodka.
Jutri: Nedelja, 1. marca 1981, katoličani: Belko; pravoslavni: 16. februarja, Bal m.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Glavni dobitek. Opera: Bela garda. Kino Matica: Dunaj mesto 'petja. Kino Ideal: V rdeči dolina. Kino Ljubljanski dvor: Kralj valčka.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Drama: ob 15.: Princesa m pastirček; ob 20.: Trije vaški svetniki.
Opera: ob 15.: Tosca; ob 2rj.: Dijak prosjak.
Kino Matica: On ali jaz (Harry PioT). Kino Ideal: V rdeči dolini. Kino Ljubljanski dvor: Kralj valčka. DEŽURNE LEKARNE.
Dane« in jo tri: Rahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Sredi trga je sedel na konju general, pred njim je pa stalo okrog petnajst častnikov.
Martin in njegova mati sta stala v prvi vrsti, ker sta prišla zgodaj. Za njima so se neprestano prerivali ljudje. Srce je obema močno utripalo. Pred njima so stali širokopleči policisti, ki so tu pa tam zavihteli gumijevke in zakričali: > Nazaj!« Kar je zadonelo povelje in ljudje so takoj opazili, da *o se svinčeni vojaki, stoječi tam daleč v kotu, nenadoma zganili. Krenili so po drugi strani trga v ravnih vrstah naprej in mimo častnikov, stoječih sredi trga. Že so prispeli do drugega ogla štirioglatega trga in zdaj zavijajo na levo in gredo po oni strani, kjer stoje Martin, njegova mati in pes Brok. Pes se boječe stiska k dečkovim nogam.
— Kje je oče? — šepeče mati vsa iz sebe in stisne sinčku roko, kajti zdaj že prihajajo — pa jih je že sto, že narašča število na tisoče in v taktu korakajo mimo. Strašno je gledati jih, kajti zdi se, da gredo mimo vedno isti. vedno enako — ena-dve — ena-dve. Martin razmišlja: to so vendar učitelji, trgovci s kolonijalnim blagom in veseli natakarji — čemu prav za prav gredo? Tedaj se domisli, kaj gredo delat. Naenkrat vidi v vseh vojake, ki gredo streljat in ubijat.
Brok se boji kakor vsi. Naenkrat pa dvigne glavo in skoči radostno na enega teh otopelih, kakor iz sive skale iz-
Iz gledališke pisarne
DRAMA
Sobota, 28. februarja: Ob lo. »Glavni d**
bitek«.   Dijaška    predstava po globok o
znižanih cenah. Izven. Nedelja.  1. marca:  ob  15.  »Princezka m
pastirček«.  Ljudska predstava  po i/a;
nih cenah. Izven.
Ob 20. »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. I/ven.
Ponedeljek, 2. marca: Glembajevi  Red C.
Torek, 3. marca: zaprto.
Sreda. 4. marca: »Divji lovec«. Red D.
Opozarjamo na današnjo dijaško predstavo v ljubljanski drami \"prizori ->e Lipahov »Glavni dobitek« po globoko zni« žanih cenah. Začetek točno ob lo. uri po« poldne, konec ob 6. uri zvečer.
Princeska in pastirček. Tri tedne ni bilo v naši drami »Pnncezke in pastirčka* ter njunih dobrih veterančkov, medvedov itd., pa je že veliiko povpraševanje, češ ali ne bo več vesele pravljice. Pa bodi vstre* ženo mladim m starim, v nedeljo, dne 1. marca so zopet vsi skupaj lepo v naši dra* mi m bodo skrbeh za dobro prisrčno raz* vedrilo vseh poeernikov. Poset sam olajšus jc rudi znižane dramske cene
»Trije vaški svetniki«. V nedeljo 1. marca bpdo zopet »Trije vaški svetniki«. Izvrstna komedija je še vselej napolnila «ledalašče m rzvrstno zabavala navzoče oh» čmstvo. Vse glavne pa tudi stranske vloge so izvrstno zasedene in vsa čeprav včasih precej drastična komika pride do polne veljave. Tudi za »Vaške svetnike« veljajo znižane  dramske ©ene.
Prva repriza »Gospoda Glembajevi« bo v ponedeljek, dne 2. marca za red C. Hrvatska drama je dosegla na našem odro velik igralski uspeh. Celokupna naša kriti« ka prizna, da 30 v dramo nastopajoči člani natše drame dosegli naravnost ogromni uspeh s svojo mojstrsko »gro. Priporočamo obisk Gtecnbajevoh.
X>PERA
Sobota, 28. februarja: »Bela garda«. Go# štovanje rludoiest v endkov. Liv tu.
NedTeJia, 1 mm*: Ob 15. »Tosca«. Ljudska predstava po znižanih cenah. rzven. Ob 20. »D*jak prosjak«. Ljudske pred« stava po znržarrih cenah Izven.
Ponedeljek, 2. marca: zaprto.
Torek, 3. marca: »Svatnda dodak*. Red R.
Sreda, 4. marca? »Nma nena, punčka mp* ja«: balet Figurine. Red A.
V nedeljo popoldne se vprtzorl »Tosca« x gospo Tnierrvjevp v naslovna partiji. Nastopajo gg. Marooc, Primožič, Zupan, Janko, Moborič, Menom in drugi. Dirigent dr. S vara Predstava se rt 4: po znfžanih cenah, iivou abonma. — Zvečer se poje uspela opereta »Dijak prosjak« v premijerski zasedba. Dirigira g. Nctffat, režiser g. Povhe. Cene ztvžone.
V torek 3. marca »e vonzori prvič v letošnja sevoni Ioni »vrstno uspela ppera »Svanda dndak« z g. Jankom v naslovm partjii. Dorotko poje ga. Po4*6eva, ▼ par« ti ji roparja Babkiskega nastopi prvič g. Zupan, Kraljico priznana ga. Thrierryjeva, čarovnika g. Rumpel itd. Detet nova za* sedba in uprizoritev pod vodstvom ravnatelja Poliča bo sptovo rudi letos pnvahrla TnrtKJgo^terrlno, melodrjoane gfcssfoe rjubeos občinstvo v gledališče.
»Laiza«, opera komponista Charpen« ti era, se tuj t zori prihodnji teden v naAi operi. Mtmkaroo vodstvo ima ravnatelj Pobć, režira dr. Branko Gavdla, ki se nam s tem delom predstavi radii kot i-zvrstm operna režiser. Nove dekoracije bodo izdelane po načrtu gledališkega msoenatorja g. Uljanisčeva. Naslovno partijo poje gospa Zlata Gjurgjenac^Garella
PRI OROZARJTJ Prodajalec:  »AM sna gospod dobro str*>-ljatiT«
Kupec: >Ce bi znal, ne bi zahteval pre-ctaljake puftke!«
IZVRSTEN   OPRA VNUK
Gospod dečku: *Na, fantek, dva dinar->a. Skoči mi v bližnjo sladčlčarno po maslen kolaček. Halo, tn imaš Se dva dinarja: kupi ttsdi zase.«
Cee nekaj minut se frkolin vrne, bxlistajoč konec svojega rogljlčka: »Nate, gospod, nazaj drva dinarja: samo en kolaček je bil še naprodaj!«
klesanih mož. Martin spozna v njem svojega očeta. Vidi noge, na katerih &e je tako rad igral, vidi kako stopajo: ena, dve, ena, dve. Martin vidi: oče spozna pea, oči se mu ziskre, ko začno pes skakati po njegovih nogah. Toda te noge! Križ božji, te noge! Te noge se dvigajo in spuščajo nazaj, neizprosno, grozno, enakomerno in strasno — misli Martin — in tem strašnejee se mu zdi to pri očetu, kajti on mora vendar vedeti, kako smešno je to. In Martin naenkrat spozna, kaj je vojna. No, to ni igra, to je neizogibna nujnost, pritajena, divna in smešna.
Psiček se prestraši, ker so se ga dotaknili komisni čevlji. Plaho zacvili in Martinu se zdi, da je nastala za hip v vrstah vojakov zmešnjava. Kar se pojavi podčastnik in zakriči na psa. Toda drhteči Brok se zagrize v očetove čpv-lje in jih noče izpustiti. Vleče se a njim, kajti oče dviga nogo in stopa v taktu — ena-dve — ena-dve. Tedaj potegne podčastnik bajonet in ga porine psičku do ročaja v trebuh. Na bajonetu dvigne drgetajoče telo ubogega psička, potem pa ga vrže vojakom pod noge in vtakne bajonet nazaj. Gleda resno in mrko. Ko je zasadil psičku bajonet v trebuh, so se mu oči divje zaiskrile.
Martin gre za vojaki. Tudi podčastnik je eden med mnogimi, ne more ga najti: od zadaj so vsi enaki, podčastnik in vojaki, tudi njegov oče.
Martin ga nima več rad.
Štev. 48
»SLOVENSKI NARODc, dne 28. februarja 1331
Stran 8
Dobre jedi so zdravila
za zdrave ljudi
K Jutrišnji otvoritvi II. kuharske razstave v LjiMlani
Ljubljaa*, 28. februarja Površen opazovalec mera, da kuharska umetnost ni važen faktor v zgodovini kulture, vendar pa ars culinae moramo prištevati k najstarejšim kulturam, saj že pri Homerju čitamo, kako izbirčen okus so imeli Grki v lepi umetnosti in da so bili prav tako izbirčni tudi pri pojedinah, vino so pili iz zlatih čas in1 roke so si po jedi umivali v srebrnih skodelicah. Home rje vi bogovi in ljudje so oblagodarjeni z najboljšim tekom, narava pa jim je tudi dala prav elastičen želodec. Veselo posedajo pri mizah, bogato obloženih s pujski, jagenjčki, zajci in sadjem.
Grki in Rimljani so vedeli prav tako dobro kakor kuharji 18. stoletja ali pa kot današnji moderni praktiki v prehrani, da zadovoljstvo človeka, odpornost njegovega organizma in sila duha zavise od pripravljanja jedi, ki jih človek uživa, zakaj
zdravje je narejeno v kuhinji
Mnogo je prepirov, če je kuha umetnost ali znanost. Umetnost se pričenja, če se primitivna potreba nasičenja izpopolni s prefmjenini okusom. Dober obed deluje na
tegnilo. čemu nam je sicer nos ravno nad
ustmi... Zatoraj perporočim in prosim, de bodo prvi m u začetku dobrovoljno per-zanesle, moje perzadevanje popravile, ter slovensko kuho v eno stanovitno red In versto d jala
V Ljubljani, 1. dan maliga travna 1799.
Valentin Vodnik.«
Drugo slovensko kuharsko knjigo je napisala Bleiweisova, vsaj po sorodstvu veliko ime v naši kulturi. O drugih naših glavnih možeh je težko pisati, da bi bili gurmani, saj so do svoje slave prišli po ogromni večini s stradanjem, kar je bilo pa zdravih, so pa imeli vsi tudi dober tek. Pravi sladokusec je bil Mencinger, ki ga nikdar ni manjkalo ob petkih na obedu v kapucinskem samostanu ▼ Krškem, Dr. Tavčar, zdrav gorenjski korenjak, na večin krajih opisuje, kako imenitno jedo naši kmetje in predniki, sebe samega pa opiše do podrobnosti, kako se v poljanskih hribih v »Cvetju v jeseni« masti pri kosilu. Tudi graščak Kersnik, premožni Vfl-har in drugi so bili sladokusci prve vrste. Več bi lahko povedali o slovenskih slavnih možeh, kako so poznali vina, Cankar-
Grafska kuhinja na Brda po sffld Iz starih časov
vse čute, na vid, vonj, okus in vzbuja estetsko zadovoljstvo, de pa pri kuhanju gledamo na kemične sestavine hranil in njihov vpliv na organe človeka in če se ravnamo pri kuhi po higijenskih naukih, je kuhanje veda. Kuhanje je torej lahko umetnost ali pa znanost. In če je mogoče mladim ženam in deklicam razložiti, da je kuhinja prav za prav umetniška delavnica in laboratorij, ki se v njem pripravljajo najsijajnejši produkti, izumljajo, raziskujejo in preizkujejo, je s tem že mnogo pridobljenega.
V vseh časih so se najpametnejši in najbolj duhoviti možje zanimali za kulturo kuhinje in cenili kulinarične užitke. Plutarh poroča o Juliju Cezarju, da je prav tako znal pripraviti pojedino kakor bitko, Kant je bil vztrajen jedec, vemo pa tudi o Goetheju, da je cenil dobrote mize. Jean Paul pravi, da je zmernost za pacijente in No-vališ trdi, da jed vzbuja humor in dobro voljo in zato so sladokusci in debeluhi tako šaljivi. Heine je nekoč rekel po dineju v Palais Royal: 3>Obed je bil tako bajen, da je zasluzil, da bi bili jedli kleče!« Tudi večina muzikov ljubi dobro kuhinjo. Rossini in Meyerbeer sta izumila nova jedila, mnogo pa se jih imenuje po njih, a Schubert se je najbolje počutil, če se je v gostilni dobro napapcal, vemo pa, da tudi sedanji muziki s slastjo uživajo dobrote kuharskih umetnikov.
Tudi Slovenci nismo zadnji na tem polju. Varlvasor je bil — kakor so bili v tistih časih sploh — velik in tudi izbirčen jedec, saj pohvali pri opisu mnogih gradov najprej dobro kuhinjo. Gospod baron je namreč dobro vedel, da se s tem gospodinji najbolj prikupi. Med največje naše umetnine spada slavna Almanahova slika na Bokalcah, ki nam predočuje Valvasorjeve plemenite sodobnike pri veseli gostiji, pa tudi po drugih gradovih ,n. pr. v Aj-manovem gradu in na Brdu imamo dosti slik kuhinj in na tihožitjih vse za kuhinjo potrebne dobrote.
Začetnika slovenske kuharske umetnosti in torej njenega klasika pa lahko imenujemo našega prvega
pesnika Valentina Vodnika
ki je globoko cenil kuharsko umetnost in izdal prve »Kuharske bukve«. Uvod v to knjigo ni samo zabavno, temveč tudi poučno štivo, saj je skoraj jezikoslovna razprava, ki naj bi se iz nje še danes učile naše gospodinje. Med drugim piše:
»Krajnice se kuhanja težko uče, ker ne umejo pomenka francoskih, angleških, laških in nemških besedi; posebna nadloga je po deželi vzunaj mesta, tam ga ni človeka, kteri bi skrivno zastopne besede razložil nevajenim Slovenkam. Toraj sim si perzadel začetik ene krajnske kuhe v roke dati mojim rojakinam. One imajo Čast, de so narejavke zdravih, dobro dišečih in snažnih jedi; tedaj jih nagovorim: storite tudi ve čast vaši kuhi, de jo bote v lastnim slovenskim jeziku umele ali zas topile, govorile in ohranile ... Kuhati je nekidanja latinska, nemška in slovenska beseda: kuhati se pravi: narediti jedi perpravne za človeški vžitik. Konec kuhanja je zdravje ohraniti, jedi so zdravila za zdrave: tedaj mora vse zdravo biti, iz česar se jedila kuhajo, in zdrava viža, po kteri se kuhajo ... Rajši lakoto terpeti, kakor v želodec djati, karkolj je le en malo smrada na-
ju in Medvedu je bila pa pri delu čaj najpotrebnejša pijača. Cankarjev čaj je bila popolnoma črna in z rumom prenasičena omamljiva tekočina, da je bil vsak drug bolan, če je čaj pokusil. Ko je stanoval na Dunaju pri svoji Štefki na Ottakringu, je popoldne, ko je delal, vedno stal velik lonec čaja pred njim. Tone Medved si je pa v dobi, ko je bil abstinent, tolažil bolečine v črevah z močnim čajem.
Naš moderni higijenik, dr. Franta Mis, ki nam je z ameriških univerz prinesel zveličavni nauk o higijeni duše, pravila za srečo, uspeh in zadovoljnost v življenju, je v svojem predavanju, ki smo ga objavili minulo soboto, med drugim tudi poudarjal, da je dobra in okusno pripravljena hrana neobhodno potrebna za srečo in zadovoljnost.
Med slavnimi možmi so pa tudi nasprotniki kuharske umetnosti. Rousseav je bil velik nasprotnik kulinaričnih užitkov, vendar pa je bila njegova gospodinja, ki je bila 35 let pri njem, čemerna, grda in neizobražena, a je imela dobro lastnost, da je dobro kuhala. Njemu je čez sto let odgovoril Maupassant:
Samo bedaki niso si a đk oku sci
Gurman je človek kakor je umetnik ali pesnik. Okus je tako delikaten, izpopolnitve zmožen in važen organ, kakor sta oko in uho. če nimamo okusa, smo oropani izbrane sposobnosti, namreč sposobnosti pravilno ceniti jedi, kakor smo lahko nesposobni ceniti kvaliteto knjige ali umotvora. Z eno besedo: človek ima lahko neumna usta kakor ima lahko neumno glavo...
V svetovni vojni je, kakor za vsa kulturna vprašanja, ponehalo tudi zanimanje za dobro kuhinjo, saj je bil naš jezik obsojen na askezo, vendar nas je pa ta doba pomanjkanja mnogo naučila. Sedaj kuhamo drugače. Napake vojne kuhinje so bile, da je bila premastna, pretežka in da smo kuhali preveč mesa, sedanja kuhinja se pa vrača zopet k prirodi in k preprostemu okusu. Kakor stremi vsa kultura iz kompliciranosti, tako išče tudi kuhinja, ki je združena tesno z vso kulturo, stikov s skromnostjo današnjega življenja.
Evolucija zadovoljstva pri mizi gre v smeri od kvantitete h kvaliteti: jedilni listi tudi največjih gala-banketov so skrčeni in s tem sta pridobila nase zdravje in tudi naš žep. V teh športnih časih pa je tudi kuharska umetnost postala sport. Občutljiv in fin jezik je zopet moda. Za damo ni več sramota biti pri ognjišču, saj ni nič bolj žalostnega kakor dom, kjer gospodinja prezira umetnosti kuhe, vsak gost se pa počuti dobro pri gospodinji, ki se trudi, da bi pridobila sloves dobre kuharice. »Gospodinji, ki se mede pri svojem ognjišču, ni treba letati k advokatu«, je pripomnil izkušen psiholog, drugi pa zopet trdi: >Dom, ko bo vsaka žena znala pristaviti lonec juhe, bo za človeštvo velik dan«. V resnici je v Združenih državah Amerike, kjer mnogo žena ne zna kuhati in se prebivalstvo hrani s konzervami, največ ločitev zakonov. Tudi za možev poklic Je navadno važno, če žena dobro kuha. Vsak prijateljski sestanek posveti kuharska umetnost in tudi politika se dela pri mizi. Ko je Tallevrand odhajal na Dunajski kongres in se je poslavljal od Ludvika XVIII.. je dejal: >Va£e Veličanstvo naj mi verja-
me, da bolj rabim kastrole kot pismene instrukcije.«
Slavni kuhar-filozof Brillat-Savarin pa je zapisal: »Zadovoljstvo mize pripada vsaki starosti, vsakemu stanu, vsaki deželi in vsem dnem, strinja se s vsemi drugimi užitki in nas spremlja do konca, da nas tolaži pri izgubi drugih.«
Kaj bo na razstavi
2e mnpgo smo psali, korito bo lepega, modernega m dobrega na kuharski razstavi, pa vendar bo še mnogo več in vse boljše. Zadnje dni se je priglasila slavna tovarna Teslič iz Siska, ki bo dajala pokušat naj* delikatne jše svoje likerje m tudi ostrejše pijače. Razen dišečega kofeta polčloveka Motoha bomo pokosili tudi Meiniovo kavp in čaj. Prvi kletar v državi g. Clotar Bou* vier iz Gornje Radgone je pa poskrbel, da ne bomo brez najizbranejse kapljice, ne brez najfinejše marke šampanjca. Za pikantne užitke vneto gospodo bo tolažila firma Eta s svojo izborno gorčico. Na že* lodcu slabe pa bo tolažil Golob z Lesnega Brda s svežimi jajčki in vabljivimi putka* mi. Adrija bo razkazovala učinke slavne« ga OetkcTJevega pecivnega praška, Cebe* larsko društvo pa razstavi med z vseh ro* žic. Med gostilničarji se udeleži tudi znana kuharica ga- Duša iz Zelene jame. Šolska kuhinja kraljice Marije nam pokaže svojo snažno in mladostno belo obedn.co, ku* hinja Debvske zbornice pa, kako se v njej lahko nahrani najskromnejši delavec in njkzbrrčnejsi sladokusec Ker pa mize ni brez belega cvetja, bo fhma Korzika raz* stavila krasen izbor najlepših cvetočih tu* sjpsnov, razen tega pa okrasi vso dvorano okusno,   kakor smo vedno vajeni od nje.
Končno so torej tudi umetniki restavra* rije Slon morali s svojo tajno na dan. 2c na ideji jim čestitamo. Iz nje naj se uče naši gostilničarji, obenem nam je pa ta ideja dokaz, na kako visokem nivoju iz« obrazbe m inteligence stoji slovenska gostoljubnost. Sef kuhinje restavracije Slon je namreč poiskal memije, ki so v zgodovi* ni našega, v zgodovini bratskega češkega naroda m v zgodovini Male antante veli* kcga pomena Restavracija Slon razstavi namreč jedila na gala banketih in sicer: je* dila banketa, ka ga je hvaležna osvobojena Češkoslovaška domovina priredila svojemu pieziden-tu tatičku Masarvku ob njegovem povratku iz tujine na Hradčanah, Na drugi mizi bomo videti jedila svatbenega obeda kralja Aleksandra s kraljico Marijo. Na tretji mizi bodo pa razstavljena jedila z banketa po velevažni konferenci Male an* tante na Bledu. Že sama razstava teh z£o* dovinskih menujev je vredna, da si razsta* vo vsak ogleda Dočim bodo ljudje ob čudo* vali na razstavi te čudovite moistrovinc, bo pa Slon svoje goste prvi dan gostil - sami* mi primorskimi delikatesama. Drugi dan bo pokazal vse slavne dobrote češke kuhinje, tretji dan Komo pa jedli po francosko. Prav tako bo hotel Union prvi dan pokazal našo domačo slovensko kuhinjo in drugi ter tretji dan dokazal, -da se lahko meri s francosko in angleško kuhinjo, ki ju bomo poluŠal- v ponedeljek m tprek. Kuhanjsk šef fc*»ga hotela g. Babinek s svojim štabom bo pa poslal na razstavo največjo kolekci* ;.o pra^'h umetnin. Nalašč zaradi razstave je namreč potoval v Curih na internacijo* nalno kuharsko razstavo in tam se mu 'e porod*"* misel, da nam pokaže sva ona js> dila, ki so z njimi Dunajčani premagali vse druge kuharje sveta
Otvoritev je jutri dopoldne ob 10. po otvoritvi je za povabljene goste mala za* kuska, potem se pa takoj odpre razstava s p lošt. emu poseru.
Žalostne stvari,
ki so zabavne
_ Darilo občine Boh. Bistrice našemu
odličnemu tekmovalcu v smuških skokih g. Bogomiru Šramlu. Občina Boh. Bistrica je poklonila g. Bogomiru Šramlu prvemu tekmovalcu na Hanssenovi skakalnici krasno veliko (60 X 80 cm) sliko Mišeljega vrha, delo odličnega bohinjskega akademičnega slikarja Val. Hodnika. G. šramel član Sm. K. Ljubljana je dne 8. t. m. na propagandnem skakanju kot prvi tekmovalec za-divil publiko s svojimi skoki na Hansseno-vi skakalnici v Bohinju.
— Alpsko smuško tekmo za prehodno darilo Kranjske ind. družbe Jesenice priredi podružnica T. K. uSkalac na Jesenicah v nedeljo, dne 8. marca 1931. Start: Rožca sedlo — cilj: Planina Sv. Križ. Proga 6 km, vis. razlika 660 m. Pismene prijave je poslati na podružnico T. K. >Skala< Jesenice najkasneje do 6. marca. Naknadne prijave na dan tekme pred žrebanjem, ki se vrši ob 8. uri pri Kopišarju Sv. Križ. Startanje dovoljeno samo pri J. Z. S. S. >Jercic ob 3. uri pop. Poleg prehodnega darila, ki ]e razstavljeno v trgovini Rihard Mežik, Je razpisanih še troje ličnih diplom I.—III. za posamezne tekmovalce. Vabljena vsa društva.
Ka] vse se izpremeni v Ljubljani, bi bilo treba storiti, da
LJubljana, 28. februarja. Navadno je pač tako, da so najžalo-stnejse stvari tudi najzabavnejše. Tako n. pr. ljudi naj boli zabava kakšna justirika-cija, pa tudi samomori in uboji z roparsk.-mi napadi vred so še tudi dovoli dobrodošli, če ni drugega. To pa samo za primer, saj ne misMmo govoriti o razboj ni-štvu in podobnih stvareh, ker vsak dan pač ne moremo post reči s takšnimi specijalLtc-tamd.
V Ljubljanu je mnogo žalostnega, torej I zanimivega, in prav za prav so naše zanimivosti — žalostne stvari in reči. Te zanimivosti bodo pa menda vendar sčasoma izginile, kakor pač napovedujejo njih konec že stoletja. Izginile bodo v imenu napredka, s pomočjo kreditov in, kot rečeno, izganjajo in izginjajo v znamenju obljub, načrtov, regulacij in dolgov.
O grandioznih načrtih m perspektivah nedogledne bodočnosti so sicer Ljubljančani dovolj poučeni, če čitajo časnike tako OTidno, da ne prezro vseh senzacij, vprašanj — skratka, bobnanja o napredku in istočasnega zabavljanja. Toda, ker pač živimo v teh zgodovinskih, vdepomembnih dneh, ki bodo zapisani v zgodovino z našimi nesmrtnimi deli, zato si moramo tudi predočiti važnost in pomembnost dogodkov, od katerih smo kar omamljeni, moramo naglasiti na vsa usta in peresa, kakšne ogromne preosnove se vrše sredi nas, kako štejemo ure našim znamenitostim in kako strahoviti smrtni krči jih spreletavajo.
In baš vse to je zabavno. Nikakor pa se ne smemo tudi md spozabiti — zabavljati, nego moramo ves napredek po pravici in močeh oceniti, umiraj očim zanimivostim pa napisati dostojen nekrolog-
•Ra poskusimo opisati našo presvitlo prestolnico, se pravi prestolnico našega premriiega rodu — po šodskem domoljubnem načinu in vzoru: Ljubljana je glavno mesto bivše Slovenije in kranjske dežele, leži na obeh bregovih Ljubljanice, kd je slavna že od njega dni. Itd. Ker smo pa naleteli že na Ljubl'janico, zato jo sku-štajmo najprej obdelati in zmrcvariti.
Res je Ljubljanica slavna, da bolj niti ne more biti, o njej se je že toliko in todi-ko pisalo, ljudstvo poje tudi o nji narodne pesmi, magistrat pa ie zaradi nje baje zbolel na kroničnem vnetju ušesne mrene — toda vse to ni nič v primeri s tem, kar še pride, teza Gruberjevih časov do danes se nam je obetalo — zdaj pa pride, letos, pomislite spomladi: Ljubljanica bo izpremenila svojo smer, doslej je stala aH vsaj tekla nazaj proti barju, letos pa jo bodo ugnali ter poslali k vragu tja proti Savi. Od tega velikega trenutka, ko se bomo pričeli poslavljati od Ljubijanice, odnosno jo odpravljati na ekspedicijo, nas loči torej še malo dni. Tega se doslej nismo spomnili, pa je vendar treba zapisati z velikimi in debelimi črkami, da bo vzelo vsem sapo ter jih napihnilo v domoljubnem ponosu.
Torej, Ljubljanico mislijo regulirati, kot je bilo že neštetokrat obljubljeno. In Ljubljanica bo zaradi tega izgubila svojo zanimivost in posebnosti. Podrli bodo frančiškanski ali špitalski most. Se pravi, s tem bo padla za Ljubljančane najboljša razgledna točka ali purgarsko shajališče. Nastane vprašanje, kje sd bodo poslej Hudje brusili jezike in odkod bodo opazovali pro-meniranje kanalskih podgan in občudovali nenaravne krasote rečnih barv in drugih plavaj ooil čudes. Pa kaj to! Naj porušijo most, saj bodo potem zgradil trd druge tako, da se bodo Ljubljančani potem lahko »šli mance«, podrli bodo tudi riesrečno hišo poleg javnega zatočišča, ki tudd pade, to je hiša s sv. Rorijanom na pročelju, ki je tolikokrat padla iz rok v roke, da bo končno le sfrčala. Prešerna bodo tudi preselili — je v napotje, revež, obljubili so mu pa še vseeno kotiček na Marijinem trgu, ker pač mislijo,- da bi drugje ne bil zadovoljen, stal bo baje nasproti »Belega volka« pred novo hišo, menda namesto sv. Florijana. Saj pravimo, da tega nrihče ne kritizira, saj to ni nič takega in je gotovo hvalevredno in v smislu napredka in regu-račnega načrta — so še vse bolj zanimive stvari s tem v zvezi, predočiti pa si moramo eno in drugo, kot si pač vemo po skopih iti formacij ah. Končno je popolnoma prav, da gospodje ne puste kar tako meni nič tebi nič, da bi se jim gledalo v karte, saj veste, kakšno jesiharsko kričanje bi se dvignilo v mestu kuščarskega grba. Nekoliko Pa moramo vendar podrezati v sršenovo gnezdo, da ne bo na noben način izostalo običajno prerekanje zadnije trenutke, ka vedno s svojo neizogibnostjo povzdigne slovesnost in važnost dogodka ter dokaže, kako smo bojeviti kljub legendami
ko ho Ljubljanica reguli rano, in kaj bi postalo mesto še lepše
zaspanosti. Trdno smemo pričakovati, da bo vsaj p)i Ljubijane sta\4Io s v ;e genijalne predloge ^iede re^is.acijc v važnem tonu: — Premislite, zdaj je Še čas! To pa seveda, če ne bo namesto dišeče Ljubljanice splavala njena regulacija.
Vsak ima besedo, zato pa mora nekdo začeti, dati ljuJem pobudo, to je namen tega poglavja. A čujmo najprej, kaj sc bo še izpremenilo s prerojenjem Ljubljanice. Pravijo, da bodo Ljubljaničino strugo poglobili — ne ve se sicer, aH tokrat, ali v 21. stoletju — to je najvažnejše pri regulaciji. Ne bodo pa je poglobili zaradi razširjene mestne kanalizacije, nego zaradi barja, da se bo scedilo; koristi: — kdo bi vse naštel! — ljubljanska megla bo baje s tem zatrta, komarji bodo poginili, barje postane rodovitno, Ljubljančani bodo začeli gojiti živinorejo in poljedelstvo na barja im zidati nebotičnike, Ljubljanica postane plovna, trnovsko blagostanje naraste — Trnovčaji: otvorijo ladjedelnico in pristanišče za svetovni izvoz žab in zelja — pod šentpeterskim mostom pa bo seveda tudi takoj pričela obratovati hidroelektrarna, če ji ne bo meščanska elektrarna preveč konkurirala itd. poleg vsega — vštevši možnost samomorov in da Ljubljanica ne bo niti več smrdela (kar bomo sicer v začetku težko pogrešali), ker bodo ustja kanalov najbrž pod vodo. Če je to mogoče — kar nas ne zanima toliko. Ljubljanico bodo tudi baje pokrili, se pravi, tako rekoč izbrisali jo bodo s površja zemlje v enem delu, na to streho bodo pa instalirali mesarje m branievke, torej, Ljubljanico bodo pokrili zaradi mesarjev in branjevk, morda se jim bodo s tem prikupili ter bo zaradi tega meso za 25 par cenejše pri kilogramu.
Sploh si ne morete rrrisfiti, ni mogoče pojrniti, kakšna bo Ljubljana po regulaciji Ljubljanice. Če si pa vseeno nekoliko predstavljamo ogromnost izprememb, tedaj je umi i ivo, da čutimo sveto dorznost poklicanosti — doprinesti svoje idole za uresm-čende dalekosežnih načrtov. To >e prav, zato se zdramite! Morda bo kdo predlagaj, da se zgrada tromostovje Bod Trančo, Prešeren pa prestavi na Napoleonov trg »za ravnoteža e obelisku«. Pametno bi bno tudi, da bi frančiškanski most kar porinili do Kongresnega trga, ker že mora priti proč, pa bi imeli en most več. Marsikaj bi se še dalo svetovati, tako tudi bd se gotovo kdo zavzel namesto za tromostovje za 5 mostov, ali pa za večnadstropen viadukt.
Torej, ko bomo drugič hoteli opisati Ljubljano, se bomo približno tako odrezali: Ljubljana mesto na obeh bregovih znamenite Ljubljanice je skoraj s redna eev ropsko mesto, v bližirri albanske meje, slovi zlasti po svojih prebivalcih, ki vsi požrtvovalno sodelujejo v dehi za napredek svojega mesta, vsi brez izjeme regulirajo Ljubljanico Ta reka namreč še vedno ne ve, v katero smer bi tekla, za kar se ruda Ljubljančani ne morejo zediniti, zato pa iščejo rešitev težavnega problema: od »Sodčka« do »Mačka«, od »Fajmoštra« do »Kaplana«. Narodna pesem pa pravi, da stoji Ljubljanica dolga vas, refren se pa glasi: diši Ljubljanica — dolg kanal-...«
Samo še danes
ob 4*i 7« in 9«
„Duna] mesto
petja44
Smeh, zabava, petje, dunajska glasba
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Nečuveno
— V tej ulici stanuje moja nevesta, št. 32.
— Kaj? Že 32. nevesto imaš?
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jutri! Premiera!    Pozor! Senzacija!
>VORI v prvem svojem vel&napetem filmu senzacij in
Zasledovanje na suhem, na vodi in v zraku. Pristni detektivi. Prelepi naravni posnetki. Na luksuzni jahti! Branitelj deklet!
©M M,0 m
Hi rti Min al
vstopnice!
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
B7C
Manufahtura
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
Otvarjamo sesijo!
Znatno znižane cene
Na obroke
O resničnosti tega ae prepričajte sami.
Posetite nas!
Zahtevajte potnika!
Dnevne vesti
— Odlikovanje. Včeraj je bil odlikovan dr. Hans Hdgler mL, sin znanega ljubljanskega zdravnika, asistent XX. ginekološke klinike prof. Kermaunerja na Dunaju, z redom sv. Save IV. stopnje v priznanje zaslug za jugoslovenske državljane v inozemstvu. Na našem poslaništvu na Dunaju je izročil poslanik minister dr. Angjelkovic g. dr. Hoglerju odlikovanje. Čestitamo!
_ Imenovanje v predsedništvii ministr
skega sveta. Za šefa kabineta in referenta pri predsedniku ministrskega sveta je imenovan gosp. dr. Stevan C i r k o v i Ć, dosedanji tajnik v ministrstvu zunanjih del. Dr. Cirkovie je bil, ko je še študiral na beograjskem vseučilišču, beograjski korespon-dent našega lista in je opravljal ta svoj posel z vso ljubeznijo in vestnostjo v našo ;k>1-no zadovoljnost. K imenovanju iskreno čestitamo!
— Delavce* prispevek za zavarovanje. Ker nastajajo često spori o zakonito dovoljenih odtegljajih za bolniško in nezgodno zavarovanje. Delavsko zbornico in Borzo dela, objavljamo ponovno, da je dopustno odtegovati od tedenskega zaslužka: do 4S Din 1-13 Din; preko 48 Din 1.G6 Din; preko 57.60 Din 2 Din; preko 69.60 2.41 Din; preko S4 Din 2.90 Din; preko 100.80 Din S.48 Din; preko 120 Din 4.14; preko 144 Din 4.97; preko 173.80 Din 5.97 Din; preko 204 Din 7.04. preko 240 Din 8.28; preko *J88 Din V).94. Pri akordu je računati zaslužek, ki služi za odmero odtegljajev, tak^j, da se deli vsoto izplačanih zaslužkov z odpadajočimi delovnimi dnevi ali tedni. Tabelaričen pregled zakonitih odtegljajev ter druga važna navodila so razvidna v knjigi dr. J. Bohinjca ^ Pomoč delavcem«, ki jo oddajajo ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev za ceno 4 Din.
— Društvo privatnih sdravnikov. Jutri se bo vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Društva privatnih zdravnikov za Jugoslavijo. V tem društvu bodo lahko včlanjeni oni zdravniki, ki niso niti državni, niti v samoupravni občinski shižbi.
— Natečaj ta lektorja španskega jezika. Rektorat beograjske univerze razpisuje natečaj za lektorja španskega jezika na filozofski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 1. aprila.
— Razpisana zdravniška služba. Projektori uprave splošne državne bolnice v Beogradu je potrebe« sekundarni zdravnik. Prošnje je treba vložiti do 10. marca.
— Gostovanje slavne češke igralke v Jugoslaviji. Prihodnjo soboto odpotuje na gostovanje v Jugoslavijo slavna češka igralka Marija H u b n e r. Najprej nastopi več večerov zapored v Beogradu. V Beogradu bo prvo gostovanje 10. marca, drugo 11., tretje pa 12., dva dni pozneje pa nastopi Hiibner-jeva že v Zagrebu. V Beogradu nastopi v >Velblodu skozi šivankino uho«, >Svetem plamenu« in >Morali gospe Dulske«; v Zagrebu pa v >Strašilih< m v >Svetein plamenac.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t m. je bilo v dravski banovini 14 primerov tifuznih bolezni, 44 škrlatinke, 51 ošpic, 114 davice, 14 šena, 2 nalezljivega vnetja možganov, 1 dušiljivega kašlja in 1 otTOČniske vročice.
—Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče na Brdu je pre-povedaio posestniku na Prevojah pri Lukovici Juriju Kurentu za naj an je v krčme za dobo enega leta.
—Dražba lova, Lovska pravica krajevne občine Studenci pri Mariboru se odda v zakup na javni dražbi do 31. marca 1935. Dražba bo v torek 31. marca ob 10. na okrajnem glavarstvu Maribor - desni breg.
— Knjige Slovenske Matice. Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige izidejo o veliki noči v aprilu. Knjižni dar je naslednji: 1. I. Cankar, Zgodovina lik. umetnosti v zah. Evropi. TJ. del. Romanska doba in gotika, 1. snopič; 2. France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 2. snopič; 3. Prevodi iz svetovne književnosti, XIII. zvezek: Rey-mont-Glonar, Kmetje IV. (zaključni) del. Poletje; 4. Avgust Pirjevec, Levstikova korespondenca, članarina ostane neizpreme-njena — 50 Din letno, članom, pristopivšim letos, se dajo prvi trije deli romana »Kmet-jec, skupno 909 str., kakor tudi 1. snopič Kidričove Zgodovine po znatno znižanih cenah. Pristop je javiti po dopisnici, ali osebno pri društvu v pisarni Matične hiše na Kongresnem trgu št. 7, ozir. pri poverjenikih. Opozarjamo, da je vsak snopič Cankarjeve Zgodovine za se celota. Prvi del te važne knjige (trije snopiči); Slikarstvo, Skulptura in Arhitektura, 316 str. s 141 slikami in tlorisi, velika osmerka, vezan v najfinejše platno, dobijo novopristo-pivši člani istotako po znatno znižani ceni. Natančnejši pogoji se pošljejo vsakemu re-flektantu. Plačljivo po položnicah; po dogovoru tudi na obroke. Gg. poverjenike prosimo, da pošljejo imenike članov in vpra-šalne pole do 31. marca. V 1. 1930 je naraslo število Matičnih članov na 4000, zato je bila dana možnost nuditi članom za nezvi-šano članarino ta bogati knjižni dar. Vabimo k pristopu!
— XII. dražba kož divjadi bo 23. marca na velesejmu v Ljubljani. Opozarjamo vse posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tem letu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prodajne priložnosti. Kože se sprejemajo že sedaj in najpozneje do 20. marca. Letošnja januarska dražba je navzlic neprilikam, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza, dobro uspela. To je posledica organizacije »Divja koža«, v kateri sta sedaj zvezana pridobitelj in prodajalec. Ugodne posledice njenega dela čutijo danes vsi jugoslovanski lovci. Kože sprejema in daje navodila »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem.
— Vsem, ki imajo odvisne knjige! Podpisana Zveza kulturnih društev v Mariboru pripravlja ustanovitev 20 novih javnih ljudskih kniižnic. V to svrho potrebuje predvsem lažje poljudne romane, povesti in črtice, zlasti dela naših pisateljev Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Finžgarja, Bevka, Cankarja itd., v kolikor so za podeželske knjižnice sposobna, ter tudi lahko pisane knjige gospodarske in druge vsebine. Kdor ima eno aH drugo tako knjigo v zalogi in Jo more ali podariti ali vsaj po nizki ceni prodati, naj nam pošlje seznam dotičnih knjig z navedbo pogojev ter obenem seveda navede, ali so knjige vezane ali broširane, ali so dobro ohranjene itd. Pripominjamo, da gre tu zlasti za knjižnice ob naša meji. Zveza kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva uh 1.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Skopi ju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skopiju 12, v Mariboru 11.3, v Zagrebu in Beogradu 11, v Sarajevu 10, v Ljubljani 8.4. Povsod je torej nastopijo toplo vreme. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76-1 mm, temperatura je znašala 3.8.
— Detoniorilka obsojena na 20 let ječe.
Včeraj je bila v Splitu končana razprava proti Matiji Nikolac in njeni materi Ivi Parmač, ki sta bili obtoženi umora sina, oziroma vnuka. Nikolačeva je namreč svojemu otroku s tako silo potisnila smokvo v »oltanec, da se je zadušil. Sodišče je deto-i nor i 1 ko obsodilo na 20 let težke ječe. Njena mati je bila obtožena, da je vedela za zločin, pa ga ni hotela prijaviti oblastim. Sodišče je mater oprostilo.
— Velik požar v Travnika. Včeraj je nastati v Travniku velik požar. Goreti je začela hiša bratov Arnavtovič. Ogenj je nastal v pritličju, kjer je bilo nakopičeno razno blago, potem je pa naglo objel vso hišo. Poslopje je pogorelo do tal. Škoda znaša pol milijona Din.
— Ubijalci posestnika Zaeska prijeti. V nedeljo popoldne so našli blizu Srbobrana ubitega posestnika Franca Zacska, o čemer smo že oročali. Orožniki so aretirala' Petra Seresa. Josipa Kalmarja in Andrejo Siposa. Vsi trije so v soboto popoldne popivali z Zacskom. Ko so šli domov, je med njimi nastal prepir, med katerim je baje Za:sko z železno palico opletal po njih. Seveda tudi oni niso držali rok križem in so ga do nezavesti pretepli. Pozneje je Zacsko poškodbam podlegel. Vse kaže, da je ta izgovor iz trte izvit in da je vzrok zločina drug. Vse tri ubijalce so izrodili sodišču.
— Aretacija župana v Stari Pazovi. Na ukaz državnega pravdništva v Subotici so včeraj orožniki v Stari Pazovi aretirali tamošnjega župana Branka Tapavico, bivšega okrajnega predstojnika v Kuli in Topoli. Njegova aretacija je v zvezi z upravnim škandalom v Topoli, kjer so prišli na sled velikim poneverbam. Glavni krivec, občinski notar N. Cosič, ki je bil že prej aretiran. V umazano afero je zapletenih že več drugih oseb in je pričakovati nadaljnjih aretacij.
Iz Liubliane
—Ij Ga. Pavla Lovsotova, koncertna in operna pevka si je izbrala za svoj letošnji koncert celo vrsto program nih točk iz svetovne literature. Zastopani so skladatelji Čajkovski, Novak, Smetana, Gliere, Leo-ruks, Thomas, Curran, Ham i 1 ton, Proh, Blech, Kienzl, Marx, Schubert kakor tudi Verdi. Program je izredno pester in brez dvoma je, da ga bo podala odlična solistinja s svojimi sodelovale! v vsakem pogledu dovršeno umetniško. Pesem se vrsti z arijo, mnoge so še nepoznane prvokrat pete pri nas. Opozarjamo, da se vstopnice že dobivajo v Matični knjigarni po koncertnih cenah. Prihodnje dni bo na razpolago tiskano besedilo vseh pesmi, ki so na sporedu.
—lj Elektrovod na Gosposvetski cesti za tramvaj so pričeli napeljavati včeraj. Monterska dela pri šišenski tramvajski progi bi bila že gotova, a jih je zadrževalo slabo vreme, brozga je popotnoma zallki tir, zaradi tega niso mogli po njem prevažati premičnega odra. Šeie te dni se je blato toliko uneslo, da so lahko tirnice očistili ter prepeljali stolpni oder do železniškega prelaza. Včeraj so provizorno napeli elektro vodno žico v vsej dolžini Oospo-svetske ceste-
—I j Umrli so v LJubljani v času od 21. do 26. t. m.: Spdndler Franc, 53 let, bančni podli radni k, Poljanska c. 23; Sirk Ana roj. Podboršek, 78 let, vdova mesarja, Poljanska c. 64; Stare Ivan, 16 let, zasebnik, Zaloška c. 13; Vadnjal Anton, 77 let, progov-ni nadzornik v p., Celovška c 32; Suhadot-nrk Anton. 21 let, pleskar, baraka pri mestni klavnici; Horkij Jan, 45 let, trgovec, Miklošičeva c. 34. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Erzin Kan Ladislav, 1 dan, sin narednika: Miheldič KaJiša, 2 meseca, hči brezposelnega delavca; Srafcar Martin, 43 let, posestnik, Tomačevo; Muha Frančiška. 68 let, vdova posestnika; Hav-liček Jože. % ure, sin bančnega sluge, Večna pot 3, Galjevioa; Martinšek Zora 8 let, hči kretmka dri. žel., Kresnice; Ber-gant Danilo, H leta, sin miz. pom., Kamnik; Tome Jožef, 62 let, uradnik OUŽD v p., Zrinskega c. 5; Jurkovič Anion, 62 let, ključavničar drž. žel. v p., Knezova ufl. 100.
—Ij Javno predavanje. V sredo dne 4 | marca t. L ob 20. uri predava v dvoran j glasbenega društva »Sloge« načelnik stro; nega oddelka ljubljanske direkcije državnr" železnic g. inž. Dolinšek o predmetu: »Ra
cijonalizaciia v splošnem gospodarstvu in v strojni službi žeiczrtic posebej«. Kot že naslov sam pove, bo predavanje jako interesantno in vabimo vse železničarje, kakor tudi širše občinstvo, da se ga udeleže. — Odsek uradnikov L ii H. kategorije UJNZB, oblastni odbor UJNŽB - Ljubljana.
—Ij Mestna plinarna priredi jutri poskusno kuho na plin«, združeno s predavanjem, za kuharice in kuharske pomočnice. Predavanje se vrši v šentjakobskn šoli (vhod iz Florjanske uiice) ob 4. popoldne Vstop prosi
—1] Gospodinjam! Vse žene in dekleta, ki se zanimajo za organizacijo gospodinj na gospodarski pod4agi in se hočejo udeleževati kuharskega tečaja aii praktičnega pouka v prikrojevanju in šivanju oblek, perila ali kravat, o likanju, barvami u doma Ltd., naj se zglasijo v Splošnem ženskem društvu. Rimska c. 9, vsak dan — izvemS nedelje — od 3-6 pop., do 15. marca t 1.
—lj Kako se goje roiiee t lončkih predava v ponedeljek ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta gosp. nadzornik štrekel j, v torek je pa tisto zlasti za Trnovčane in Krakovčane važno in koristno predavanje gosp. upravitelja Lapa o siljenju zgodnje zelenjave. V sredo predava gosp. Ante Gaber o okraševanju oken in balkonov, v četrtek govori gosp. nadsvetnik Bukovec o paradižnikih, v petek pa zaključi serijo predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva vseuciliški prof. gosp. dr. Fran Jesenko s prezati i mi vi m predavanjem o vsem, kar rastline na jn ujne je rabijo in kaj vse znajo. Vstop je tudi nečlanom prost
—lj Pevski zbori včlanjeni v Hubadovi župi JPS bodo nastopili na koncertu, ki bo v nedeljo, dne 8. marca v veliki TJnionski dvorani. Nastopilo bode 13 zborov, deloma iz Ljubljane, Šiške, Most pri Ljubljani, Domžal, Trbovelj, Hrastnika in Celja. Na programu so dela 19. jugoslovanskih skladateljev odnosno harmonizatorjev narodnih pesmi. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske izvaja v četrtek, dne 12. marca eno najlepših del P. H. Satnerja kantato Oljki za soli zbor in veliki orkester. Koncert bo v počastitev 80-Ietnice velezaslužnega slovenskega komponista. Vse podrobnosti javimo.
L
Zahvata
Ker mi ni mogoče zahvaliti se na nebrojnih pismenih in te-legrafičnih čestitkah, ki so mi došle ob priliki moje sedemdesetletnice od raznih strani, se začasno tem potom vsem naj-iskreneje zahvaljujem.
Ljubljana, 28. febr. 1931.
Notar Hudovernik
•«* i
—lj »Sedem orlov« je izredno učinkovit film iz življenja in bojev letalcev na zapadni fronti. Predvaja ga Zveza kulturnih društev zadnjič v nedeljo, dne 1. marca ob 11. dop. v kinu Ljubljanski dvor. Cene izredno nizke.
—lj Invalidi radi vojnice (vojaške takse) morajo delati prošnje, da bodo oproščeni po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Kdor je že dobil plačilni nalog ali pa ga še ni dobil, naj se zglasi v pisarni Udruženja vojnih invalidov v šentpeterski vojašnici soba št. 3 pri tajniku z najnovejšimi nadpre-glednim listom. Izkazi, ki smo jih zadnjič predložili ne zadostujejo. Seveda velja ta poziv samo za ljubljanske Člane, drugi naj urede zadevo ako bodo dobili plačilne naloge pri svojih krajevnih odborih.
—lj Klic x Dolenjske ceste. Včeraj smo čitali v našem listu o blatu v Hradeckega vasi. Prosimo, pripeljite se s tramvajem do mitnice, potem pa korajžno naprej po hodniku proti Rudniku. Obujte visoke škornje, zberite vse moči. ali vendar se nam zdi, da zbeži te nazaj že po prvih korakih. Potem pa tecite takoj na magistrat, ker mi ne moremo čez blato, in v našem imenu prosite gospode inženjerje, naj nas rešijo blatne povoda ji.
—lj Nameeeensk« najvažnejše vprašanje je danes socijalno zavarovanje. Ne bi smelo biti nameščenca, ki ga ne bi to tako važno vprašanje zanimalo. O tem važnem vprašanju bo predaval na svojem drugem predavanju podd i rektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančić na predavanju, katerega priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v torek, dne 3. marca t L ob 2o. uri v salonu restavracije »pri Levu c Govoril bo o novem osnutku zakona o socijalnem zavarovanju. Interesenti pridite polnoštevilno. Vstop prost
—lj Nedeljski popoldanski tečaj — Jenkove Šole ima jutri ob pol 4.—8. pop. svoj zaključni venrek. Vabljeni posetniki in gostje. 126-n —ftj Vsi eenj. gospodje v Ljubljani se opozarjajo na poseben način pranja m svet-lolikanjja ovratnikov po angleškem načinu, da se kravata lahko vloži in se ne poškoduje. Obrabljene ovratnike obrača in pogladi, kar podaljšuje njihovo trajnost. Cene za Škrobljene ovratnike 1.50 in 2 Din komad iagotovi se na željo v dveh dneh za tujce v enem dnevu. Franjo Šimenc, Kolodvorska ulica 8, nasproti mestne ljudske kopeli. Domačo trvdko toplo priporočamo.
—lj Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine, sdruien s velikim družabnim plesom bo v soboto 7. marca v veliki dvorani >Kasinec. Prijave tekmujočih parov sprejema do 5. marea mojster Jenko v Kazini, kjer se vrši tudi brezplačni trening za turnir. Tekmovalo se bo v letošnjih družabnih nlesih m posebej v valčku za naslov »valč-kev kralj aa 1. mi«. K«r se vrti prireditev ■ korist revni deci pričakujemo vsestran-kega odziva. t27-n
&ta JtSna
Kralj valčka
Danes ob 4., pol 8. in i), uri, jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.
v prvem nemškem govorečem filmu
Claire Rom mer, Hans Stiiwe in Fred Louis Lereh
Doživljaji znamenitega dunajskega komponista J. Straussa
KINO DVOR
Telefon 2730. *
—lj Zabavni večer prirede, dne 28. februarja oficirji ljubljanske garnizije v vseh prostorih Tabora. Na to prireditev s»e vabijo vsi, ki imajo permanentno vabilo za obisk oficirskega doma. Začetek ob 21. uri. Odbor.
—lj Občni zbor Ciril Met. podružnice t Šiški se vrši v ponedeljek, dne 2. marca ob 8. uri zvečer v restavraciji Reininsrhaus.
128-n
—lj >ExtemporaIec veseloigra v treh dejanjih se ponavlja v soboto in nedeljo na Šentjakobskem odru. Veseloigra je polna krasne sdtuacijske in besedne komike. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva kot izredno komična postrežnica, Gorupova kot pisateljica Hoffmann-Salzer, Pirčeva kot profesorjeva hčerka, ter gg. Lavrič kot profesor Enderle, Ouk kot slab latinec-osinošo-lee, Kune kot strogi ravnatelj gimnazije hi Mozer kot pijani šolski sluga. — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karnič-nika na Starem trgu. Vabljeni.
—lj Preporodova plesna vaja ae izjemoma vrši v nedeljo zvečer. Mesečne karte so za ta večer še v veljavi. Začetek točno ob pol 20. uri. Vse oenj. plesalke in plesalci vljudno vabljeni.
—lj Lutkovo gledališče na Taboru. V proslavo stoletnice rojstva F rama Levstika se bo v nedeljo 1. marca ob 15. uri vršila slavnostna premijera igre >Martin Krpane — Društveni orkester pod vodstvom kapelnika br. švajgarja bo odigral potpuri slov. narodnih pesmi, nakar bo avtor br. Jaka Spicar iz Radovljice imel govor o značaju in pomenu tega dela.
—lj Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 2. marca 1931 ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XIV. vajeniško predavanje. — Predava g. Mirko Kra-pež, podnačemik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani o temi: »Telovadba vzgojni smoter narodov« (nadaljevanje). Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
_Ij obsmrtno in podporno društvo Vlč-
Glince ima svoj redni občni zbor v torek dne 3. marca ob 8. uri zvečer v dvorani Prosvetnega doma. člani obvezni! — Odbor.
Iz Celja
—c Občni zbor Gremija trgovcev v Celin. V sredo dne 11. marca t 1. ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) se vrša redni letni občni zbor gremija trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg š*. 8 z običajnim dnevnim redom. Vsi žrani so vabljeni, da se ga pokioštevnno in točno udeležijo ter na viden način pokažejo svojo stanovsko zavednost Izostanek iz gremijainega zbora se mora po § 34., 4. odstavek pravil temeljito opravičiti, sicer lahko naloži načelstvo denarno globo.
—c Hudožestveniki bodo jutri gostovali v Celju z Gogoijevim »Revizorjem«. Začetek predstave je ob 30. Vstopnic je še vedno dovolj na razpolago v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kraha Petra cesti. Naj nihče ne zamudi predstave velikih ruskih umetnikov.
—c Na celjskem Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 2. marca ob 20. uri g. prof. celjske realne gimnazije Srečko Breda« o svojih najnovejših izsledkih m najdbah v jami Potočki zađalki. Zanimiva izvajmja bedo rojasme ale številne čiste mi nove skioptične slike. Predavanje se vrši v risalnici meščanske šole v Vodnikovi u* c;.
—c Izgubljeno. Med potjo od Gaberja do celjskega kolodvora je izgubila 23. t. m. Ham Varantova iz svoje ročne torbice znesek 130 Din. Valantova je lena ubogega železniškega premikača Jakoba Vafan-ta, ki mu je pred dnevi v izvrševanju nie-g ve službe odrezal va* n levo rok3 med komolcem in ramo. Nesreča «e je pripetila na tukajšnjem kolodvoru. Pošteni najditelj naj denar odda na celjski mestni policiji-
—c Pretežko je naloži!, V Prešernov« ulici je našef predsinočnjim okrog 22. ure službujoči stražnik na tleh ležečega totalno pijanega hlapca Ivana Z., kn je imel precej obtolčeno glavo zaradi pretrdih sunkov ob hišne vogale. Levo oko Je bflo popolnoma nabreklo in zah'to. pa ukR z zdravim desnim ni nič videl, ker je poo# preveč močnega Štajerca. Noč je prespaJ v policijskem zaporu, zjutraj pa Je preje* poleg hudega mačka še primerno nagrado pri predstojndštvu mestne policije.
—c Občni zbor »Soče« v Celju bo Jutri v nedeljo 1. marca ob pol 16. uri popoldne v mali dvorani Cdfiskega doma. Prosi se za polnoštevilno udeležbo. V slučaju nesklepčnosti se vrsti občni zbor pol ure pozneje ob vsaka udeležbi.
—c Pregled motornih vozil iz ceHskega sreza. Pregded vseh osebnih in tovornih avtomobilov, ki še niso bili letos pregledani, se bo vršil v torek, dne 3. marca 1931. ob U. url dopoldne v Celin na Sp. Lanov-žu pred mestno garažo. Pregled motornih koles se pa izvrši dne 17. marca 1931. Isto-tam ob U. url. Vsi Tastnikl motornih vozil naj pripeljejo na omenjene dni svoja motorna vozila, ki naj bodo očiščena, op remen a z novo evid. Številko za leto 1931. ter neonorečenem stanju. Proti vsem lastnikom motornih vozfl, ki U se ne odzvali se bo postopalo po zakonu.
On ali jaz
Rivijera. Ženeva. Luksuzni parnikl Pristanišče — mravljišče, ljudje, delavci, pustolovci, pobcaji: divjanje - vrvenj*'. Na kolodvoru ista slika — ljudje in stroji, med njimi vihar usod. Vsak je zase. a vsi skupaj so kaos. Takšno je življenje: film tragikomedija ali pa tudi opereta. V tem primeru pa je pustolovščiua.
Film nam prikaže napeto pustolovšcir.r> v slogu modernih kriminalnih detektivskih romanov, ki jih današnje občinstvo požira na debelo. Današnji človek razbičanih živcev pač čisla razburljive dogodke, v katerih senzacijonelni dogodki kar plešejo se izpodrivajo v blaznem tempu, v ritmu — filma.
Nekoliko so seveda Like zgodbe podobnu tistemu divjemu rouianticizmu, cigar sad so bili gromozanski romani, -skoraj ne skončni, od začetka do konca natlačen! 1 groficami, pustolovci, revolverji, neznanskimi ljubavnima zgodbami in grehi, da mora zaigrati vsakomur srce ... toda današnje pustolovske zgodbe so vendar moderne, današnji grof Monte Christo je Hanry Piel. In to je dovolj razlike, kolikor je pac potrebno za današnje občinstvo.
Tako se bo Ljubljana seaaoina seznanila z vsemi svojimi ljubljenci iz nemih filmov — v zvočnih.
Blazni tempo igre, vrtinec senzacij, ki trgajo živce, vihar pustolovščin — to je pač Harrvjeva igra. In v tem filmn še celo igra sam proti sebi.
Gotovo je to izboren tovrstni — pustolovni — senzacijonelni film— kaj drugega pa itak ne more biti.
Predavanje
o dr. Kramaru
Celje, 38. februarja. V četrtek 36. t m. je predaval v celjskem Nar. domu g. dr. Kukovec o dr. Kramaru, Dvorana je bila skoraj polna, aH vendar nam je bito neprijetno, ko smo opazili, da se tega važnega predavanja m so udeležila odo taki, ki bi nam morali prednjačiti z vnemo v takih važnih vprašanjih! Predavatelj je v gdavnih potezah prikazal dr. Kramara kot vseslovana ki agflncga borca za slovansko idejo. Kot tak je Wl pred vojno z g. Ivanom Hribarjem v Rusi^ ii m celo pred carjem Nikolajem 1L, kar je poleg drugega gotovo pripomoglo, da sta bila med vojno oba zaprta in dr. Kramaf cefo obsojen na smrt, proti čemur se je nad nemško zflobo zgražaj ves svet. V drugem delu svojega izborno zasnovanega govora je g. predavatelj z zgodovinskimi podatki pokazal in dokazal neodoljivo tvorno silo nacijonalne ideje, kateri se moraano zahvaliti, da imamo sedaj svobodno domovino Jugoslavijo, svobodno bratsko Češkoslovaško in Poljsko. Dotaknil se je tudi naše maroške Rusije, ki je še nekako obdana z megleno kopreno, a se vendar opaža, da se po mnenju opazovalcev evropejizira. V ruskem narodu pa živi kiica, ki predrami Rusijo iz sedanjega prehodnega stanja, da potem pojačana vstane kot zaščitnica in pTvoboriteljica za slovansko idejo, v kateri najdemo vsi Slovani svojo neobhodno potrebno zaslombo, ki nas bo krepila v borba in odporu proti našim neprijateljem. G. dr. Kukovčevo predavanje je bilo globoko zasnovano ter nas je vse živo prepričalo, da je naša bodočnost lt v s-Iovanski ideji, katere se moramo iznova oprijeti ter jo poudarjati in gojiti povsod, kjerkoli sc nam nudi prilika. To je naše kardinalno vprašanje ter je od razvoja tega vprašanja odvisna vsa naša bodočnost!
Toplo bi bilo želeti, da bi g. minister dr. Kukovec slovanski evangelij razširil po celi Sloveniji tn Jugoslaviji, kajti nam ni dovolj, da smo Jugoslovani, ampak biti moramo tudi Slovani, ker kot taki se ne bomo čutili več majhne, kar nas nekako deprimira, ampak velike in sibie. kar nam bo dajaHo novega poguma in samozavesti.
Sveti ogenj, katerega nam je g. dr. Kukovec vžgal, naj v naših dušah ne ugasne, ampak naj nas okreoi v stremljenju i delovanju za naše velike cflje. ki nam jih nudi slovanska vzajemnost. Njegovo predavanje, loj je vsem zelo ugajalo, smo do konca pazliivo poslušali ter smo ga nagradili z živahmirr vzkliki in aplavzom. Gospodu predavatelju izrekamo naitoplejšo zahvailo ter ga prosimo v tem pravcu na-daljnćh pobud.
OTROŠKI MOGAVtCt
'iiGOM
NaJbolfBe, nartrajnejše,
13
Spominjajte se slepih!
Razveseljiv napredek
sokolstva
Iz letnega poročila sokolske župe Ljubljana o njenem uspešnem delovanja v preteklem letu
Sokolska župa Ljubljana bo imela jutri na Taboru redno letno glavno skupščino. Ob tej priliki je izdala tiskano poročilo o svojem delovanju v preteklem letu, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podatkov.
Tajniško poročilo
omenja, da je imela župna uprava lani 11 rednih, 2 izredni in 1 odborovo sejo, poleg tega pa večji sestanek vseli ljubljan skih in okoliških društev. Redne seje so se vršile vsak prvi torek v mesecu in obiskovane so bile vedno polnoštevilno. Da se je župna uprava še bolj poglobila v interno delo društev, je bilo sklenjeno, da so ji morala pošiljati vsa društva redna mesečna poročila o svojih sejah in sklepih. 2upa je bila razdeljena na 6 okrožij in iz članov župne uprave so bili določeni župni referenti, čijih naloga je bila točno proučiti vsa poročila in poročati o njih na sejah župne uprave. V Ljubljani sami so tri župna okrožja, četrto je kamniško, peto obmejno, šesto pa ribniško, župni vlož-ni zapisnik izkazuje 3650 tekočih številk, dopisov in raznih poročil je prišlo 2970, odposlalo se je 59 okrožnic in 621 dopisov.
Tajnik br. Stane F1 e g a r navaja v svojem poročilu dalje udeležbo članov župne uprave na raznih nacionalnih in kulturnih prireditvah. 7. in 8. junija se je vršil župni zlet kot nekaka preizkušnja za vsesokolski zlet v Beogradu. Gmotni uspeh je bik žal, minimalen in župa bi bila v zadregi glede denarnih sredstev za svoje odposlanstvo v Beograd, da se ni našel dobrotnik Sokolstva v osebi znanega so-kolskega mecena br. Frana Medica, ki je podaril župi 4.000 Din. Vsekokolskega zleta v Beogradu se je udeležila župa v zelo častnem številu. Deputacija župne uprave je bila povabljena tudi na dvorno zakusko, ki jo je priredil Nj. Vel. kralj na čast udeležencem zleta. Pri tekmah v Beogradu si je zopet priborila vrsta Ljubljanskega Sokola meč kralja Aleksandra I., ki je ostal tako kot prehodno darilo v sokolski župi Ljubljana, župni starosta je bil na Bledu pri ministrskem predsednika In mu z drugimi sokolskim! zastopniki tolmačil težnje in potrebe Sokolstva. častna je bila udeležba tudi ob priliki prihoda ministrskega predsednika v Ljubljano. Važen za organizacijo je bil sestanek vseh glavnih župnih funkcijonarjev dravske banovine pod predsedstvom br. Gangla. Namen sestanka je bil določiti smernice bodočega skupnega dela vseh žup.
Tajniško poročilo omenja nadalje mednarodne tekme v Luxembourgu, kjer pa ;*e moralo, žal, naše Sokolstvo položiti na oltar svojega plemenitega prizadevanja najtežjo žrtev — življenje Toneta Maleja, ki je bil Sokol v polnem pomenu besede, župna uprava se je udeležila tudi proslave 80-letnice  rojstva prezidenta Masarv-ka, vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, odkritja spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki, po starosti razvitja 10-vih vojaških zastav v Beogradu, sprejema polk ovne   zastave  40.   pešpolka   . Triglavskega <.. proslave 40-letnice Sokola v Zagorju, proslave 1. decembra in kraljevega rojstnega dne. 2upna uprava je bila sprejeta pri banu dr. Marušiču in novem o-mandantu dravske divizije generalu Bogoljubu Biču, ki sta kot Sokola obljubila župi vsestransko podporo. V decembru se je vršil družabni  sestanek župne uprave v Ribnici, ki so se ga udeležila tudi vsa društva ribniškega okrožja. V preteklem letu se je vršil tudi 14-dnevnI župni prednjaski tečaj, ki je bil izredno dobro obiskan. Župna uprava se je udeležila po svojih delegatih skoraj vseh lanskih društvenih javnih skupščin, samo v najoddaljenejše kraje ni mogla poslati svojih predstavnikov.
Tajniško poročilo še posebej omenja, da naše oblasti sokolskim organom vedno pomagajo, da se Sokolstvo širi in utrjuje. V tem pogledu omenja pohvalno tudi mestno občino ljubljansko z županom dr. Pucom na čelu. župa je štela z ustanovitvijo SKJ 34 društev, ob sklepu leta pa jih Šteje že 46 in 6 Čet. Ustanovila so se nova društva Ljubljana m., Ljubljana IV., Zg.
Šiška, Prezid, Gerovo, čabar in Dol pri Ljubljani, obnovljena so pa bila društva Medvode pri Ljubljani, Dol. vas pri Ribnici in Dobrepolje. Od novomeške župe se je na lastno željo pridružilo ljubljanski župi društvo št. Vid-Stična, ki pa se je nedavno razdružilo v dve samostojni društvi, št-Vld na Dolenjskem in Ivančna gorica. Sokolske čete so bfle ustanovljene v Zalogu pri Ljubljani, v Strugah pri Ribnici, v Velikih Poljanah nad Ortnekom, v Rovtah, Koprivniku in Stari cerkvi. Vrše se pa priprave za obnovitev društev v Notranjih goricah, Blokah in Loškem potoku ter za ustanovitev novih društev in čet v Vodicah, šmartnem pod šmarno goro, na Dobravi pri Ljubljani, v škocjanu pri Turjaku, Horjulu, Sv. Jakobu ob Savi in na Babnem polju pri Starem trgu.
Iz poročila župnega načelnika
br. Lojzeta V r h o v c a posnemamo, da je nastopilo na župnem zletu 186 telovadcev, 160 članic, 140 moškega naraščaja, 130 ženskega ter pri igrah 148 moške in ženske dece. župnih izbirnih tekem za savezne tekme na vsesokolskem zletu se je udeležilo 5 vrst članov in 12 posameznikov v nižjem oddelku, 13 posameznikov v srednjem oddelku ter ena vrsta in 10 posameznikov v višjem oddelku, članice so tekmovale v 2 vrstah in 11 posameznic v nižjem oddelku ter 6 posameznic v višjem, naraščajniki pa v 5 vrstah in 6 posameznikov v višjem oddelku in v 4 vrstah v nižjem oddelku. Naraščajnice so tekmovale "v štirih vrstah in 6 posameznic, v nižjem in v dveh vrstah v višjem oddelku. Uspehi so bili pri naraščaju prav dobri, pri članstvu pa manj pohvalni.
Na vsesokolski zlet je odšlo najprej 120 naraščajnikov in 60 naraščajnic, glavnih zletnih dni pa se je udeležilo okrog 500 članov in 200 članic, od teh 186 telovadcev in 150 telovadk. V savezni tekmovalni vrsti na mednarodni tekmi v Luxembourgu je bilo 7 Članov iz ljubljanske župe, dva meseca po vsesokolskem zletu je priredila župa 14-dnevni prednjaski tečaj v Ljubljani, ki ga je obiskovalo 40 bratov in 23 sester iz 24 društev. V preteklem letu je priredilo javne telovadne nastope 26 društev. Mesečna poročila o telovadnem obisku je pošiljalo od 46 le 35 društev. Župna statistika, zaključena z 31. decembrom 1930, izkazuje: 6073 članov, 1983 članic, 845 naraščajnikov. 431 naraščajnic, 1223 moške ter 1146 ženske dece. članov telovadi 805, kar znaša 13 %, članic pa 135 ali 22 %. To je seveda odločno premalo.
Poročilo župne načelnice
sestre Adele Mužinove je kratko in jedrnato, župna načelnica naglasa, da je župa, ki bi morala prednjačiti, na vsesokolskem zletu v Beogradu popustila. Naše žene se premalo zavedajo, koliko lahko koristijo na sokolskovzgojnem polju. Klicu Prage se bo treba prihodnje leto najčast-neje odzvati in pokazati moč in sposobnost ljubljanske župe. Tekme, razpisane za letošnje leto, naj bodo priprava za pohod na vsesokolski zlet v Pragi.
Poročilo o prosvetnem delu
poda župni prosvetar inž. Lado B e v c Prosvetni odbor je moral organizirati v prvi vrsti razne proslave in prireditve. Proslava 1. decembra se je vršila v vseh 44 edinicah župe. Na svečanih sejah uprav je bilo 35 predavanj, na akademijah pa 29. Zaobljubo je položilo 1476 članov in članic, udeležba na akademijah je znašala 7424, na svečanih sejah uprav pa 7516. Po lastnih poročilih se je uspeh proslave ocenil v 24 edinicah kot odličen, v 20 pa kot dober, župni prosvetni zbor je bil 4. maja. število nagovorov pred vrstami in predavanj je bilo prav zadovoljivo. V splošnem je bilanca prosvetnega dela pokazala trdno voljo do trajnega napredovanja.
Poročilo statistika
br. Janka MHosta omenja porast sokolstva, ki je razviden iz statističnih podatkov. 30. junija 1929 je bilo v župi 32 društev in 2 odseka, v katerih je bilo včlaniendh 6420 pripadnikov sokolstva, 31. decembra 1930.
je pa imefa župa že 46 edinic in število pripadnikov je znašalo 11.701. Prirastek znaša torej 5292.
Poročilo gospodarskega odseka
ki mu predseduje br. dr. Miha Kambič, pravi, da je akcija za sanacijo sokolskih domov še v teku. Lastne sokolske domove ima 19 v župi včlanjenih društev v vrednosti približno 18 milijonov Din. To imovino pa bremene dolgovi v znesku 6,632.460.39 Dn. Celokupni denarni promet župe je znašal v preteklem letn 1,219.587.40 Dm.
Slede še poročila gradbenega odseka (predsednik br. inž. Požene!), zdravniškega odseka (predsednik br. dr. Franta Mis) in narodno - obrambnega (predsednik br. dr. Stiko Fux).
K jutrišnji redni letni glavni skupščini želimo sokofetai župi Ljubljana, da bi v bodoče še z večjim uspehom dvigala prapor sokolske misli in da bi zbrala pod svojim okriljem vse, ki pošteno mislijo in žele sebi in vsemu jugoslovanskemu narodu dobro.
Borba proti prostituciji
Po zanhnivi brošuri dr. Konstantinovića v Beogradu
Priznanje prostitucije kot obrti ni nikoli bilo splošno. Vedno so se našle avtoritete, ki so bile mnenja, da je treba prostitucijo z vsemi sredstvi pobijati. V novejši dobi se je organiziral cel pokret, ki stremi za tem, da se ukine reglementaci-ja. To je takoimenovani aboUcijonistični pokret.
Voditeljica tega pokreta je bila Josefi-na Buttlerjeva, žena angleškega duhovnika živela je od 1. 1828—1906. Po uspešni zmagi njenih idej na Angleškem 1. 1875, je bila po njenem prizadevanju ustanovljena Mednarodna abolicijonistična federacija.
In danes je težnja vseh resnično kulturnih narodov, da se uvede abolicijoni-zem, ki zastopa načelo, da je nemogoče pobijati prostitucijo s poucijskimi odredbami; tem manj, ako veljajo te odredbe samo za en del človeštva, namreč za ženske.
Država daje s svojimi ukrepi moškim varnost in po t uho v občevanju s prostitutkami, a nosi zle posledice in kazen po zakonu edinole ženska. S tem priznava oblast neenakost spolov pred zakonom kot pravilo, kar je kruto in krivično.
Abolicijonisti novejše dobe so uvideli, da treba za pobijanje prostitucije etičnih in socialnih reform, dasi še vedno polagajo glavno težišče na kazenski zakon.
Potrebna je reforma zakona (braka), ki ga je treba postaviti na zdravejšo osnovo, rešiti ga formalitet, narediti ga trajnega in čvrstega. Posebno je potrebno gmotno omogočiti zgodnje ženitve. Dvigniti zavest o nalogi braka, se pravi zmanjšati izvenzakonsko-spolno občevanje, to se pravi znižati zahteve in ponudbe v prostituciji.
Obenem s dviganjem stalnosti zakona gre dviganje rodbine in rodbinskega življenja v splošnem. Rodbina mora uživati polno zaščito družbe in države, ako naj bo kraj, kjer se razvija zdrav, čist in dober naraščaj. Rodbina naj bo zatočišče in za-slomba deci in mladini v njenem razvoju in naj jo varuje pred izkušnjavami raznih vrst. Zato pa naj država in družba nudita rodbini vsako jako pomoč pri vzgoji dece. Posebno naj ji pomagata pri snovanju nove družine.
Zanimivo je, da se dr. Konstantinovič v svoji brošuri opetovano izraža proti prenaglemu in nenaravnemu razvoju vseh malih mest in proti prehitri industrijali-
zaciji; v vsem tem vidi godna tla za širjenje prostitucije; zato se tudi v tem ozira zavzema za umerjenost.
Dasi pa je dr. Konstantinovič za moralno in pravno enakopravnost moža in žene, vendar naglasa, da popolno izenačenje ne sme v ženi ubiti smisel za njeno glavno nalogo, za materinstvo. Zato je potrebna pametna razdelitev dolžnosti.
Dalje igra pri pobijanju prostitucije jako važno vlogo vzgoja moža in žene. Vzgoja o dolžnostih, o odgovornosti, požrtvovalnosti v socijalnem pogledu. Roko v roki z odgojo gre prosvetitev, predvsem seksualna prosvetitev. Več pouka ljudem v tem pravcu!
Med najuspešnejša sredstva za borbo proti prostituciji v smislu abolicijoni zm a spadajo še: Boj alkoholu do najskrajnejše meje in izločitev degenerira n k in vseh onih, ki nagibi jejo k prostituciji iz človeške družbe.
Zato ustanavljajmo zanje domove, dajmo jim primernega dela, da jih napravimo neškodljive. Država, občine, društva naj dalje skrbe za zaščito in vzgojo nezakonske in zapuščene ter osirotele dece. Uvesti je bolj strogo cenzuro knjig, slik, filmov. Uvažanje pornografskih knjig naj se prav
Jean Ramenu
Slava
Ime Paula Pergolina zdaj Parižanom ni več znano. Toda 1. 1890. je bilo to ime skoraj znamenito: ime odličnega romanopisca, ki so ga lepe, svetske dame vabile v svoje salone in tekmovale med seboj za njegovo naklonjenost.
Zdaj je Pergolin onemogel starček, njegova dela so že davno pozabljena, za njegovo lepoto se zanimajo dame prav tako malo, kot za klobuke iz dobe Felixa Faura. 2ivi sam zase, v Sahari svoje sobe. V najemu ima že trideset let veliko stanovanje na glavni ulici in streže mu služkinja njegovih let.
Letošnje jeseni je pa zbolel in zelo razširjeni tednik je priobčil o tem naslednje poročilo: »Izvedeli smo, da je naš kolega gospod Paul Pergolin, znani pisatelj in bivši sotrudnik našega lista nenadoma zbolel.
Nekaj ur po izidu lista se je ustavilo pred stanovanjem gospoda Pergolina več avtomobilov in gospodje, ki so se pripeljali v njih, so se dolgo pogovarjali s hišnikom. Popoldne je eden teh gospodov pozvonil pri mojstru; na sebi je imel dragocen kožuh. Stisnil je stari služkinji vizitko v roke in vstopil obenem z njo v sobo.
— Oprostite, dragi mojster. Izvedel sem, da vam je odleglo in zato sem si dovolil priti. Moja vizitka vam najbrž ne bo odgovorila na vprašanje, kdo sem. Sem eden vaših navdušenih občudovalcev in že dolgo sem gojil vrečo željo videti vas...
— Ali mi dovolite položiti vaše knjige tu na nočno omarico? Kadar boste imeli trenutek časa, prosim, se podpišite na knjige in najsrečnejši človek bom pod
solncem___
Pergolin je počival na svoji postelji in čutil se je zelo počaščenega, da ga je posetil čestilec in ga prosil za avtograf. Vrl mož!... Kako dolgo ga ni že nihče prosil za avtograf!
Posetnik je pa opazoval bolj stanovanje nego pisatelja, ogledoval je strop in parkete, pogledal je tudi skozi okno.
— Lepo stanovanje imate, krasen razgled, — je dejal, — velik salon — a morda je tu še eden? Sobe so prostorne, zračne... Oprostite, mojster, sem dopisnik velikega newyorškega iw»gn*iwfl in rad bi napisal o vas daljšo razpravo... Razumeli boste torej, da se zanimam tudi za razmere, v katerih živite in v katerih ste napisali tako čudovita, zanimiva dela...
Stari pisatelj je uprl svoje motne oči na svojega kolego. — Oh, razpravo o
njem v velikem ameriškem magazinu! Končno je prišla slava!...
Ko si je posetnik ogledoval še jedilnico, se je vrnil v sobo z notezom v roki.
— No torej, zdaj pa že lahko napišem svoj članek. Na svidenje, dragi mojster ... In kmalu ozdravite. Prihodnji teden pridem po svoje knjige.
Komaj je odšel ameriški novinar, je pozvonil drugi gospod, za njim pa tretji in še cela vrsta. Vsi so bili z njim zelo laskavi, nazivali so ga: mojster, dragi mojster, častitljivi mojster... in vsi so si ogledovali stanovanje enako temeljito kakor prvi posetnik. Nekateri so vprašali, zakaj še ni član Akademije, drugi so se čudili, da še ni dobil Noblove nagrade.
Ah, kako dobri ljudje — ti neznani prijatelji. Kako se imenujejo? Kje stanujejo ? Bolnik je čital vizitke, razmetane po nočni omarici. Franco-ameriški hotel Universus, Britania-Palace, Family-Hou-se... Ti ljudje so torej prišli celo iz Amerike in Anglije, samo da bi ga mogli posetiti... Slava, slava se bliža ...
Procesije posetnikov ni bilo ne konca ne kraja: moški ženske in dražestne Čitateljice njegovih romanov so mu prinašale bonbone... Da, bonbone... Na mizi je bilo že celo skladišče najrazličnejših bonbonov...
Stari pisatelj je bil v sedmih nebe-
občutno kaznuje.
Prostitucija naj se ne smatra za problem higijene, nego za sredstvo, ki širi venericne bolezni. Zato naj oblasti in privatna inicijativa ne skrbe samo za narodovo zdravje, nego tudi za njegovo moralo.
Tudi če se reglementacija ukine in zavrže, bi moral ostati nadzor nad prostitucijo. Ta posel bi bil jako delikaten in težak. Saj bi bilo treba iskati tajne prostitutke in vse osebe, ki vzdržujejo ali pospešujejo prostitucijo, poizkušati spravljati dekleta na pravi pot, a njih pomagače odstraniti. Gotovo je, da se mora ta posel izločiti iz delokroga policijske oblasti; nerešeno pa ostane vprašanje, ali naj se prenese na ženske, ali tudi na moške; v vsakem primeru pa na zdravstvene organe z globokim čustvovanjem za socijalno delo.
V vsem tem delu je potrebno individua-liziranje in specijaliziranje napram okolici, prilikam, času in osebam. Ljudje, ki bi se posvečali temu poslu, morajo biti dobri strokovnjaki: zdravniki, pedagogi... pa čistega značaja in čiste morale. Aboli-cijonistična borba proti prostituciji zahteva požrtvovalnosti, globokega, intenzivnega in dobro organiziranega dela, vesti In socijalnega čustvovanja vseh, ki se ga udeležujejo.
Svoje težišče mora polagati na bodoče generacije in mladino. Prostitucija izgine, ko se vsa Človeška družba preporodi, a to leži na prihodnjih mladih generacijah.
Ob desetletnici
Društva jugoslovenskih akademikov v Ptuju
Društvo jugosiovenskah akademikov v Ptuju stopa v 10. leto svojega plodonosnoga dela ob naši severni meji. Ob tej prilški je sklenil odbor izdati spominsko knjigo, ki nai bo zrcalo kulturnega živi jeni a Ptuja. Ni ga zavednega Ptujčana, ki se ne bi spomin j al v teh dneh pokojnih ptujskih narodnih borcev, ki so v najtežjih političnih in kufturnih neprflikah doprinesli žrtev na oitar jugoslovanske svobode.
Z voljo, ki more dati le nezlomljiva vera v ideatl so prevzeli društveni ustanovitelji nase veliko in odgovorno nalogo — delo na narodnem, socijalnem in prosvetnem polju. Najsi njegova razvojna črta ni bila vedno taikio jasno usmerjena in najsi njegovi člani niso bMi vedno kos veiiskim nalogam, da bi stopali vzporedno z duhovnimi tokovi sodobnosti *n drugih akademskih organizacij, je vendar teh 10 let ž»va in verna priča akademskega dela.
Malokatero počitniško akademsko dTU-štvo je stopilo v svoje novo življenje s tako velikimi težkočana, kakor ptujsko. Da je društvo prebolelo vse te težkoče in da je z nezlomljivo energijo ne samo položilo temelje svojemu delovanju, marveč da je uspelo in z razmeroma brzim tempom zbralo okrog sebe vedno večje število članov in prijateljev, je to v resnici samo dokaz zdrave energiije in čvrstih temeljev društva. Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju, enotno in močno, je važen tak tor in garancija za narodno delo ob severni meji. Zato pa nas združuje desetletnica vse, ki imamo vero v srcu in ki ljubimo svoj rod, da izpovedujemo glasno svojo vero v močno in enotno društvo ptujskih akademikov. Predvsem zato, ker vemo, da ni nobene druge rjočdtniške akademske organizacije v ptujskem, ormoškem in ljutomerskem okraju, ki bi nam mogla bolj zasigurati delovanje med širokimi narodnimi plastmi. Tudi danes po vseh desetletnih izkušnjah moramo vendarle zaklicati, da bi morali društvo ustanovili, Če ga še ne bi bolo. Zato praznujemo prvo destierntico ptujske akademske organizacije v moška zavesti, da ie
sin. Moralno in fizično vstajenje od mrtvih —- kaj hočete še več. Zopet ga slave, spoštujejo in ljubijo.
— Ah, Katri ca, — je dejal svoji služkinji ,— še je pravičnost na svetu. Končno so le spoznali, kakšen talent sem bil — da, genij... O tem so zdaj prepričani v Newyorku in povsod... Pojdite vendar odpret. Nekdo zvoni. Morda je pa sam —
In vedno nove pošiljke bonbonov, čokolade in slaščic so prihajale od njegovih čestilcev, kajti bil je njegov rojstni dan.. Samo škoda, da mu je zdravnik prepovedal take reči... Imel je namreč sladkorno bolezen... Njegovi čestilci gotovo tega niso vedeli, sicer bi mu ne bili nosili toliko bonbonov in slaščic...
Dragi prijatelji! Kako rad bi pritisnil vse na svoja prsa...
Nekega večera, ko je spremil lepo posetnico do veznih vrat, ga je stara služkinja potegnila za rokav.
— Pustite jo, saj jo ovirate pri njenem pose t u hišnika!
— Kaj, ta krasna dama...
— Seveda, ta krasna dama in vsi drugi posetniki se napotijo od vas naravnost k hišniku in govore z njim enako prijazno kot z vami...
— No — in čemu?
— Gotovo ne z namenom izprositi si avtograf, temveč ...
— Kaj mislite s tem?
ta skupnost nam vsem v korist in da je prvi pogoj za naše nacionalno delo.
Ob desetletnici smemo reči: Društvo jugo slovenskih akademikov v Ptuju se dviga, njegove sile rastejo, članstvo s svežim optimizmom gleda v svojo bodočnost. Roko v roki z vsakokratnim odborom samozavestno koraka po poti zdravega razvoja, sigurno svojega napredka in s ponosom čuteč, da s svojim delom mnogo prispeva k obči narodni prosveti. Povsod se porajajo ustvarjajoče sifc, nova volja do dela pre-šinja članstvo in nova vera v bodočnost. Društvena obnova je v vidnem m stalno naraščajočem razmahu.
Kot glavni program ustvarjaiočega desetega leta se pojavlja delo za narodni in prosvetni napredek. Začetki so v tem pogledu že storjeni, veliko dela se čaka. dela, ki je tem važnejše, ker je baš v tem pogledu bilo v preteklosti toliko zamujenega. Narodnim in prosvetnim vprašanjem gre danes prvo mesto povsod rn vse sile je treba napeti, da jih rešimo v pravem jugoslovanskem duhu, v duhu demokratičnosti in nacionalne solidarnosti. To misel je moralo društvo ptujskih akademikov poudariti ob svojem jubileju. Zakaj v nji je oporoka preteklosti, je geslo naših dni, je voirto prihodnjosti. V nji je smisel tega jubileja; smisel trudov in naporov teh desetih let, smisel poti, ki jo ima društva še pred seboj.
S ponosom gledan to v desetletno preteklost Dasi nas je le majhno število, pa je dovoij moči za težko nalogo v nas, ki nosimo v svojih srcih zapisano oporoko svojih prednikov in gledamo polni najlepših nad v bodočnost, ki si jo bomo kovali vse dotlej, dokUer ne bomo vsi eno: v veri in ljubezni. Zvesti idealom OTuštveodfa ustanoviteljev ostajamo za vse čase in neomah-Ifjiva ostaja naša vera v lepšo bodočnost in proč vit društva jugoslovenskih akademikov v Ptuiu.
_Lado Jerša.
„Revizor"
Gostovanje skupine Hudožestvenfkov
Vselej se razveselimo, kadar pride katerakoli skupina bivšega Moskovskega hu-dožestvenega teatra tudi v Ljubljano, saj vemo, da vidimo zopet par vzorno pripravljenih predstav z nekaterimi prav odličnimi, samoraslimi kreacijami. Imena Pavlov, G rečeva, Levicka in Tokarska so nam postala že ljuba in vsesplošno priznana.
Tako je bilo tudi snoči operno gleda H-Š5e ob uprizoritvi klasične ruske komedijo >Revizorc, ki Jo gledamo vedno iznova radi, prav dobro zasedeno vzlie poznemu datumu in vzlie jako znani igri, ki jo Je opo-tovano uprizarjalo tudi slovensko gledališče m smo jo menda videli že s hudožeetve-ni ki.
Gospod Pavlov Je igral mestnega načelnika Antona Antonoviča Skvoznlka • vsemi registri svoje velike umetnosti, z bujnim temperamentom, v silnem tempa, s Čudovito mimiko in zgovornostjo, tako naravno in prepričujoče, da ne najdem besed, s katerimi bi dovolj priznal njegovo umetnost. Njegova komika je kolosalna, a trenotek, ko je padel z oblakov, je podajal s toli pretresljivo tragiko, da se mi je zde! v tem občutju najsilnejdi.
Odlična Ana Andrejevna je bila goopa G rečeva, koketna častihlepni ca malom fe-ščanka, izredno simpatična igralka velike učinkovitosti z njeno realistično karakteri za -cijo. Prav dobra je bila gdč. L e v i e k a kot njena naivna hčerka, a takisto izvrsten g. Alekin kot > revizori Hlestakov, vrlo prijeten igralec.
Ostali ansambl je vzorno vigran ter stori z glavnimi štirimi igralci celoto, ki ne popušča v napetosti in disciplini. Mod njimi jih je pač nekaj, ki malce preveč karikirajo in ki nimajo baš uglajenosti v grlih, ki so morda le izdelani le po režiserju, a brea posebnih lastnih sposobnosti ali celo talentov. Toda izdresirani so, da njih nedostatke jedva opaziš. Tako je bila predstava v celoti imenitna ter je kajpada izživljala vsesplošno navdušenje in priznavanje. Gg. Pavlov in Grečeva sta nam prinesla resnično velik užitek. Pr. G.
Pri slikarju.
— Portret vaše gospe soproge je zelo dober, samo partija okrog ust se mi zdi nekam nemirna.
— Saj v tem je bas* tista čudovita podobnost.
HnaBB»ae>aaaaBaanBHBB
— Kaj res še ne razumete?
— Česa?
— Da se zanimajo samo za vase stanovanje..
— Kaj?
— Smilite se mi, toda na koncu koncev vam moram to povedati. Vaše stanovanje jih zanima, razumete? Hočejo samo vaše stanovanje, avtograf je pretveza ... Vsi so zapisani pri hišniku in komaj Čakajo, da ...
— Kaj — da?
~ Vrzite vse te bonbone skozi okno, — je dejala služkinja energično in takoj je pograbila dva zavojčka, da bi ju vrgla skozi okno.
— Oh, oh.' — je vzkliknil stari romanopisec obupano, sklenil je roke nad glavo in omahnil na posteljo.
Stara služkinja ga je nekaj časa opazovala, potem je pa hitela po zdravnika, misleč, da je že nastopila agonija; ker pa ni hotela pustiti svojega gospoda samega, se je ozirala na stopnicah po nekom, ki bi ga mogla poslati... Srečala je enega onih, ki so čakali na stanovanje; odhitel je po zdravnika, kar so ga nesle noge.
Stari pisatelj si je pa kmalu oporno gel od tega udarca. Toda od tistega časa je nekam mrk. V slavo ne veruje več; prepričan je samo o stanovanjski krizi
Stran 6
»SLOVENSKI N A R O D<, dne 28. februarja i
Stev 48
Možgani kot lekarstvo
Zanimivi poskusi dr. Haberlandta — Možgani zdravilno sredstvo proti oslabelosti možganov m živčnega sistema
V reviji »Die Koralle« poroča pro* fesor dr. L. Haberladt v svojem pro* učevanju nekaterih novo odkritih sno* vi v možganih. Te snovi imajo zani* miv vpliv na delavnost živali in uteg* nejo biti v bodoče velikega pomena za zdravstvo. Svoje poskuse je oprl dr. Haberlandt na znane lastnosti snovi, ki jih izločajo žleze z notranjo sekre* cijo, kakor so nadledvice, ščitna žleza, trebušna slinovka itd. Te žleze izloča* jo majhno množino snovi, ki jih raz* naša kri po telesu in ki učinkujejo zelo močno na razne telesne funkcije. Ena teh žlez, podvesek (hypofysa) je v možganih. Haberlandt je domneval, da nastajajo v velikih množinah, a morda tudi v vsem centralnem živčnem siste* mu snovi, — pravimo jim hormoni — ki bodo vzpodbujale delovanje živčne* ga sistema.
Prve poskuse je delal učenjak na ža= bah. Vbrizgal jim je pod kožo v pre* sledkih 3 do 7 dni nekaj kapljic vode* nega ekstrakta iz stlačenih možganov. Drugim žabam je vbrizgal v svrho kons trole nekaj solne razstopine brez mož* ganskega ekstrakta. Žabe, ki jim je vbrizgal možganske snovi, so postale že čez nekaj dni mnogo živahnejše od onih, ki jim je vzbrizgal samo solne raztopine. Držale so se bolj pokonci in, če se jih je učenjak dotaknil, so mno* go bolj poskakovale, dočim so bile kontrolne žabe mirne. Slične uspehe je dosegel že prej profesor Steinach, ki navaja zelo karakterističen primer. Ža* be, ki so dobile injekcijo možganske substance, so pohrustale v istem času dvakrat ali celo trikrat toliko muh, ka* kor navadne žabe. Haberlandtovi po*
skusi so tudi pokazali, da učinkuje hrb* tenični mozek enako kakor možgani.
Snov, ki učinkuje v možganih se raz* kroji v vodi, ne pa v alkoholu ali etru. Vse kaže, da ne gre za maščobno snov, kakršno imamo v živcih. Pronica lahko pergamentno mreno, kar priča, da ke* mično ni posebno komplicirana. V na* sprotju z drugimi hormoni jo toplota uniči. Ker pronica mreno, jo je posku* sil Haberlandt podajati skozi usta. Iz* kazalo se je, da je učinek v obeh pri* merih enak; žabe, ki so dobile to snov v organizem skozi usta, so se vedle enako, kakor one, katerim je bila mož* ganska substanca vbrizgana.
Pozneje je delal učenjak poskuse s sesalci, z morskimi prašički, ki jim je dajal jesti surove možgane. Že ooprej je bil dognal, da ni treba rabiti mož* ganov iste vrste živalL Zato je dajal morskim prašičkom kar goveje mož* gane. Posledice so bile iste, kakor pri žabah. Morski prašički so postali ži* vahnejši, vzpenjali so se na noge, ker je morala biti napetost živcev večja. Večja živahnost in plahost je trajala še teden dni po poskusih.
Zadnje čase so te poskuse preizku* sili na klinikah, kjer so dajali bolnikom v tabletah surove goveje ali telečje možgane. Rezultati so bili tako zado-volj ivi, da vidi Haberlandt v tem sred* stvu dobro lekarstvo za primere, ko funkcije možganov ali živčnega sistem ma oslabe. Treba je pa seveda še počakati, da učenjaki temeljito preiščejo in preizkusijo to novo sredstvo. Če se izkaže, da ima dr. Haberlandt prav, se pridruži lečenju s surovimi jetr* še le* čenje s surovimi možgani.
Borb
z blaznežem v zračnih višavah
Med poletom je potnik v tetahi ner
letala
Ki« j, i
na zblaznel in hotel skočiti iz
V kabini monoplana, ki je drvel s hi* trosijo 100 milj na uro nad Michiga* nom na poti iz Chicaga v Detroit, se je odigrala te dni drama, o kateri obšir no poročajo vsi ameriški listi V letalu, ki je bilo 1000 metrov nad mestom, se je vnela srdita borba z blaznežem, ki je hotel iztrgati pilotu krmilo iz rok, da bi sam pilotiral. Ko se mu pa to ni posrečilo, je hotel skočiti skozi okence aeroplana, pa ni mogel, ker je bilo okence preozko. V Detroitu, kjer sc je moralo letalo spustiti, so ugotovili, da je dotični potnik, James Mangan po imenu, med poletom nenadoma zblaz* eni; morali so ga potegniti iz letala, zvezati in odpeljati v umobolnico.
Zanimivo je pilotovo pripovedova* nje o strašni borbi v zračnih višavah Letalo se je dvignilo dopoldne s či* kaškega letališča s tremi potniki. Raz* burjenje in njemu sledečo borbo je opazil pilot prvič v kabini svojega leta= la v trenutku, ko je letel nad South Bendom. Začutil sem, je pravi! pilot, Ca se je letalo zagugalo in izgub Čo svo* jo smer. Obrnil sem se in opaz«l, kako se dva potnika borita s tretjim. Tretji potnik je dajal znamenja, da hoče da bi se spustili v South Bendu, in kričal je na * se grlo, da se hoče tam najesti. Klical je, skakal po kabini in opetova* r,o je poskusil zlesti v moj oddelek h kontrolnim ročicam. Kričal je, da mi hoće pomagati upravljati letaio Vedno se mi je posrečilo potisniti ga z eno roko nazaj, dočim sem i drugo roko držal kontrolno ročico. Kar je zopet prilomastil v kabino, nakar je odprl z£ hip vratca in vrgel iz letiia pest de* na rja.
Druga dva potnika sta mi« zagradila izhod, da bi blaznež ne mogel do vrat in skočiti iz letala. Ker so biia okenca v kabini preozka, da bi mogel skočiti iz letala, se je posrečilo zadržati ga. Toda mož je neprestano besnel. Ker smo se že bližali letališču v Detroitu, sem pognal letalo in se spustil prej, predno bi se bil v normalnih razmerah.
Blazneš pa ni hotel izstopiti, češ da hoče leteti naprej. Morali smo ga po* tegniti iz kabine. Z letališča so ga od* peljali na opazovalnico. Druga dva potnika sta zapustila letališče, ne da bi povedala kdo sta. Na opazovalnici so zdravniki izjavili, da je Manganovo besnenje najbrže posledica tako zva* ne zračne bolezni.
Kdaj bo zemlja
preobljudena
Strah pred preobljudenostjo zemlje ni nov. Prvi je opozarjal na to nevarnost angleški strokovnjak za narodno gospodarstvo Robert Malthus že v 18. stoletju. Malthus je sicer pravilno opozoril na to, da ima živalsko kraljestvo tendenco razmnoževati se v geometrični progresiji, dočim se množe življenjska sredstva samo v aritmetični progresiji. Zato je priporočal Človeštvu, naj prepreči preobljude-nost zemlje in s tem tudi pomanjkanje hrane z omejitvijo populacije, z umetnim preprečevanjem porodov, torej približno s tem, kar zahteva moderna evgenika. S tem je pa samo prevedel populacijsko politiko, ki je bila za časa merkantilizma v eni skrajnosti, v drugo nezdravo skrajnost.
In vnel se je boj med gospodarskimi strokovnjaki, državniki in sociologi za in proti. To je trajalo do individualizma, ko se je smer populacijske politike nekoliko izpremenila. Sedanja doba je pa zopet spravila na dan to vprašanje. Mnogi strokovnjaki na polju narodnega gospodarstva so začeli zopet opozarjati na nevarnost preobljudenosti zemlje, češ, da se utegne to zgoditi že v tekočem stoletju, kajti število ljudi na zemlji doseže že 2500 milijonov. To je tem bolj žalostno, ker imamo že zdaj dovolj brezposelnih. Zanimivo je, da se je samo od leta 1820, ko je živelo na zemlji nekaj nad 900 milijonov ljudi, njihovo število skoraj podvojilo. To je strašno, poreko
oni, ki so v nevarnosti, da dozive preob-ljudenost zemlje. V tolažbo jim pa lahko povemo, da najbrž v prehrani še ne bodo navezani na pilule. Tega se jim ni treba bati, kajti na drugi strani je dokazano, da je zemlja tako rodovitna, da bi lahko preživljala 8.000 milijonov ljudi ali pa še več. Vse je seveda odvisno od organizacije dela in razpredelitve jela.
Znani profesor berlinske univerze dr. Penck pravi: Naša zemlja ima še zelo mnogo neobdelanih krajev, poleg tega se pa da zboljšati poljedelstvo povsod tam, kjer je zemlja že obdelana. Opozarja tudi na tropične kraje, ki so še zelo redko naseljeni in kjer bi se lahko naselilo še mnogo ljudi. Za primer navaja Javo. Nekateri trdijo, da je belokožcem zelo težko živeti v tropičnih krajih, prof. Penck pa pravi, da bi se počasi že privadili. Nevarnost, da bo začelo po vsem svetu primanjkovati hrane in da postane zemlja ljudem pretesna, zaenkrat torej še ni tako velika, da bi si morali beliti glave z mislijo, kaj bo potem, ko bo na svetu že preveč ljudi.
človek opravil po telefonu, kar je bilo treba, traja zdaj navadno telefonsko opravilo komaj eno minuto. V 95% primerov lahko čaka človek kar pri aparatu na zvezo in mu ni treba slušalke niti odložiti.
Z zboljšanjem tehničnega ustroja je telefonski pogovor v Ameriki tako jasen in razločen, da se ne more pripetiti, da bi človek te ali one besede ne slišal dobro. Samo 1% vseh telefonskih pogovorov je , označen kot manj razumljiv. Ameriško telefonsko omrežje ima zdaj zvezo s telefonskim omrežjem 21 držav. Telefonski naročniki v Ameriki lahko govore s 65% telefonskih naročnikov vsega sveta. Če prištejemo še domače telefonske zveze, ima telefonski naročnik v Ameriki na razpolago 85% svetovnih telefonskih zvez. Važnejše inozemske telefonske relacije gredo iz Amerike v Mehiko, Kanado in na Kubo, najvažnejše pa v Evropo. Telefonska zveza med Ameriko in Evropo je bila otvorjena leta 1927 in sicer med New Yorkom in Londonom.
Izumitelj šivalnega stroja
Šivalni stroj je izumil mlinarjev sin J. Howe, ki je bil rojen leta 1819 v Spence-ru v Zedinjenih državah. Ko se je izučil za strojnika, je sklenil izumiti šivalni stroj in takoj se je z vso vnemo lotil dela. Prvi začetki ideje sestaviti šivalni stroj padejo v leto 1843, ko je delal Ho-we prve poskuse. Kakor vsaka ideja, je naletela tudi ta pri drugih strojnikih na posmehovanje. Toda Howe se za to ni zmenil. Bil je pa siromašen in vse veselje do izuma bi mu ne bilo nič pomagalo, da ga ni denarno podpiral sošolec Georg Fischer, ki je bil že od začetka trdno prepričan, da bo Howe svoj cilj dosegel.
Howe je delal z vso vnemo, dokler res ni sestavil šivalnega stroja. Izumitelja je pa zadela usoda pretežne večine ljudi njegove vrste. Ker ni imel doma sreče, je odpotoval leta 1863 v Anglijo, kjer so se brezvestni ljudje polastili njegovega izuma in izkoriščali izumitelja tako, da se je vrnil čez dve leti v Ameriko zopet obubožan.
Pač so pa kmalu obogateli tovarnarji, ki so njegov izum izkoriščali. Po dolgem prizadevanju in pravdanju so izumitelju leta 1854 priznali pravico izuma. Potem je takoj ustanovil tovarno za šivalne stroje in kmalu je obogatel, Leta 1867 je umrl kot milijonar in zapustil večino premoženja dobrodelnim ustanovam.
Kruppova včmts. umrla
V sredo je nenadoma umrla v Essenu j 77-letna vdova nemškega >topovskega kralja« Kruppa. Bila je hči essensko-nassauskega prezidenta barona Endeja in poročila se je leta 1882. s Friedri-chom    Alfredom   Kruppom, vnukom ustanovitelja znane  hessenske tvrdke Krupp. Pokojna Marketa Kruppova je j bila marljiva sotrudnica svojega moža ! pri njegovih socialnih akcijah za de-\ lavstvo. V hessenskih podjetjih je or-• ganizirala domačo oskrbo bolnih in da-1 la denar za ustanovitev zavetišča za starce in tudi za okrevališče.
Mož ji je umrl leta 1902. in premoženja ni zapustil nji, temveč prvorojeni hčerki. Marketa je podedovala samo del moževega premoženja, ki je bil pa tako velik, da je plačevala 1. 1911. 61 milijonov mark davka od premoženja in skoraj 3 milijone mark dohodninskega davka. Do svoje smrti je živela v vili svojega moža v Essenu. Njena hčerka Berta, najbogatejša žena v Nemčiji, se je poročila 1. 1906. z legacijskim svetnikom Gustavom von Bohlenom.
Telefon v Ameriki
Telefonsko omrežje Zedinjenih držav je v rokah Bellove družbe. Ta ga deli na krajevni in medkrajevni telefonski promet, občevanje med poedinci v različnih krajih. Medkrajevni telefonski promet se je v Ameriki zadnja leta silno razvil in izpopolnil. O tem se prepričamo, če pogledamo statistične podatke. Leta 1913 je imelo telefonsko omrežje Bellove družbe okrog 230 milijonov telefonskih pogovorov. Leta 1920 je naraslo to število na 400 milijonov, leta 1925 na 630, lani je pa znašalo že nad 1 milijardo. To so samo medkrajevni telefonski pogovori. Velik porast telefonskega prometa je pa imel naravno posledico da je bilo treba telefonsko omrežje primerno razširiti. Leta 1924 do 1925 so investirali v razširjenje telefonskega omrežja 60 milijonov. Leta 1926 90, leta 1927 100, leta 1928 120, predlanskim pa že 200 milijonov dolarjev. Značilno je, da se telefonski promet najbolj razvija na največje razdalje. Dočim je naraslo zadnja leta število pogovorov med New Torkom in Chicagom za 34%, je naraslo med San Franciscom in Los Angelesom za celih 300%.
Vzrok, zakaj se v Ameriki telefonski promet tako naglo razvija, je deloma v ugodnih gospodarskih razmerah in pa v tem, da dajejo Američani prednost telefonskemu pogovoru pred korespondenco. Tudi število pogovorov, ki ne služijo trgovskim svrham, od leta do leta narašča, kar podpira Bellova družba še s svojo tarifno politiko. Pristojbine za telefonske pogovore so namreč od leta do leta nižje. Za velik razvoj se ima ameriški telefon zahvaliti tudi svoji izredni točnosti in preciznosti. Dočim je trajalo leta 1925 povprečno še 7 minut, da je
Dvojčke »pozabila" v hotelu
V neki pariški hotel v ulici du Fau-bourg Saint-Denis je prišla pretečeni i teden ženska s 14 dni starimi dvojčki v j naročju. Zdela se je zelo trudna, v pisarni je sedla in odložila dvojčke. Dejala je, da mora v bližnji trgovini nekaj kupiti in da se takoj vrne, kar se pa ni zgodilo. Vratar je bil seveda prepričan, da ima opraviti s pošteno materjo in da je izključeno, da bi so hotela neznanka na tako prebrisan način odkrižati dvojčkov.
Policija je začela brezsrčno mater iskati in jo je res takoj drugi dan našla v trenutku, ko je prišla v socialni urad sporočit, da ima dvojčke. Ni pa hotela povedati, da jih je pustila v hotelu. Gre za 29-letno služkinjo Marcelo Verger brez stalnega bivališča. Na policiji je izjavila, da ni imela namena zapustiti dvojčke. Zgodilo se je to baje po naključju, ker je morala v mesto po
opravkih, pa je naenkrat pozabila ime hotela in ulice, kjer je bila pustila dvojčke. Policija ji pa seveda ni hotela verjeti in jo je pridržala v zaporu.
Nedelja, 1. marca.
9: Kmetsko predavanja (ing. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč); 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: G. F. Jelene: Nauk o serviranju; 11: Radio orkester; 12: Časovna napoved in dnevne vesti; 15: Kmetski dom — ponos kmetske žene; 15.30: Reproducirana slovenska glasba; 16: Humoristično čtivo (gosp. Milčinski); 16.30: Radio orkester; 17: Tur-genjev: »Tuji kruh«, igra (člani Ljudskega odra); 20: Koncert Dravske divizije; 22: Napoved časa, dnevne vesti, sport, vreme Havvai-Jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 2. marca.
12.15: Mešan program (plošče); 12 45: Novice iz današnjih dnevnikov; 13: časovna napoved, nato reproducirana glasba; 13.30: Borzne vesti; 17.30: Radio orkester; 18.30: Dr. A. Bajec: poučuje latinščino; 19: Prof. T. Debeljak: Poljščina; 19.30: Dr. Osojnik: O revmatizmu; 20; Predava g. Koce o trgovini in trgovski politiki; 10.30: Večer klasične glasbe (Radio orkester); 22: Dnevne vesti, sport, vreme: napoved programa za naslednji dan.
Torek S, marca. 12.15: Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče); 12.45: Dnevne vesti; 13: Časovna rapoved, nato reproducirana glasba; 13.30: Borzne vesti; 17.30: Radio orkester; 18.30: G. prof. Pengov: Izlet na luno; 19: G. dr. Reva: O vremenoslovju; 19.30: G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina; 20: Dostojevski j: Razkolnikov (Valo Bratina, član nar. gledališča); 21: Radio orkester; 22: Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme; 22.15: Havvai-Jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 4. marca. 12.15: Jugoslovanska in orkestralna glasba (plošče); 12.45: Dnevne vesti in zimsko-sportne vesti; 13: Časovna napoved, nato reproducirana glasba; 13.30: Borzne vesti; 17.30: Radio orkester; 18.30: Lovše Zivko: Moja delavnica; 19: G. prof. Preobraženakij-Ruščina; 19.30: Literarna ura: Jože Lovrenca: Ob 100 letnici rojstva Matije Valjavca; 20: Radio orkester; 22: Časovna napoved, vesti, sport, vreme; napoved programa za naslednji dan.
12.15: Donski kozaki — šlagerji iz zvočnih filmov (plošče); 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov; IS: Časovna napoved, nato reproducirana glasba; 13-30: Borzne vesti; 1730: Otroška ura (ga. Gabrijelčičeva.; 18: Plošče; 18.30: G. Ulaga: Gimnastična ura; 19: G. prof. Rupel poučuje srbohrvaščino; 19.30: G. dr. Bohinec: Iz naravoslovja: Morje in jezera; 20: G. Horn: Dnevna vzgoja otroka; 20.30: Operetni večer (Radio orkester): Gdč. Arko in g. Jela čin pojeta vmesne opere: Lehar: Friderika. Schu-bert: Pri treh mladenkah. Gilbert: Hotel Lvov. Geiger: Lehariana; 22.30: Napoved ved programa za naslednji dan.
Pred sodiščem
— Koliko so bili vredni čevlji, ki vam jih je ukradel obtoženec?
— Za nove sem plačal 200 Din, eno popravilo me je stalo 50 Din, drugo pa 30 Din, skupaj torej 280 Din,
C G. Norris.
66
IDtoča &%i
Roman.
Zeldi je začeto srce močneje utripati, stopila je korak naprej. Ned se je obrnili, jo pogledala in ji zopet obrnila hrbet. Zelda je še vedno nepremično staJa m se smehljala. Zopet jo je Ned radovedno pogledala in naenkrat se je fepremenil njen obraz v radostno presenečenje; njene roke so se razprostrle in vsa iz sebe od radosti je vzkliknila:
— Ahhh — ti si, ahhh! Bože moj! Saj to je moja mate iz San Francisca!
— Zelda Marsh, — je odgovorilo dekle smeje.
— Zelda Marsh, seveda! Dete moje, zelo me veseli, da te vidim. Zakaj me pa nisi nikoli obiskala, ti poredni-
ca? In nobenega odgovora na moja pisma. Huda bi morala biti nate. Slišala sem, da sri se poročila s Selbvjem; s Henrvjem sva ti hotela brzojavno čestitati, pa nisva imela niti pojma, kje tkSšs. Mi md treba vprašati, kako se
ti godi — saj vadim, da je vse v najlepšem redu — malo resnejša si morda, toda to ti imenitno pristoja. Kako se pa počuti t vod romantični George?
— To mi je znano prav tako malo ko tebi. Zal sva ločena.
— Ah, kolika škoda! Mislla sem, da ostaneta skupaj. Kaj pa počenjaš zdaj?
— Ah, ni da bi ti pravila.
— Pa vendar nisi...
— Ne, ne; prijatetiici pomagam pri gospodinjstvu, toda rada bi nazaj h gJedatošcu. Pravijo, da kdor je enkrat povohal kulise, se jih ne odkriža nikoli več.
— To je res. Pridi jutri k meni, velja? Ob pol--recimo ob enajstih.
Stanujemo v Manhattanu, v tem ostudnem starem zaboju. Toda nikar se ne pusti odpravita, tudi če bi ti rekli, da še spim. Oh, vse bi rada izvedela o tebi, vse. Henry bo tudi vesel, ko te bo zopet videl. Nocoj ga ni tu — na take prireditve žal nikoli ne hodi. Torej, dete moje, jutrd na svidenje. O pol — ne, ob enajstih, sem dejala. Čuj, mala, tako nekaj odličnega imaš zdaj na sebi, tega prej nisi imela, če se ne motim ... Ah, saj tu je naš povsod pričujoči Norman! Saj gotovo že poznate
gospo Marsh, Norman, a — Zedda Marsh? Moja varovanka. V San Fran-ciscu sem jo odkrila ki slavno igralko hočem napraviti iz nje.
Norman Carruth se je porogljivo nasmehnil.
— No, ta je pa res prava. Prav kar mi je pravila, da je ostobnica ali nekaj takega,
*
Drugo jutro prebudila Zelda
oropana vse prelesti. Nobenega barvila več, nobenih rožnato rdečih lic, nobenih obrobljenih oči, nobene črno zlate obleke, nobene umetniško narejene pričeske. Bila je zopet oskrbnica v gladki, terrmomodri obleki, oprani beli bluzi in priprostem slamniku.
Predno je odšla z doma, je obstaia pred Nmimi VTati .
Nina ji je zdehaje in god m jaje odprta m takoj je zlezla nazaj v posteljo. Zaspano je gledala Zeldo.
— O bo-o-o-žže,--ljubi b-o-o-
ž-e, — je zastokala med spanjem in bedenjem.
Zelda ji je kratko povedala, da je govorila z Ned. Nina je za hip široko odprla oči m jo vrjrasiijoče gledala.
— V tej oblekli vendar ne moreš rti, — je dejala. — Saj si podobna šolarki. Obleci vendar mojo obfefeo. Saj veš,
kako gleda Ned na malenkosti, obleci vsaj moj plašč, v božjem imenu,
— Ne, ne, Nina, nikoh* več. Snoči je bok) nekaj drugega. To je bila nekakšna parada zame m zdela se ms je sijajna. Zdaj pa hočem biti zopet jaz sama in če se vrnem h gledališču, poj-dem kot pristna Zelda Marsh, ne pa maskirana. Dobro sem vse prenrisAfta in nedvomno imam prav. Na Ned bom napravila gotovo boljša vtis, če pridem taka, kakršna sem, kakor pa če se našemim.
♦
Ko je pa staia čez pol ure pred Oli-vio Meserve, ki je ležala med čipkami m trakovi na postelji svoje hotelske sobe in zajutrkovala, se vendar ni počutila noč kaj prijetno.
Pozdravni smehljaj na Nedinih ustnah je počasi, čisto počasi izginil, ko je Zelda na povabilo svoje prijateljice sedla k njeni postelji.
— Zelo si se izpremenila, dete moje. Pozna se ti, da si mnogo pretrpela. Bila sem očarana, ko sem te zagledala. O da, STČek moj, snoči si bila res čudovito lepa. Vsi so te občudovali, vsi so me vpraševali, kdo si.
— To se pravi, da sem danes zelo grda, a? — je vprašala Zelda dobrodušno.
Ned je zardela. Kaj takega se ji le redko pripetilo.
— Ne, tega nikakor nisem mislila. Toda snoči si bfla očarljiva. Veselila sem se, da bom mog*a povedati Hen-ryju, kako dražestna sL Seveda ga danes še nisem videla. Torej, kaj je s teboj? Nina Chamberlain mi je pravila, da si dala gledališču slovo. Prav imaš. Kdor hoče pri gledališču kaj doseči, mora imeti res dobre živce in debelo kožo. To je dolga pot in pametnejše storiš, če si poiščeš kaj drugega.
Zelda je upala, da bo s In šala vzpodbujajoče besede.
— Hotela sem zopet poskusiti, — je dejala plaho.
— Ah, dete moje, nikar ne stori tega. Ostani kar pri tem, kar delaš zdaj — pozabila sem, kakšen je zdaj tvoj poklic — toda če si lahko s tem služiš kruh, se nikar ne vračaj h gledališču.
Zelda je povesila oči. Ned ji je začela pravrti o svojih načrtih. Henry je sprejel novo, Blumovo komedijo, toda ona ni vedela če bo za kaj. — Nobene dobre vloge nd zame v tej komediji; zdi se mi, da bo z uspehom težko kaj. No, ;;dag nri pa povej kaj o sebi, kaj se je pripetilo tebi m Sefbyju.
Izvrstna repasirarica
(šivilja) išče službe za takoj. Ponudbe pod > Repasirarica 924« na upravo »Slovenskega Naroda«.
PRODAM VEČJE
MNOŽINE KOLES
(okovanih in neokovanih) za samokolnice, dvokolnice in ročne vozičke v različnih velikostih. Poizve se pri: Petkov-šek Franc, splošno kolarstvo, Ljubljana, Holzapflova ul. 21.
916
PREKLIC
Podpisani Zupan Janez, posestnik v Gorenj ah pri Kranju, preklicu jem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekel o Mrak Mariji, posestnici v Go-renjah pri Kranju ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja proti meni.
Kranj, dne 24. februarja 1931. 918 Zupan Janez.
čopiče
vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje
Hinlio Šimenc
KONGRESNI  TRG  STEV. 8 (poleg kino Matice)
29 L
Dalmatinska vinotočnica
v nekem mestu Hrvatskega Zagorja se takoj odda. Najbolj pripravno za upokojenca, ker je lahek posel. Pismene ponudbe pod »Dalmatinski podrum 8000/923« na upravo »Slovenskega Naroda«.
RAZGLAS Prostovoljna javna prodaja modnega blaga, osobito modernih dežnih plaščev, konfekcije, trgovskega inventarja itd. iz trgovine: Martin Jančigaj, Celovška cesta — se vrši 1. marca in vse naslednje dni, dokler traja zaloga. 917
Dvokolesa. motorji, šivalni stroji
otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
„Tribuna" F.B.L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA STEV 4
OTOMANE
Din 520 do 820
po izberi blaga stalno v zalogi
SITAR KARL. LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12.
(Dvorišče)
Modroce afrik Din 220.-—, tridelne Din 280.—.
Zaradi pozne sezone prodamo po reklamnih cenah
2000 KOMADOV DEŽNIH PLAŠČEV (PELERIN)
zajamčeno nepremočljivlh br. R. (samo 15 dkg težke iz umetne ruske celuloze, imitacija ribje kože) da se nalahno zložiti in nositi v žepu v škatlici, zelo pripravna za gospode, gospe in otroke. 1 komad s kapuco in škatlico samo 48.— Din (2 komada 94.— Din). Nadalje iz impregni-ranega sukna (oljnega bat is ta) samo Ia vrsta v raznih barvah. 1 dežni plašč (pelerina) Din 150.—. Pošilja se franko ocarinjeno po povzetju.
„Lineria - Export"
PRAGA. Vmohradv, Gregrova 18
Neodgovarjajoče se lahko zamenja
PRIHRANITE
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše
strehe,
temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi
s svetovno priznanimi
„C0NC0"
amerikanskimi azbestno nitka-stimi izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co. Euclid, Ohio U. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26.
Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146.
26/L
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v Dopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
VRTNA OGRAJA
z železnimi stebri in mrežo — naprodaj. Poizve se: Strma pot št. 8. 912
GOSPODIČNA,
izobražena, 23 letna, želi v svr-ho poznanstva dopisovati z resnim, inteligentnim gospodom od 28 do 38 let. Dopise s polnim naslovom na upravo »SI. Naroda« pod šifro »Regina M. 906«.
Pozor! Pozor! ANODNI APARAT
za izmenični tok in dober zvočnik ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 915
Deske.
trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni
Ilirija44, d. z o. z.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri ti.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Ure JUNGHANS
so vedno najboljše!
PRJ SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO
are k znamko ,,/vezda
Medosežna po kakovosti.
URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH.
Srečke
za III. razred
i>RZAVNE RAZREDNE LOTERIJE so dospele in so njih lastnikom na razpolago, da JDi obnove, — CAS OBNOVE DO 5.
Zadružna hranilnica
r. s. s o. b. LJUBLJANA, SV. PETFA CESTA 1».
Izkoristite
priliko!
Samo
dni
prodajamo blago po neverjetno nizkih cenah
*0 V°
v°
NEVESTINE OPREME
najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
Entlanje meter 25 par; »Bre da« robci komad Din 2.—.
L SLANO VIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO. Gajeva ulica Stev« z
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
Beli zobje
jo vsak obraz. Cesto ie zadostuje samo enkratno ije z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj al ono vine tudi na stranicah zob, ako se uporablja posebno izdelano ščetkieo za zoba Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ost, odstranjujejo se najtemeljitejse i Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tabo Chloro dont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodont ičetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospođe (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu s na pisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nan ta oglas kot tiskovino (omot ae zalepiti) dobili bodetr brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7
Najboljši teSRi blagovi
Za) a m ceno clstovolnene
moške in damske blagove
»adnfih »•▼•»ti mm
pomladno in letno senifo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Sleg^el - Imhof — Srno
Palackeho tf. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. * Najnižje tvorniške cene. - Naj solidne jta izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj m poštnine prosto.
Od dobrega najboljše je le
Gritzner - Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
J0S. PETEUNC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi rta obroke
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim Saoom
99
Jugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o, z. v Ljubljani, VVolfova ulica 107L
Pravila proti plačilu Dm 5.— v znamkah. — Za odgovor
prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.
Pri boleznih
želodca in erev
vzemite tuđi Vi TIGOL. F1GOL osvežuje in čisti krt Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja
izdelovalec
Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenica s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din.
(Wlener Messe)
marca 1931
od 8. do 14*
(rotunda do 15.
)
POSEBNE PRIREDITVE:
Sejem za pohištvo — reklamni sejem — Salon modne kožuhovine — Razstava antikvitet in umetnosti — Razstava >Novodobno obratno gospodarstvo« — Mednarodna razstava avtomobilov in koles — Sejem patentnega in Železnega pohištva! — Razstava si vil te pijač — Sejem za stavbe in cestne zgradbe — Tehnične novosti in izumi — Vzorčni sejem gozdarstva in poljedelstva — Avstrijska lovska razstava — Poljedelski
stroji In orodje. Nlkak vizm popotnih izksznie S sejmako izkaznico in potnim listom prost prehod preko avstrijske meje. Madžarski prehodni vizum dobita na meji, če se izkažete s sejmako legitimacijo. Znaten popust na avstrijskih, madžarskih in jugoslovenskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju In v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po 50 Dtn) se dobe pri
Wienermesse A« GM Wien VII
kakor tudi za časa trajanja llpskega velesajma pri informacijski pisarni v Leipzigu (avstrijski razstavni lokali) in pri častnih zastopstvih v LJubljani:
Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Zveza zrn tujski promet v Sloveniji »Potnike« Dunajska cesta 1 in FTllalka, hotel »Mlkllcc, nasproti gla• ega kolodvora).
E E:B B.B B BB^BBiBiEJlB-E.B
Za višek
dunajskega vdesejma priredi modna palača
Juftus Krupnft — VVien
v torek, 10. marca 1931 v velikem dunajskem Konzerthaussaalu
Spomladansko in poletno modno revijo
najfinejših vrst ob sodelovanju odličnih dunajskih
umetnikov Rezervirajte si vstopnice brzojavno!
ir^FTRI"^ «■   H« P P
Kreditni zavod za trgovino 'n industrijo
LJUBLJANA, Prešernova alf ca štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vfc>z, naksp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz Ia vohu. borzna naročila, predajati to krediti vsake vrste, eskompt ia Inkaso menic ter nakazila v to- Is inozemstvo sale - đopostta
Itd. Ud, Hd. Brzojavke: Kredit, LJsMjana. — Telefon št 204«. 24*7. 2*48.   Tntersrbsn 270%.
828
Stran 8
>SLOVENSKI NAROD«, dne 38. februarja 1931
S*ev. 48
Nožem dela:
Vrsta «627-tfi
Ako nosite obleko iz angleških tkanin, ne morete biti brez te oblike sportskega čevlja. Imamo jih črne in rjave barve.
Vršit 3767 22
Moški čevlji iz črne mastne kravine s šivanim gumastim podplatom. Pripravni tudi za praznik. Jako trpežni.
Vrsta 1937-22
Okusni polčevlji, ki jih morete nositi povsod in za vsako vreme. So iz črnega boksa s celogiimastim podplatom, ki se ne da uničiti.
Vrsta 9767-00
Baganče iz mastnega gornjega usnja s celogumastim podplatom. Zdrže dolgo, ako jih negujete z našo mastjo.
ZA SPOMLADANSKA OPRAVILA
Imamo veliko izbiro moške in ženske obutve za vsako opravilo. Radi Vam svetujemo, katera vrsta čevljev Vam je najprimernejša. Samo z obutvijo, kj je izbrana za odrejen namen, morete povišati svojo delavno kapaciteto ob najmanjši potrošnji moči. Ne nosite pri delu čevljev, kupljenih za praznik, ampak kupujte obutev nalašč izdelano za ta namen.
OBIŠČITE NAS!
Za ženske:
Vrsta 3635-18
Polčevlji na vezalke so še vedno priljubljeni, zlasti zaradi ugodne forme in lepe oblike.
Vrsta »45-11
Damski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznik, zlasti za popoldanske izpre-hode.
Otrokom
smo pripravili presenečenje. Bazpodelili smo nove velikosti,
kar pomeni
novo znižanje cen otroškim čevljem.
Hočemo, da ima vsak otrok za najnevarnejše spomladanske dneve dobro obutev.   Izkoristile to priliko.   Oskrbite svojim otrokom takoj močne čevlje za trpež.
Vrsta 3922-08
>Mokasmkec, močni čevlji iz dnllboksa z gumastim podplatom, ideal vseh dečkov.
Vrsta 3762-22
Za dež in slabo vreme. Podplat je iz šivane gume in iz močnega kravjega usnja. Isto vrsto imamo iz črnega in rumenega boksa.
Vrsta 9897-70
Cetogumasti Škornji, nalašč za pomladansko delo v vodi in na mokrih tleh. Obvaruje Vam noge vedno suhe. Opero ae s splakovanjem z voda
Vrsta 1867-70
Čevlji za delo, popolnoma iz gume in edini, ki ob pomladanskem delu obvarujejo v mokrem in v vodi noge tople in suhe.
Vrsta 2957-17
Na vasi spomladi ne morete biti brez teh čevljev. So iz mehkega boksa z udobno nizko peto.
3945-05
Ženski čevlji na spono za vsak dan iz čvrstega boksa. Za nedeljo lakasti iste oblike Din 169.—i
Vrsta 1634-22
Za šolarje. Spomladi odložite
visoke čevlje in jih zamenjajte z ugodnimi polčevlji iz
boksa črne ali rjave barve.
Vrsta 9891-70
male generale celo-gumasti čevlji po znižani ceni. Kupite jih svojim otrokom: napravite jim veliko vehi
Katera dva sta bratca
9
NAGRADE ZA NAROČNICE LISTA „ŽENA IM DOM"
V VREDNOSTI Din 27.165
REŠITEV ZA NAORADNO
UGANKO SE MORA POSLATI DO 5. MARCA t.l.
Vrednost nagrad se je zvišala od 23.000 Din na 27.165 Din. Nekatere ugledne tvrdke, ki m zanimajo za krog čitatelj lc lista »Žena hi dom«, katerim hočejo pripraviti Se več daril, so velikodušno darovale lepe nagrade. Zato je prav, če te uvidevne tvrdke val podpiramo in kupujemo pri njih svoje potrebščine. Tvrdke, ki so naklonjene našim naročnicam, so darovale prav lepe In dragocene nagrada. Vrstni red Je sedaj takšen-le: I. Šivalni stroj v salonski omarici Din 0000, darilo Usta »Sena ln dom«; II. Radioaparat j>ESWE«, Din 3000, darilo tvrdke »Elektroindustrija«  d. d., Ljubljana;  TU. Gramofon, Din 1200, darilo Usta »Žena in dom«; IV. Večerna obleka. Din 950, darilo tvrdke P. MAg-dlč, LJubljana, Aleksandrova cesta; V. Pisalna  garnitura  v  etulu   (zlato nalivno pero-svinčnik »Automate), Din 700. darilo tvrdke A. Prelog, Ljubljana, Marijin trg; VI. Fotoaparat 6x9 cm za filmske zvitke. Din 685, darilo   tvrdke   Janko  Pogačnik, Ljubljana Tavčarjeva ulica št. 19: VE. 5 kg fine kavne mešanice »Moča«. Din 400. darila tvrdke »Preja«, d. z o. z., LJubljana, Aškerčeva ulica; VIII. Ponlkljan sam o var in garnitura za turško kavo, Din 400, darilo tvrdke Nova Jugo-metaiija. d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica: IX. Svilen damski dežnik. Din 350, darilo tvrdke Jugoslovanske tovarne dežnikov Jasfp Vidmar, Ljubljana. Pred škofijo št. 19: X. Vaza in košara za cvetlice, Din 295. darilo tvrdke Breznik in Fritseh, LJubljana, Stritarjeva ulica št. 7: XI. Servis za kavo za 6 oseb, darilo tvrđke Avgust Agnola, LJubljana, Du-
najska cesta št. |s: XTJ. Svila za eno obleko, Din 250, darilo Oaiačilnice »Ilirija«, LJubljana, Mestni trg št. 17/1.. TITI Garnitura damskih robcev, Din 200, darilo tvrdke A. & E. Skaberae, LJubljana. Mestni trg; XIV. Par glace usnjenih rokavic ln i par svilenih nogavic. Din 120, darila tvrdke V. Les jak, LJubljana, Selenburgova ulica 3; XV. Karton bonbonov, darila tvrdke Josip. Schumi, LJubljana, Gradišče it. s; XVI. Keramika »Kranjec ln Kranjlca«, Din 300, delo kiparja Lojzeta Dolinarja; XVUL Zlato nalivno pero, Din 220; XVm. 300 knjig »Solnčna roža«, po Din 15, Din 4500, povest Iz vojnih časov, spisal doktor Fran Zbašnlk; XTX. 300 knjižic praktičnih nasvetov, po Din 6, Din 1800; XX. 1200 ortg. lesorezov »Starca«. Cena vsakemu Din 5, Dm 6000, delo sllkarja-frrafika S. Justina. Original Je bil ocenjen na Mednarodni umetnostni razstavi na Reki kot eden najboljših lesorezov.
Pravico do prve nagrade Imajo naročnice, ki so plačale vseletno naročnino. Pravico do vseh drugih nagrad pa imajo naročnice, ki imajo oziroma ki bodo imele do 5. marca poravnano naročnino vsaj za pol leta. torej Din 35.—.
Nagrade od I. do XVII. se bodo 12. t. m. Izžrebale v notarskem uradu gospoda notarja PIelwelsa v LJubljani, Kralja Petra trg št. 2.
Opozarjamo, da dobi vsaka naročnica Usta »Sena Ia dom«, ki bo uganko pravilno rešila ln ki Ima plačano naročnino za vse ali pa vsaj za prvo polovico leta. svojo nagrado. Zato le hitro na poštni urad ln nakažite Din 68.—. če tega še niste storili. Ce ne zmorete vsega, pa nakažite vsaj za pol leta Din 35.—. Samo do 5. marca Je še čas. Mogoče ravno Vas določi žreb za šivalni stroj ali radioaparat ali pa kakšno drugo darilo.
Uprava Usta »Sena ln dom«.
SO p a
•Halim oglasom
* BREZ  RAZLIKE,   KAKŠNA JE NJIH
I VSEBINA   IN   KDO   OGLASA, PLA*
ČATE JIH PA LAHKO PO POšTr~Ž — ZNAMKAMI
j.ospet-   - , napoiJe/SL- i&ora
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Pohištvo na obrohe
Spalnice hrastove
poHUtasie Din 5500.—
Spalnice pleekane » 2800.— Omare » 550.—
Postelje » 260.—
Kuhinjske oprave » 1100.— Knhtnjake kredence » 580.— Vse drugo pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna  naročila  tn popravila
MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18.
14/L
Klavirji!
pianini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-■endorfer, Stethway, Fdrster, Hblzl, Sfingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša poaojevalnlea.
Tribuna dvohoto s .,Sachs" motorjem
posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredim montiran z dvojno predstavo In spojko, 1 *4 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km.
Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko.
»Tribuna« F. R. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št 4.
čevljarji pozor!
Za spomladansko sezono sem dobil ševro in boks v najnovejših modnih barvah iz inozemskih tovaren, kakor tudi črni in najavi boks in prvovrstne podplate od najboljših domačih tovaren po najnižjih cenah.
Osebno naj se vsak prepriča saj nakup ni obvezen. Se priporoča
FRANC ERJAVEC, TRGOVINA USNJA
LJUBLJANA, Stari trg 11/a,
: I **^^*pTot REVMATIJ 1 fi5?i» -^^PREHLADU m ISHIJi
IZAH
I VJ^™0T REVMATIZMU. m9^CmW
g ^^PPEHLADU m ISHIJASU.^ mM
■t |   LABORATORIJ        d' pamlcjlva        • fc2T-2" 1 t) BEOGRAD sarajevska 84
DOS va 5i v VSEM lekarnah ročen! din.7S
Otvoritev mesnice!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom v soboto dne 28. t. m. otvoril svojo lastno mesnico v
Florjanski ulici štev. 7
ter M cenjenim odjemalcem najvljudnejee priporočam.
KAROL JUŽNIČ, mesar
LJUBLJANA, FLOBJANSKA ULICA STEV. 7.
Orsjnjt Josip gSnpsnclft. — Za »Narodno