Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 1 gld., aa jadea
mesec 1 gld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravntätvo in ekspedlcljs v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlstvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 47.
V Ljubljani, v sredo 26. februvarija 1896.
Letu i It XXIV.
Volilna reforma in Slovenci.
Splošno rečeno, Badenijeva volilna preosnova ni nobena nesreča. Dobimo 72 novih poslancev, ki se po veliki večini ne bodo ravnali po starem liberalnem kopitu. Voljeni od ljudstva bodo zastopali težnje in tirjatve ljudstva; nek bolj svež veter bo pripihal v državno zbornico.
Vendar ta volilna reforma ni po tem, da bi se človek za njo navdušiti zamogel. Krivica je, da dobi Kranjska s svojimi 500.000 prebivalci od teh 72 poslancev samo enega. Hvale vredno je toraj od slovenskih kranjskih poslancev, da za Kranjsko iz te kurije odločno zahtevajo dva poslanca. Se veča krivica je to, da se volilna pravica daje mestnim delavcem, odreka pa poslom na deželi.
Ali si mar vlada želi prav mnogo socijalno-demokratičnih poslancev ? O liberalcih nam je znano, da so jim brezverski socijalisti ljubši od katoliških delavcev; ali je mar tudi grof Badeni tega mišljenja ? Hlapci so še verni in bi s kršč. stranko volili kakor kmetje, če mi ustanovimo po vseh dolinah katoliške delavske družbe in posle v nje privabimo, kar bi ne stalo mnogo truda. Nekaj upliva na politično nezrelega hlapca imel bo vedno tudi gospodar, in naši kmetski gospodarji so, hvala Bogu, še verni kristjani. Na Kranjskem se sicer ni bati, velika večina ljudstva je verna in zaupa svojim duhovnim vodnikom; v Ljubljani imamo tudi čvrsto katoliško delavsko društvo; peščica socijalistov in liberalnih delavcev se bo zgubila v veliki množini katoliških kmetov, kočarjev in delavcev. Slabše pa stoji na Štajerskem, Koroškem in Primorskem; tam se pridružijo socijalistom še nemškutarji, oziroma lahoni, Nemci in Lahi; demokrati so v teh pokrajinah tudi močnejši, ko na Kranjskem ; mandati v Istri, na Goriškem in spodnjem Štajerskem so tedaj
zelo v nevarnosti, ali bolje rečeno, skoraj da zgubljeni za Slovence. Drugače bi bilo, ko bi smeli voliti tudi kmetski posli, ti bi večino nagnili na našo stran. Zato naj bi se naši poslanci v zvezi z nemškimi konservativci in sploh vsemi, ki so za to, krepko potegnili za volilno pravico hlapcev. Naporom liberalcev, petakarje potisuiti v novo kurijo in se jih tako znebiti pri državnih volitvah v mestih, se mora seveda tudi odločno nasproti stopiti. Sploh pa je svčt v tem edin, da bi Badenijeva volilna postava ne bila govora vredna, ko bi ostala, ka-koršna je. Nekaj vrednosti se jej le zato pripisuje, ker je nekaka poskušnja za občno volilno pravico.
Pri volitvi teh 72 poslancev, kjer bodo razun poslov na deželi vsi moški volili, pokazalo se bo ljudsko mnenje, videlo se bo, katera stranka bi dobila večino, ako bi se upeljala občna volilna pravica. Kolikor mi razmere poznamo, se nam zdi, da bodo liberalci po največ krajih pogoreli, najhujši boj bo le med krščansko, socijalistično in narodnimi strankami.
Badenijeva volilna reforma, ko bi taka ostala, kakor se predlaga, je že zavoljo tega piškava in malo-vredna, ker pušča v veljavi vse krivice starega volilnega reda: kmetje imajo vse premalo poslancev v primeri z mestjani in graščaki, naj že vzamemo v poštev njih število, ali njih davčno breme ali pa krvni davek (vojaštvo).
Volilna predpravica velikih posestnikov se z ničem ne d& opravdati. Sto plemenitih rodbin na Kranjskem voli dva državna poslanca ; kmetskih ljudi j mora pa že 200.000 biti, da volijo dva poslanca. Tudi mestjani so veliko na boljšem pred kmeti in poleg tega pa volijo še v kupčijskih zbornicah. Dokler se kurije ne odpravijo in dokler so kmetje tako prikrajšani, se sploh ne more govoriti o kaki pravični volilni preosnovi. Mi nemarno nič proti temu,
ako bi se volilo po stanovih, da bi volili kmetje svoje, rokodelci svoje, duhovniki svoje, odvetniki, profesorji, uradniki itd. svoje poslance; toda število poslancev se mora pravično razdeliti; kmetje imajo večino med ljudstvom, toraj se jim mora dati tudi večina poslancev. Ako pa gospodje pri vladi lega nočejo, da bi raznim stanovom odmerili pravično število poslancev, potem naj pa upeljejo občno volilno pravico, vsaj tako, kakor je v Belgiji. Potem se bo kmalu pokazalo, da je Avstrija poljedelska država, kmetje in njih hlapci bodo pri volitvah odločevali.
Za našo stranko to ne bo nobena nesreča, kajti naši pošteni slovenski kmetje in njih hlapci so po večini verni kristjani in zvesti sinovi majke Slovenije.
Javni sliod slovenskega kat. delavskega društva.
V prostorni dvorani Koslerjeve pivarne se je bilo zbralo v uedeljo dne 23. februvarija proti štirim obilo ljudstva. Poleg znatnega števila društve-nikov je bilo tudi precej zastopnikov malega obrtnega stanu in več socijalnih demokratov.
O prvi točki: „Splošna volilna pravica" je poročal Z i 11 e r. Od Taafleja sem se ni držalo nobeno ministerstvo dolgo časa. Pokopala jih je volilna pre-osnova. Badenijeva zmes, ki jo je skuhal s svojimi pomagači v državni kuhinji, ne popravlja starih krivic. Delavstvo mora nositi najtežja bremena v državi in je vendar brezpravno. Uradniške plače mislijo se zvišati; to bo stalo krog 17 milijonov goldinarjev na leto. Zato se bo nastavil nov davek na žveplenke in povišal davek na žganje in pivo. Delavski stanovi bodo tu zopet najbolj prizadeti. Rajše naj se naloži davek na razne stvari, ki služijo v raz-
LISTEK
Slavnostni govor.
(Spisal Mrazov.)
Ivan Prosen je bil že nekaj dnij sem ves razburjen ; taval je sem ter tja, kakor mesečnik in si dal povsod sila veliko opraviti. Nocoj izvleče iz omare svoj stari frak in ga ogleduje: zad aa plečih je malo oguljen, — pa kdo bo tako natanko gledal na hrbet; sprednja stran mora biti čista, — in glej ga spaka, ravno tu je madež — dva madeža — trije ... O Bog, kakšen nerodnež ga je prijemal z mastnimi prsti .. . Malka, Malka I
Zunaj v kuhinji so zaropotali lonci in v par trenotkih je prihitela v sobo njegova ženica, okrogla, rudečelična in živooka ženska kakih pet in tridesetih let.
„Poglej, Malka, prosim te, le poglej I . .. Ali ni to čudno I. . . Prav, kakor bi ga kdo z mastnimi prsti zagrabil. Pa vender nisi bila ti zadnjič, ko Bi pospravljala po omari, tako neprevidna..."
„Ali, kako si smešen ! Jaz vender ne bom tako neumna, da bi si prej ne obrisala rok, predno grem tako stvar prijemat... Pa res ne razumem, kako je to prišlo . .. No, naposled se ne pozna tako hudo; zaradi tega, mislim, pojdeš prav lahko mej druge."
„Toda prosim te, ljuba ženka, to ni kar tako. Misli si mene tam: stojim na odru, — jedno nogo malo naprej, levo roko v bok uprto, a desno visoko dvignjeno . . . Jaz govorim, govorim ... a ljudje pa gledajo, — ti še ne veš, kakšni so ljudje: vsega ti ogledajo človeka; od las, če so lepo počesani in namazani, pa dol do čevljev, če se lepo svetijo. In misli si, Malka, če bi tam v kotu pošepnil sodnik Bokal svojemu sosedu, kontrolorju Srakiču: „Glejte, gospod kontrolor, glejte, kakšen frak ima I Ali se to spodobi, ali se ne spodobi ? .. ." Hu, od sramote bi se ne vedel kam dejati. Ne, tega ne maram, da bi se mi posmehovaii, rajši ne vem kaj! Frak mora biti čist in snažen, kakor bi bil nov."
„Vpraša se samo, če bo šlo stran. Bog ve, koliko bi Iglič računal, če bi to spako s kakšno stvarjo odpravil I Kaj praviš ?"
„Desetico, več nikakor ne. . . In sam pojdem tja, ter počakam, — ali bo kmalu večerja?"
„Cez četrt ure. Glej, da prideš nazaj I"
„To se razume, da pridem. Kaj pa bi delal tam ?" odgovarjal je Prosen že na cesti in zavil s svojim frakom h krojaču Igliču.
„To-le mi osnažite, lglič, ampak tako, da se ne bo prav nič poznalo . . . Stvar je sitna. Kakor že morda veste, je v nedeljo petnajstletnica naše čitalnice; in po vsem naravno je, kakor si lahko mislite, Iglič, da govorim jaz ob tej priliki slav-
nostni govor. Kdo bi ga pač drug govoril . . . No, in na to se niti misliti ne more, zakaj ali sera ustanavljal čitalnico jaz, ali jo je kdo drugi ? In kdo je govoril že celih petnajst let o vsaki obletnici ? Jaz I . . . Letos pa mi pride ta nesreča. Dvajset let ga nosim in zmirom je bil še dober; da Vam po pravici povem, Iglič, ne zamenjal bi ga s frakom ad-junktovim. No, zdaj pa, . . . a saj sami vidite I Le pomislite : prav, kakor bi ga kdo potipal z mastno roko ; to je nečloveško. Pa, saj se d& napraviti tako, Iglič, da bo zopet dobro; ne?"
In Prosen je uprl v krojača oči in nestrpno pričakoval, če je kaj upanja, ali nič .. .
„Tone, kje imaš salmijak ?"
„Gospod mojster, gospa mojsterica so ga potrebovali, — kam so ga deli, pa ne vem."
„A tepec, če ne veš, vstani pa išči; kaj misliš, da se meni ljubi; čemu imam pa tebe tu za nadlogo ?"
Salmijak so naposled z združeuimi močmi dobili in lglič je pričel delo. Namočil je namazana mesta s salmijakom, pogrnil čez frak mokro cunjo in gladil z vročim železom, da je šumelo in se kadilo. Kadar se je Iglič doteknil fraka, vselej je Prosen zatrepetal in vzkliknil :
„Pazite, Iglič, za Boga, pazite! ... Ce mi za-žgete frak!"

košnost bogatašem, d. pr. na kočije, na lepe konje, na razna letovišča, vzlasti pa na take pojedine, pri kakeršni je bil navzoč sam grof Badeni in ki je stala 10.000 gld. Tisti gospodje, ki imajo dovolj denarja za potrato in zraven vlivajo še vse državljanske pravice, naj plačajo. Delavci morajo še vedno vztrajati v boju za svoje politične pravice, vzlasti za tako volilno pravico, da bodo res tudi njihovi zastopniki izvoljeni v zakonodavne zastope. Poročevalec je predlagal v tem smislu resolucijo za splošno volilno pravico, ki se je na koncu debate jednoglasno vsprejela.
Dr. Krek je na to ovrgel nekatera očitanja nasprotnikov gledi na splošno volilno pravico. Trdi se, da je ta zahteva komunistična, toda v resnici vzbuja najbolj komunistične misli brezpravnost dela. Delo je najimenitnejši človekova osebna last in po delu si v prvi vrsti pridobiva lastninsko pravo nad drugimi stvarmi. Kjer se pa delu jemlje njegova čast, tam se tudi lastninska pravica najbolj ponižuje. Z volilno pravico nočejo uničiti delavci kapitala, pač pa hočejo delavci v zvezi z vsemi delavskimi stanovi vreči kapitalizem, nadvlado denarja nad človekom. Delavci ne plačujejo davka, se sliši nadaljno očitanje. Toda v davčni blagajni se kar nič ne pozna, kateri goldinar je od naravnostnih in kateri od ne-naravnostnih davkov. Nenaravnostne davke pa v obili meri plačujejo delavci. Koliko nosi davek na žganje, ki se ga žalibog toliko popije. Zganjar je tako rekoč potreben zmedeni novodobni družbi, ki trga njegovemu žejnemu grlu in s tem od greha pridobljenim denarjem vzdržuje omiko in prosvetljenost 19. stoletja.
Načelnik čevljarske zadruge, gospod T um a, izraža na to svoje soglasje z stavljeno resolucijo. Za njim se oglasi socijalni demokrat 2eleznikar in pravi, da resolucija ni nič vredna, dasi pristavlja, da je ni slišal. Možje, ki so jo predlagali, ne morejo predlagati kaj dobrega.
Krščanski delavci so bili vsled tega močne užaljeni in so mu odločno ugovarjali, češ, da 8i ne puste očitati od nikogar, da so hinavci ali lažnjivci. Po stvarnih opazkah Gostinčarjevih se je potem resolucija jednoglasno vsprejela. Zmešnjava, ki se je hotela vprizoriti, se ni posrečila.
O drugi točki, „nova obrtna predloga", je poročal dr. Krek. Gledi na obrtno vprašanje imamo štiri stranke: kapitalisti in liberalci hočejo čim naj-preje uničiti obrtni stan in iz malih obrtnikov napraviti sužnje velicega kapitala. Socijalni demokratje verujejo in upajo, da bo mali obrtni stan sam po sebi izginil. Zato pozivljejo male obrtnike, naj se združijo ž njimi, da skupno prevržejo sedanji družabni red in ustanovi bodočo socijalistično državo. Mali obrtniki, ki se zavedajo resnega časa, v katerem žive, zahtevajo samostojno organizacijo v svojo rešitev. Četrti stranki pa pripadajo tisti mali obrtniki, ki živi brez zavednosti ali brez razsodnosti in se nočejo ali ne znajo brigati za svojo bodočnost. S socijalnimi demokrati imajo vsi, ki hočejo preosno-vati družbo na krščanskem temelju, gledi na obrtni stan to-le preporno vprašanje: ali ima mali obrtni
„Nič se ne bojte, ne bo nič hudega ... Tone, ščet mi daj sem I"
„Gospod mojster, rabili so jo gospa mojsteriea, a kam so jo potem položili, nisem videl."
„To ti jaz pokažem gospo mojsterico ! Tam je ščet, pri oknu!"
Iglič razpne frak na rokah.
„A glejte, gospod Prosen, tudi podloga je že slaba. Se parkrat ga oblečete, pa se prične trgati. Kaj bi ne bilo dobro, da bi dal drugo ? Tam imam krasen črn atlas, — prinesi ga sem, Tone 1 Gori je, na polici !"
„Ne, ne, Iglič, ni treba, saj podloge se tako ne vidi. Jeden večer bo že še pretrpela, pozneje si pa tako omislim nov frak. Kaj pravite, ali ni že ta malo iz mode ? Jaz mislim, da ni."
(Dalje »Udi)
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
„Ah, kaj Se, Katarina Aleksandrovna", pregovorila je hipoma razdraženo in naglo grofica. „Kakemu trpljenji ... To so samó besede. Saj sem videla, kakó mužiki živi, kakó trpi! Hiša se mu podira, streha ima luknje, a on, mesto da bi popravil hišo, zabil streho z deskami, ali ničesar ne
stan prihodnjost ali ne. Sccijalisti pravijo, da ne, mi pa pravimo, da, in sicer iz teh-le vzrokov: Mali obrtni stan ima zgodovinsko pravico za svoj obstoj. Evropska mesta so prav za prav obrtno delo. Obrtniki so bili prvi in poglavitni meščanje. V krepkih organizacijah nekdanjih obrtnih zadrug se je lepo razvijal obrtni stan. Tudi naši obrtniki so sloveli, dasi so dolgotrajni boji s Turki pri nas zavirali njihov razvoj. Propadati so jeli vsled tega, ker Be je birokracija vmešavala v njihove samostojne zveze. Prvi udarec v naši državi imamo z dne 12. aprila 1725. Karol VI. je izdal tedaj cesarski patent, po katerem je vlada dovoljevala tudi takim pomočnikom, ki si niso dobili pri kaki zadrugi (cehu, cunftu itd.) mojsterske pravice, samostojno izvrševanje njihovega obrta. Taki mojstri so se imenovali dekretarji in njihovo število je marsikje že koncem 18. stoletja presegalo število zadružnih mojstrov.
Za časa Marije Terezije se je boj birokracije z malim obrtom še hujše vnel. Z dekretom dne 30. marca 1776 se je tistim obrtom, ki imajo mnogo delavcev in ne „posebne umetelnosti", dovolila popolna sloboda, da se smejo brez kake preskušnje izvrševati od kogar koli. 84 takih obrtov našteva imenovanega dvornega dekreta priloga, glede na druge pa se daje deželnim vladam dovoljenje, da smejo mojstersko pravico podeljevati tudi izven zadrug stoječim obrtnikom.
V	tem duhu se je nadaljeval boj proti obrtnim zadrugam pod Jožefom II. Njegova vlada je bila popolnoma sovražna vsaki zadružni organizaciji in samo neugodni čas ji je zabranil, da ni izvela po« polne obrtne slobode. Dne 15.januvarija 1784 seje izdal dvorni dekret, po katerem se je vpliv obrtnih zadrug pri podeljevanju obrtnega dovoljenja skoraj do cela uničil. Dovolilo se je vsakemu obrtniku, da sme izvrševati tudi več obrtov ob jednem. Temu nasproti so se pa na vso moč podpirale tvornice. Dvorni dekret z dne 21. maja 1781 jim dovoljuje prodajo na drobno, dne 3. julija 1783 tudi javne prodajal-nice; po dekretu z dne 25. junija 1783 smejo tvor-ničarji, ki ne potrebujejo nobene usposobljenosti, najemati si obrtne pomočnike in imeti vajence in jih oproščevati. Tudi trgovini se je dala popolna svoboda. Po dvornem dekretu z dne 9. septembra 1783 smejo tu- in inozemski (tudi judovski trgovci) brez ovir trgovati s svojim blagom na somnjih v Gradcu, Celovcu, Lincu in Ljubljani.
S takimi določbami se je vedno bolj izpodko-paval obrtni stan. Cesar Franc I. je imel resno voljo, pomagati propadajočim zadrugam, toda njegovo liberalno uradništvo jn preprečilo blage namene.
V	tem oziru imamo tri njegove značilne kabinetne liste, jednega dne 10. avgusta 1822 vrhovnemu kanclerja grofu Saurau-u, druzega in tretjega dne 10. avgusta 1831 in 17. avgusta 1831 kanclerja grofu Mittrovrskemu, ki odločno zahtevajo, naj se ustavi pogabna konkurenca m«j malimi obrtniki in naj se vrnejo zadrugam njihove praviee.
dela, ali seče dani mu gozd in ga izvaža za drva. Seveda trpi potem vso zimo, a kdo je tem kriv ? njegova lenoba in neki divji, živinski položaj. Da, zoperni narod!"
„Popolnoma res", začel je Bahtemin, padaje jej v besedo, „toda vi pravite : trpi od lenobe, a jaz vam povem še boljše, grofica. Moj oče je napravil po požaru, ki je bil v našej vasi, na svoj račun kmetom hiše in zraven vsake hiše precejšen vrtič, vso ulico je pa zasadil z drevesi na ptuji način. To je bilo jako krasno, priležno in čisto in nenevarno v požarnem pogledu. Na, kaj bi mislili, da je nastalo iz tega? To, da naslednje pomladi, ko se je vrnil v vas, vrtičev in drevoreda ni bilo več. VBa drevesa, vse grme so posekali za drva sami mužiki".
„A-a !" dejala je očitaje grofica. „Pa govorite!"
„A kje, mislite, se je to prigodilo ?" nadaljeval je navdušeno Bahtemin. „V P-ej guberniji, kjer so stoletni gozdi in kjer si more nasekati vsak mužik drv, kolikor hoče — napreže se Bamó konja in popelje v gozd, ki je le dve vrsti oddaljen".
Kašinskij je pomajal z glavo.
„Da, to je povsod", dejal je. „Z jedno besedo — zveri".
„Da, potem pa govori: ,mužik trpi bedo, glad, trpi vsake nezgode, strada . . .' Toda pri njih nerazvitosti trpi menj nego mi", rekel je Bahtemin.
Blagi cesar je odredil v ta namen prvo obrtno en-keto leta 1833. Povabil je obrtne zadruge, trgovske gremije, magistrate samostojnih mest in dež. vlade, naj se izrazijo o dosedanjih obrtnih zakonih in naj stavijo nasvete v rešitev obrtnega stana. Ljubljanski in idrijski magistrat sta se odločno izrazila proti neomejeni obrtni slobodi ; Ilirska deželna vlada je pa jednoglasno z drugimi deželnimi vladami zastopala liberalno stališče.
Enketa ni nič izdala. Leta 1848 je prekipevala pijanost slobode in dne 20. decembra 1859 je slavila birokracija popolno zmago nad obrtnimi zadrugami. Tedaj se je namreč proglasila v novem obrtnem redu popolna obrtna sloboda. Ker so obrtniki vedno bolj propadali, jel se je ta obrtni red krpati. Prva krpa se mu je našila leta 1883, ko so se uvedle obrtne zadruge brez moči in brez pravic kot pod-nožnice obrtnih komisarjev in vlade; druga krpica je z leta 1885 in tretjo hoče našiti vlada s svojo novo predlogo.
Govornik je na to kritikoval posamne točke v vladnem načrtu v tistem smisla, kot ga je osvetlil naš list, in poudarjal, da je jedina pomoč malemu obrtu, če Be izvije izpod trdega birokratičnega nad-zorništva.
Nasproti socijalnim demokratom je še pristavil, da ima mali obrtni stan poleg svoje zgodovinske pravice tudi še druge razloge za svoj obstoj. Potreben je namreč pošten, nravno čvrst Brednji stan. Dalje so nekatere stvari, katerih stroj nikdar ne bo mogel izdelovati. Delo z roko je mnogo boljše; napredek, umetelnost sta mogoča le pri ročnem delu. Konfekcije pač prodajajo obleko in obutev, a samo tako, da sta pri tem prevarjena delavec in kupec. S pozivom, naj se vsi dobro misleči združijo proti skupnemu Bovražniku, je završil svoj skoraj uro trajajoči govor, iz katerega smo tu povzeli nekaj podatkov.
Gospod Turna se strinja z govornikom, opisuje razne krivice, ki se godi malim obrtnikom in se konečno odločno izraža proti obrtni predlogi.
Gospod Breskvar na to z vzgledom iz knjigo-veškega obrta pojasnuje, kako brezpraven je sedaj obrtni stan nasproti raznim špekulantom in sleparjem.
Gostinčar govori v imenu krščanskih delavcev, da bodo vedno stali zvesto na strani malih obrtnikov, ker le krepki obrtniki morejo pošteno plačevati svoje delavce. Odločno pri tem obsoja štrajke, ki jih vprizarjajo socijalni demokratje proti malim obrtnikom.
Gospod Kregar na to pojasnuje več nedostat-kov v novi predlogi, protestuje proti nakani nemških liberalcev, ki hočejo vzeti petakarjem dosedanjo volilno pravico in vspodbuja obrtnike, naj kmalu zje-dinjeni skličejo velik obrtni shod, kjer naj se pogovori o svojih težnjah.
Zeleznikar se ta oglasi, češ da so socijalni demokratje pravi kristjani in da zato niso proti judovstvu, ker je bil Izveličar judovskega roda. Krščanskim delavcem je pri tem očital, da so vzeli
i ' i 'i i i i 11. ■ n............................a
„Ko bi hoteli delati, truditi se — prav ničesar bi ne trpeli. A tu govori: .pretežek trud'".
„Jaz mislim, da ljudje, ki tako govori", dela je grofica nekoliko pomolčavši, „nikadar niso imeli opraviti z mužiki, da jih idealizajô", končala je neodločno in trezno nasmehnila se.
Taša je vzdignila glavo. Ves ta čas je sedela molči, skoro ne poslušaje kar so govorili ; no sedaj, pri poslednjih materinih in Bahteminovih besedah, se je kakor vzbudila in jela poslušati. Cesto je mislila o tem, kar so sedaj-le govorili, mislila in sprla se z materjo, očetom, bratom in njegovimi bližnjimi tovariši, od nekoliko časa pa, od kar je postala nevesta, je skoro končala govoriti in prepirati se, dasi ni menj mislila o tem. Kar je smatrala preje važnim in zanimivim, one spore in razgovore, zdelo se jej je sedaj uže nepotrebno, pusto, odveč, kar k ničemur ne privede. „Kaj mi je mari", mislila je sedaj, ko je slišala podobne razgovore. — „Kaj mi je mari, kar mislijo o tem Ciničev, Ivanov, Petrov, kaj me briga in kaj imam od tega, kako mislijo oni. Jaz ljubim njega in vem, kakô misli on o tem, in ljubim to, kar ljubi on. Ni li vse v tem?" In bilo jej je nekako neprijetno in težko govoriti o tem, kar jej je bilo zelô drago in blizko.
„V sedanjem času se navadno govori", nadaljevala je grofica, „da so v ruskem ljudstva nekaki nravstveni ideali".
svoj program od socijalnih demokratov. Oigororil mu je dr. Krek, da je le tisto pravo krščanstvo, ki se drži temeljne resnice Kristusovega božanstva. Besede, s katerimi je hotel predgovornik staviti Kristusa v jeduo vrsto z ljudmi, so pač prežalostno znamenje za socijalistično vero. Soc. demokratje naj pomnijo, da so sicer v obrambi delavskih pravic krščanski Bocijalisti neustrašni, a da jim pogum njihov še neprimeroma vzraste in da so pripravljeni na najskrajnejši boj, ko se gre za pravice Odreše-nika človeštva. — Neresnična je trditev, da smo vsprejeli svoj program od socijalnih demokratov. Že 1. 1848, ko je jel zmagovati liberalizem, je položil škof Ketteler temelj krščansko socijalni strauki, mej tem ko so programi socijalno-demokratičuih strank še-le po 1. 1870 zagledali beli dan. Z burnim odobravanjem so vsprejeli navzoči te besede.
K tretji točki se oglasi Gostinčar in omenja zadnji soc. dem. shod v kazini, ko ni dobil besede. Zato jih je sedaj pošteno plačal. Oni zmiraj mečejo v oči cerkveno premožeuje, pri tem pa judovske milijonarje pustijo pri miru, po* duhovskem stanu padajo, kakor bi bil on kriv dandanašnje bede; pri tem se pa ne dotaknejo tistih, ki so res zakrivili vso današnjo nesrečo.
Tako rado se trdi, da se v podjetjih katoliških lastnikov ne godi delavcem nič boljše. A poleg tega, da se v teh podjetjih milejše ravna ž njimi, moramo povdarjati, da socijalni demokratje v svojih podjetjih niso nič boljši od drugih kapitalistov. Pri njihovem shodu je na poziv, naj so delavcem v socialističnih podjetjih daje boljša plača, odgovarjal Bebel: „Socijalistična podjetja ne morejo biti poskuševal-nica za izvršitev socijaiističnih idej". — Tu naj pometajo sccijalisti in potem naj še le nam kaj očitajo.
H koncu še predsednik zahvali navzoče in ža-kliče slava papežu in cesarju, in zaključi shod po sedmi uri. Nazadnje se je navdušeno zapela naša pesem, (socijalni demokratje so seveda obsedeli in molčali.)
Državni zbor.
Dunaj, 25. februvarija.
Pričetkom seje poslanec W r a b o t z in tovariši vpraSajo železničnega ministra, ali hoče civiluim uradnikom v pokoji pri državnih železnicah dovoliti jednake vozne ugodnosti, kakor aktivnim uradnikom in upokojenim vojakom.
V odsek za volilno reformo je bil namesto poslanca Henzelua izvoljen grof Dzieduszycki. Nato je zbornica nadaljevala nadrobno debato o državnem proračunu, in sicer o visokih šolah. Kot govorniki so vpisani proti: Blažek, Samanek in Hauck ; p r o : K 1 u n , Gampi, Pfeifer, Nitsche, Bendel, Wachnia-nin, Lorber, Wielowieyski, Burgstaller, Luzzalto in Suess.
Posl. Blažek se pritožuje, da so dekanati na visokih šolah dobili nalog, naj poročajo, ali se izvršuje Kielm&nseggov ukaz glede uradnikov. Tako so na praškem vseučilišču ustanovili pravi policijski
„Celo politični, pravoslavno-slavjanski", popravil je Bahtemin z ironičnim glasom in nasmehom na tenkih ustnicah.
„O tem ne govorim. To mi je čisto neznano", dela je grofica, „a ko sem se morala sniti z nazi-vanim ljudstvom, kakor pravimo vedno, sem se čudila : odkod se je vzelo pri ljudeh mnenje na račun nravstvenih idealov. Kolikokrat sem zapazila ; da je pri mužikih jedino prizadevanje — prevariti gospodarja in pridobiti si denarja, to je ves ideal. Drugega res ni".
„Ne, je, grofica", vstavil jo je Kašinskij z veselim smehom. „Upijaniti se in ležati v blatu . .
„Da, kaj . . ."je rekla grofica.
Ljvova se je zasmejala.
„Res, res", pritrdil je Bahtemin, „žal, vsemu temu ne verujejo samo moskovski apostoli . .
„Kaj oni ne verujejo temu ?" dela je Taša, trudeč se, da ne bi izdala svoje jeze.
Zalostilo jo je in sramovala se je, da je mogla mati tako govoriti, dasi je znala, da je vse, kar govori mati — res.
.Gotovo ne verujejo", obrnil se je poučno k njej Bahtemin. „Ničemur ne verujejo, kar ne govori v prid njihovi teoriji".
„Da?" dejala je Taša, gledaje na-nj uže z blestečimi očmi.
komisarijat, preti čemur so odločno ugovarjali. Dalje izraža željo, naj se odpravijo šolnine, kar je vlada obliubila že I. 1888. Ravno sedaj naj bi se to iz-vi šilo, ko se vrši vravnava pltč visokošolskih profesorjev. Zahteva češko vseučilišče na Moravskem in se skTcuje na razne prošnje. Treba je tudi urediti tehniške visoke šule. V ta namen naj se skliče en-keta tehničnih profesorjev in odličnih praktikov. — Konečno se pritožuje o nedostatnih prostorih na visokih šolah v Pragi ter izjavlja, da bode glasoval preti tej točki proračuna, ako naučna uprava ne ustreže izraženim željam.
Posl. K I u n , katerega govor objavimo po ste-nogrhfskem zapisniku, naglaša, da je samo slovenski jezik izključen iz visokih šol, dasi ni najmanj razširjen in tudi ne zadnji mej raznimi jeziki v Avstriji. Slovenski jezik ima mej vsemi slovanskimi jeziki najstarejše pismene spomenike ter je v prvi vrsti ohranil lepoto staroslovauskega jezika. Smešno je, da imenujejo slovenski jezik ok^reu, nerazvit in surov taki ljudje, ki ga prav nič ne poznajo ali pa so ga spoznali iz ust kacega malomestnega hlapca. Tudi na graškem vseučilišču slovenščina ne najde me^ta, dasi je bilo to vseučilišče ustanovljeno za raznojezične notranje-avstrijske dežele. Tako profesorji, učitelji iu juristi, ki morajo pozneje občevati in uradovati v slovenskem ali hrvatskem jeziku, nimajo prilike, da bi se primerno izobrazili v tem jeziku. Ž ito naj bi vlada prej ko mogoče na graškem vseučilišču ustanovila stolico za jugoslovanske jezike. (Pohvala na desnici.)
Naučni miuister baron Gautsch odgovarja dr. Blažku, da Kielmansoggov ukaz nima namena, kratiti učno prostost na visokih šolah. Sicer pa je sedanja vlada preklicala dotčne naredbe. Glede šolnine obljubi minister potrebno ukreniti, ko se bodo urejevale plače profesorjev na visokih šolah. Gledi vseučilišča na Moravskem vlada prizna nedostatek jednega samega vseučilišča z ozirom na vednostno tekmovanje, kakor tudi nepopolne naprave na praškem vseučilišču. Zato bode vlada v prvi vrsti skrbela, da odstrani nedostatke v Pragi. Isto velja o tebuiških visokih šolah, na katerih namerava vlada vpeljati predavanje o zavarovalni tehniki, kanalizaciji, preskrbljevanji vode, stavbeni higijeni itd. Tudi glede naslova tehnikov vrši se že obravnave.
Posl. K 1 u n u odgovarja minister, da je že mi-nolo leto naučna uprava obljubila, ustanoviti v Gradcu slovensko stolico, ako dobi primerno učno moč. Toda takim željam je včasih nemogoče ustreči, ker ni dobiti sposobne učne moči. Ustanovitev take stolice v Gradcu je sedaj v obravnavi in upauje je, da se dobi popolnem sposobna učna moč najprro kot izredni profesor.
Češki zastopniki, pravi nadalje minister, zvra-čajo vso odgovornost na sedanjo vlado, a treba pomisliti, da so nedostatki iz dolge preteklosti, in da ni mogoče hitro ustreči vsem željam. Sicer pa hoče vlada vsak čas pospeševati prirastek duševnih močij od katerekoli strani.
Posl. dr. Š a m a n e k odgovarja ministru, da pač treba najprvo urediti razmere na praškem vseučilišču, predno se ustanovi vseučilišče v Brnu. Toda stvar se vrši vse prepočasi. Državna uprava se dela, kakor da bi darila delila narodom, toda narodi so upniki, ne dolžniki. Govornik obširno opisuje nedostatke na češkem medicinskem oddelku v Pragi. Konečno govornik zahteva višjo šolo za živinozdrav-nike s češkim učnim jezikom v Pragi.
Posl. Gampi ponavlja zahtevo glede italijanskega vseučilišča. Italijani so slovensko gimnazijo v Celju smatrali žaljivo za Nemce, tako naj bi se Nemci tudi ozirali na italijanske zahteve. Nasvetuje resolucijo glede italijanskega vseučilišča v Trstu. Dokler se to ne ustanovi, naj vlada dovoljuje nos-trifikacijo v Italiji pridobljenih diplom.
Posl. Hauck opisuje požidovljenje dunajskega vseučilišča, posebno na medicinskem oddelku. Zato imajo židovski dijaki vedno prednosti pred krščanskimi. Mnogo teh židovskih profesorjev prihaja iz Ogerske; naj ostanejo ondi, imamo svojih dovolj.
Slovenski poslanec Pfeifer utemeliuje dve resoluciji. Prva meri na to, da bi se večje ustanove dijakom na visokih šolah izplačevale v mesečnih obrokih, in da bi se obroki za izpite določili od semestra do semestra, ali vsaj od ltta do leta, ker sicer dijaki odlašajo izpite in tako večkrat zaosta-nejo ali propadejo, ker jih odlašajo na zadnje mesece.
Dr. K r o n a w e 11 e r govori o razmerah na dunajskih klinikah. Govorili so še Nitsche, dr. Tuček
o češkem vseučilišču v Brnu, dr. Suess pa naglafia, da se pri profesorjih ne gleda na narodnost ali vero,
temveč na znanje.
Prihodnja seja je v četrtek.
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. tebruvarij».
Poslanec grof Potočki o galiikih razmerah. V zadnji seji odseka za volilno preosnovo je mej drugimi izrazil svoje pomiselke proti občni volilni pravici tudi zastopnik gališkega veleposestva grof Potočki. Ta poslanec je izjavil, da odločno nasprotuje občni volilni pravici, ker je posebno v Galiciji popolno nepotrebna, češ, da se gališko prebivalstvo v veliki večini ne zaveda svojih dolžnosti, ker še ni doseglo potrebne stopinje omike. Poslednje je deloma sicer resnično, toda gališki grof ni omenil, kdo je kriv tega žalostnega stanja. Poslanec grof Potočki je s svojim govorom dal sam sebi udarec, ker vsakdo vi, da je ravno poljsko plemstvo zakrivilo vse krivice, ki jih mora trpeti gališki nižji stan. Dalje pravi govornik, da so gališki delavci premalo organizovaui, da bi mogli doseči kak ugoden vspeh. Tudi to je res, toda tudi tega so krivi plemiči, ki takoj s početka zatro vsak najmanji pojav gibanja galiških nižjih stanov in je torej nemogoča vsaka organizacija, dokler so na krmilu tudi nasprotniki ljudskega gibanja. S samim zatiranjem in preganjanjem 6e ne širi omika, ne pospešuje organizacija in tudi ne omeji veduo večje izseljevanje.
Pogodba * Ogersko. Na poziv ministerskega predsednika so izvolili posainni klubi državnega zbora izmej svoje srede člane v kvotno deputacijo. Konservativni klub odpošlje v deputacijo posl. Klnna in grofa Zedwltza, Mladočehi Forta in Kaizla, nemška levica pa je izvolila posl. Russ-a, Beer-a in Men-ger ja. Ostali manjši klubi, ki volijo vsi skupaj jednega člana, se še niso zjedinili. Mej kandidati se imenujeta posl. Ebenhoch in Stein\vender, izmej katerih ima poslednji več upanja nego dr. Ebenhoch. Protisemitje, katoliška ljudska stranka in nemški na-cijonalui bi radi odposlali v deputacijo dr. Luegerja, in nameravajo v to svrho predložiti zborničnemu predsedniku resolucijo, v kateri zahtevajo po jednega poslanca za vsako frakcijo. Ako se jim pa ta želja ne izpolni, tedaj zahtevajo imenovane stranke, da se voli skupni kandidat iz cele zbornice. Misel na dr. Luegerja je popolno umestna, ker bi se ta iz-vestno ne dal pregovoriti od nasprotnih strank, toda pri sedanjih razmerah v poslanski zbornici ni lahko izpeljiva. Tudi ogerski zbornici je vabil v zadnji seji baron Banffy, naj se pripravita na volitev. Tu pa ni veliko upanja, da bi bili izvoljeni taki možje, katerim bi bile pri srcu koristi cele države.
Avstrija na Balkanu. Nenadno so se razmere na Balkanu po poročilih balkanskih listov zasukale za Avstrijo neugodno. Srbija, Crnagora, Bolgarska so sedaj v prijateljskih mejsebojnih razmerah ter se radujejo ruske očetovske prijaznosti. Črnogorski uradni list „Glas Črnogorca" piše: „Naši skupni sovražniki naj nikari več ne računajo na kak srbsko-bolgarski konflikt. Crnagora, Srbija in Bolgarija bodo pod varstvom Rusije in v prijateljstvugs Turčijo zaprle pot na Balkan vsakemu tujemu vplivn in ne bo se več posrečilo tujcem zrušiti to jedinost in ribariti v kalnem. Balkanskim narodom se smeji lepša prihodnost, kajti ruska politika potrpežljivosti in miru slavi vsaki dan lepše slavlje". — Kakor se vidi iz teh vrstic, je javno mnenje v Crnigori in sploh na Balkanu Avstriji jako neprijazno. Tema so uajveč krivi Madjari, ki imajo tudi tukaj nekako odločuvalno besedo in kompromitujejo našo državo s svojim postopanjem pred vnanjim svetom.
V Srbiji se pečajo vsi krogi z ustavnim vprašanjem, katero vedno bolj izpodriva druga, za Srbijo ražneja vprašanja. Vse stranke so si v tem jedine, da mora dobiti Srbija dtfinitivno ustavo, toda pota, po katerih bi se ta dosegla, so zelo različna. V glavnih načelih sta si nasprotni dve stranki, namreč radikalci in naprednjaki. Mej tem ko zahtevajo prvi, da se pregleda in spopolni ustava z leta 1888 ali pa naj se vpelje popolno nova ustava, želi naprednjaki, da se pregleda sedanji ustavni zakon. Naloga Novakovičevega kabineta toraj nikakor ni lahka, kajti za rešitev tega vprašanja ne potrebuje samo pomoči svoje stranke, ampak tudi podpore vseh dragih strank, posebno pa radikalne stranke. Poslednja se pa po trditvi „Odjeka" nikakor noče udeleževati pri revi ziji ustavnega zakona.
Francija. V zadnjih dneh je francoski senat glede vprašanja ministerske odgovornosti toliko od jenjal, da se je zadovoljil s stun m ugovorom proti jednostranskemu tdmačenju ustavnih določb, vendar pa še ni v tem oziru nič gotovega. To je že razvidno iz izjave poslanca Demole in govora novoizvoljenega predsednika levega centruma Franck Cha-veau, ki je označil socijalizem kot najboljše sredstvo za zatiranje človeške slobode, ki pospešuje ljudski boj in propad države. Za vzgled navaja zakon z leta 1884., ki se je ustvaril kot znameuje miru, slobode in jediuosti, v resnici pa je orožje v zatiranje delavcev in izvor vsega prepira. Socijalizem je vzrok, da propada industrija in prva njegova žrtev so obrtni delavci. Vrhu tega trpi pa tudi državno pravo in deželna bramba. In za to sredstvo se poteguje sedanja vlada, ki pa ne uvidi, da si koplje s tem sama grob. S tem, da vlada goji taka državo izpod-kupujoča sredstva, podpiše sama sebi smrtno obsodbo. — Omenjeni govor je centrum živahno odobraval.
Položaj na Kreti. Kakor se poroča „Voss. Zeitg." iz Aten, postaja položaj na Kreti vedno res-neji. Skoro nobeden dan ne mine, da ne bi napadli Mohamedani ondotne kristijane. Za vzrok teh nemirov se navaja zelo krivično postopanje governerja Karateodori paše, ki zelo milo ravna z Mohamedani, proti kristijanom pa postopa z vso ostrostjo. Turška vlada je toraj sama kriva, da vlada na tem otoku vedni nemir, kajti s svojim pristranskim postopanjem draži krščanske prebivalce k uporu. Nekateri trdijo, da išče sultan tem potom povoda, kolikor možno pomnožiti vojaštvo na otoku in bližnjem obrežju. Grška vlada ni nič kaj prijazna tem prizorom, in je svojo nejevoljo nazuaoila sultanu po svojih konzulih.
Kubansko vprašanje. V zadnji seji senata ameriških zveznih držav se je z nova pokazalo, da te niso nikakor prijazne vmešavanju Spanjcev v kubanske zadeve. Senator Morgan je v svojem govoru poudarjal, da je neizogibna vojska mej Ameriko in Španijo in vsled tega je popolno umestno, ako sim-patizujejo zvezne države s Kubanci. Ameriško ljudstvo zahteva, da se pripozna Kuba za republiko in se ji dovoli v slučaju potrebe primerna pomoč. Jed-nakega mnenja sta senatorja Cameron in Lodge, ki sta še dostavila, da se morajo Kubi pripoznati pravice bojujoče se moči. Omenjene govore je galerija živahno odobravala, španjski poslanik pa je demonstrativno ostavil zbornico.
Socijalne stvari.
Kmečko vprašanje.
(Dalje.)
1. Žitne cene in kapitalistične zvijače. Kapitalizem je preslepil socijalne politike, da tavajo v temi, ko govori o vzrokih, zakaj padajo tako zelo cene ntšemu žitu. V odgovor omenjajo samo „južno ameriško konkurenco", a odkod izvira ta konkurenca, zato se ne menijo.
V naslednjih vrstah hočemo podati z vzgledi dokaz, da vso nezdravo konkurenco plodi — kapitalizem in da liberalni „učenjaki" ostajajo samo na pol pota, ko s „konkurenco" završujejo vrsto vzrokov, zavoljo katerih propada kmečki stan. Cujmo torej!
Pred letom 1888 se še nikomur v Evropi ni sanjalo o južno-ameriški konkurenci. Tu so pa zasledili krivonosi mamonovi častilci, ki iščejo po celem svetu priložnosti), da bi tem boljše obrestovali svoje milijone, v južni Ameriki, in sicer najpreje v Argentiniji, za svoja podjetja ugodna tla. Argentinska država se jim je zdela še vse premalo obla-godarjena 8 kapitalističnim blagoslovom in zato so sodili, da bi se tam dalo „prislužiti" obilo cvenka. A ker Argentinija sama ni imela dovolj denarja in ker se ni zdelo velikim kapitalistom dovolj varno, da bi ji svoje tisočake posojali, zaradi tega so nastopili drugo pot.
Časopisje v službi zlatega teleta je jelo bobnati po vsi srednji Evropi, koliko naravnega bogastva tiči v argentinski zemlji in koliko zakladov bi se dalo iž nje vzdigniti. Hkrati so vplivali kapitalisti na argentinsko vlado, da se je navidezno pokazala vredno kredita; vsprejela je namreč zlato veljavo in potem jela s pomočjo velikega židovskega semnja na borzah iBkati posojila.
Z«iti Angleži niso marali iti v past in so ponujali posojilo le po 10 odstotkov. Nemški in avstrijski denarni trg se je pa tedaj, kakor velja o njem še sedaj, popolnoma sukal po židovski komandi. In tako so res izvabili blizu 4 milijarde prihranje-
nega denarja srednjemu ljudstvu iz žepov, da je romal v Argent nijo vzdigovat tamošnje zaklade.
Ko je bilo denarja dovolj v deželi, je še le nastopil veliki kapital s svojim samostojnim postopanjem. Ustanovila so se stavbna društva in naselbinski sindikati, katerih deležni papirji se niso prodajali na borzi, ker niso hoteli veliki kapitalisti varnega dobička prepuščati drugim. Stavbna društva so jela staviti železnice, zidati pristanišča, da cela mesta; naselbinski sindikati so pa spravljali Evropejce v Ar-gentinijo in jih ondukaj naselili. Denar, ki so jim ga posodili za vožnjo, za nakup orodja, za semena in sploh za obdelovanje zemljišč, so z velikimi obrestmi bipotečno vknjižili. Zi svoje delovanje so pa od države prejemali ogromen zaslužek iz izposojenega denarja, tako da so imenovana društva in sindikati velikim kapitalistom nesli redno 120 do 200 odstotkov dividende na leto.
To je seveda trajalo le malo časa. Mej tem, ko so se stavile železnice, še ni mogla dežela spečavati svojih izdelkov in tistih par zlatov, kar so jih za drag denar pod imenom zlate veljave pripravili bogati židje vanjo, je kmalu jadralo preko morja v Evropo za obresti ogromnega dolga.
Zlata je tako kmalu zmanjkalo in namesto njega se je uvel papir ; veliki kapitalisti so že spravili svoje dobičke in nič več jih ni brigalo, če tudi papirni denar ni bil nikakor pokrit. Kar naenkrat se je goljufivo sezidano poslopje argentinskih financ razrušilo, papirni peso*) je imel preti zlatemu pesu nad 400 odst. disagio in na ta način so prezaupni Evropejci, ki so se vdali židovskim sirenam, izgubili nad 3 milijarde, naložene v južnoameriških vrednostnih papirjih.
Naseljenci, ki so imeli na svojih zemljiščih veliko vknjiženega dolga, so pa jeli delati za žive in mrtve in kmalu je nad 56 milijonov bushelov**) pšenice na leto preplavilo evropske trge in silno potlačilo ceno naši pšenici.
Veliki kapital je pri ti goljufiji spravil neizmerne dobičke :
1. Ko je posredoval pri uvajanju argentinske zlate veljave, 2. ko je posredoval pri argentinskem posojilu, 3. ko je zidal železnice i t. d., 4. ko je naseljeval poljedelce. Kaj mu je bilo potem mar za druge. Zakladi so bili vzdigneni, a ne iz južnoameriške zemlje, marveč iz žepov ogoljufanih revežev.
Škodo so pa imeli vsled tega:
1. Argentinska država, ki se je tako ogromno zadolžila; 2. nesrečni ljudje, ki so kupovali argentinskega posojila papirje; 3. poljedelci-naseljenci, ki so tako zadolženi, da komaj dišejo ; 4. poljedelci celega sveta, katerim je umetelno vzbujena konkurenca uničila pšeničino vrednost.
Ako bi se organično, svojemu bistvu primerno razvijale mlade južno-ameriške države; ako bi se-verno-ameriški farmovci in indijski poljedelci v na-tornem razvoju rabili zemljišča, potem bi nam ue bilo treba govoriti o svetovni poljedelski krizi in ne bali bi se nobene konkurence.
Najbolj lažnjiva je trditev, da se pšenice pridela preveč. Mi trdimo nasprotno, da pride primeroma vedno menj pšenice na jednega človeka in smo to v „črnih bukvah" tudi 8 številkami dokazali iz posamnih držav.
Znani strokovnjak v tem oziru Geo. I S. Broom-hali, ki izdaj v list za žitno trgovino „Corn Trade Year Book", trdi, da je imelo I. 1875—1884 397,000.000 ljudij na leto 2.800,000 000 bushelov pšenice in rži na razpolago ; torej je prišlo na posameznega človeka 7108 bushelov. Od 1. 1885—1894 pa je imelo 434 000.000 ljudij 3.000,000.000 bushelov v svojo vporabo, torej posamnik le 6-84 bushelov.
Da pa vendar le nesorazmerno pada cena, temu je vztok jedino le veliki kapital, ki uničuje organični razvoj in samostojnost poljedelskega stanu pri žitnem pridelovanju in še bolj pri žitni trgovini. Vsi prizori, ki nam jih podaja žaloigra poljedelske krize, so vprizorjeni po zvitih denarnih špekulantih. Pro-kletstvo neomejenega zasebnega gospodarstva z denarjem in s kreditom,' prokletstvo tistega obresto-valnega gospodarskega sestava, ki ga je cerkev pod imenom oderuštva vedno prepovedovala, tlači sedaj delavske stanove, da pri čudovito nizkih žitnih cenah stradajo kruha. Družba se je odtrgala od cerkve, ki je čuvala načela pravičnosti in zato razpada.
(Dalje sledi.)
•) 1 Peso ima 100 centanov 4 06 mark = 4 76 avstr. ki on.
**) l quarter = 8 bushelov = 4 peeks «= 2 gallons = 290781 litrov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarija.
(Kako so nasprotniki agitavali pri včerajšni državnozborski volitvi,) zato je značilen oklic polit, društva „Jednakopravnost" v Idriji. Ta oklic se glasi: Ze zopet Vas kliče dolžnost, da si izvolite poslanca I Ko je bila pred kratkim časom volitev deželnega poslanca, smo se obrnili do Vas na isto-tak način in izjavili: „Ako zmagamo pri tej volitvi, potem zmagamo tudi s svojim državnim poslancem", kar je neprimerno večjega pomena za idrijsko delavsko mesto. In zares, zmagali smo sijajno, tako da dosedanjemu državnemu poslancu ni kazalo dru-zega, nego da se je odpovedal svoji časti, za katero ni bil sposoben. — O njem nočemo zgubiti nobene besede več, vsaj vsakdo ve, da je on za idrijske, posebno delavske potrebe le molčal, in da je vse, kar se je sploh govorilo in storilo, le delo narodnega poslanca gosp. A. Ferjančiča. Ker je pa gosp. dr. A. Ferjančič že poslanec kmetskih občin in nam je obljubil še nadaljno naklonjenost, in ker nam lažnjivi obrekovalci očitajo, da smo proti veri in duhovnikom, priporočamo Vam za državnega poslanca duhovnika Antona Koblarja, kateri je učen ter ima gorečo ljubezen in se žrtvuje za slovenski narod in posebno slovensko ljudstvo, kojega sin je rojen, in se čuti. On je iz Krope na Gorenjskem, kjer je delavsko ljudstvo še v večji revščini kakor pri nas; on torej poznava ljudsko bedo in kot tajnik družbe sv. C rila in Metoda poznava tudi krivice, ki se slovenskemu narodu gode, zato bode tudi s svojim darom govorništva brezobzirno šibal krivice, ki se gode narodu in ljudstvu, ter zahteval jednake pravice za narode, stanove in osebe. V o 1 i 1 c i 1 S si e p ar i j o , d a jeverav nevarnosti, so Vas zadnjič premotili,da ste izvo-1 i 1 i d r ž a v n e g a p o s 1 a n c a , k i zaVasni ničesar delal, ničesar storil; s jed-nakimi sleparijami Vas bodo sedaj motili, ko so se zopet združili vladni in konservativni mogočneži proti Vam revežem, da bi bil izvoljen drž. poslancem nezmožni mladi gospod posestnik na Vrhnikiprotičastitemu duh o vni ku, k i je s p o s oben invnetza delo in ljudski blagor. Toda, volilci, v vašo sramoto in pogubo bi bilo, ako bi se pustili slepiti še nadalje od takih ljudi! Tega gotovo ne boste storili, kajti kakor ste rešili čast in blagor Idrije pri zadnjih de-želnozborskih volitvah, tako storite tudi sedaj pri državnozborskih, ki so za Vas mnogo večje važnosti. — Ne bojte se nobenega pritiska, ne poslušajte nikakih s 1 e p i 1 n i h b e s e d, saj prosta volitev je Vaša pravica in Vaša — dolžnost, s a j š e n i k d a r n i s t e tako j a s n o r a z v i d e 1 i, kje so Vaši prijatelji, kje pa sovražniki in sleparji! Krivico bi torej storil sebi in bližnjikom, kdor bi ne prišel v torek dopoludne k volitvi in zapisal na svoj listek. čast. gosp. Anton Koblar, arhivar in|Jkurat v Ljubljani. Naj pač nobeden ne opusti te pravice in ne zamudi te dolžnosti, ampak vsak naj pride v nedeljo zvečer k shodu, na katerem bo govoril naš kandidat č. gosp. Anton Koblar in bo vsak lahko izrazil svoje želje, — in vsak naj pride vsaj k volitvi r torek dopoludne ter voli sebi in narodu v čast in blagor čast. gosp. Antona Koblarja I — Častitamo stranki inteligence na takih duhovitih nežnostih 1
(Iz «bližja kamniškega.) dne 25. febr. Danes popoludne je gromel strel raz Malega gradu v Kamnika, bila je skoraj kanonada. Kdor more umeti, naj ume. Vsaj strel ravno kamniškim liberalcem ni mogel veljati kot zmagoslavje, ker so v borbi v Kamniku podlegli; imeli so le 57 glasov, dočim je konservativni kandidat imel 63 glasov. Čudno! Lepo tiho naj bi liberalci spravili svoj poraz, pa se pri trezno mislečih le Bmešijo. Vsak strel z Malega gradu je donel glas: V Kamniku so liberalci pogoreli !
(Izpred porotnega sodišča.) Pri prvi porotni obravnavi v pondeljek je bil na zatožni klopi delavec Fr. Jurjevec iz Boršta pri Brdu, ki je s sekiro presekal glavo fantu Janezu Urbaniji, ki je imel znanje z Jurjevčevo sestro. Zvečer 14. dec. sta bila sama v hiši, kjer sta se sprla in spopadla. Jurjevec je bil obsojen pet let v hudo s postom vsaki mesec poostreno ječo. — Drugi obtoženec je bil France Sever, tesar iz Črnuč, ki je 17. avg. pri črnuškem
mostu napal reveža Kreča, ker je slutil, da ima ta pri sebi nekaj krajcarjev za stržene nabrane gobe; vzel mu je vseh 80 krajcarjev. Zato je Sever dobil štiri leta hude ječe.
(Pri včeraj S nji dopolnilni državnoaborski vo-litvi) v mestni skupini gorenjsko - notranjski je bilo oddanih v vseh okrajih 748 glasov. Od teh je dobil kurat Anton K o bla r 483 glasov, župan gospod Gabrijel J el o v še k 265.
(I* Št. Jerneja): Občni zbor naše posojilnice se je vršil dni 23. t. m. v šolskem poslopju. Zbranih je bilo 23 zadružnikov. Račun je bil brez ugovora potrjen. G. pregledniku in gg. odbornikom 6e je izrekla zahvala za trud v pretečem letu. Pri volitvi načelstva in nadzornika so bili enoglasno izvoljeni: načelnikom prečast. gosp. Anton Fetich-Frankheim, župnik; pregledovalcem računov g. Aleks. Hudovernik, notar v Kostanjevici. Odborniki so gg.: Jožef Po-Ijanec, Jožef Tavčar, Ignacij Bučar, Janez Frančič, Anton Barborič, Franc Fabijan, posestniki, Martin Zajec in Franc Novoselec, trgovca. Marljivi so bili v pretečenem letu vsi gg. odborniki; gotovo so posnemali lep vzgled g. načelnika, katerega trud in prizadevanje za blagor ljudstva vsak mora občudovati in visoko ceniti.	—a—.
(Ii Vrha pri Vinici) se javlja : Dne 18. febru-varija je bilo v mrtvašnici tukajšnjega pokopališča izkopano in raztelešeno truplo ranjke žene: Katarine Simončič iz Vrha št. 18. Umrla je ista oseba 21. novembra pretočenega leta okoli 7*3. urejčez polnoči na težkem porodu. Kaj je krivo nagle smrti matere in otroka, nam dosedaj popolnoma ni znano. Mrtvi trupli ste se radi tega izkopali, da so se sod-nijsko preiskali, ker se je še-le čez dolgo časa potem zvedelo, da ni šla Vrhovska babica precej pomagat, dasiravno je bila dvakrat klicana in sicer prvikrat jo je prišla iskat sama umrla Kat. Si-monič, drugikrat njen mož. Ko je prišla sama žena babico iskat, je ni našla doma, a toliko, da se nista srečali na potu. — Želeti bi bilo, da bi bile babice bolj poučene in bolj vestne.
(Zabavna knjižnica) za slovensko mladino. Urejuje Anton Kosi, učitelj v Središču. 5. sešitek; cena 15 kr. — Kakor poprejšnji objavlja tudi ta snopič mnogo raznovrstnega, slovenski mladini prikladnega blaga, zato se je nadejati, da bodo mladinoljubi prav marljivo segli po njem. Cisti dobiček tega sešitka je namenjen v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
(Tatvina.) Neznan tat je pretečeni teden v noči od petka do sobote v Srednji vasi rudniške fare ukradel dva konja. Slabejega so dobili v ižanski fari — za drugim se povprašuje. Gospodar je imel že vsled potresa veliko škode, enega otroka mu je ubilo — zdaj pa še ta nesreča I
(Nesreča.) Pretečeno soboto popoldan je peljal 20 letni Anton Kralj kamenje za zidanje iz Mengša v Radomlje. Po nesreči je padel z voza, kateri mu je šel z vso težo čez prša, in čez nekaj trenotkov je mladenič umrl.
(Gorelo) je danes dopoludne v Petričevem skladišču na Glavnem trgu. Vnel se je lesen tram. — Ogenj so kmalu zadušili.
*
* *
(Bodeči škef tržaški.) Glasilo tržaških liberalnih Židov »II Piccolo" hoče sedaj po vsej sili, da pride v Trst dr. Flapp, škof v Poreču. Zakaj pa si hočejo tržaški Lahi baš dr. Flappa, to znajo jako dobro ne le oni sami, to zna tudi sleherni, ki pozna — politiške nazore monsig. Flappa. Ker pa se boji, da bi vender utegnil biti imenovan tržaškim škofom goriški prošt monsig. Jordan, pa agitujejo z vso silo proti istemu, v tem, ko kujejo v zvezde ljubljenca dr. Flappa. Najnovejši manever izvedli so s tem, da so poslali dopis sestrici „Grazer Tages-post" o morebitnem imenovanju monsig. Jordana škofom v Trstu ter da potem izkoriščajo za svoje namene isti dopis. — Ta manever leži na dlanu; ne treba, nego čitati notico, ki jo je priobčil včerajšnji ,11 Piccolo" o imenovanju škofa v Trstu. Isto vest posnamemo tu: „Graška „Tagespost" objavlja pismo svojega tržaškega dopisnika, v katerem pismu je očividna pograška v tem, ker je rečeno, da bode škofom tržaško - koperskim imenovan brž-kone monsignor A n d r e j Jordan. Kolikor je nam tnano (. Piccolo vim" Židom 11 Uredn.) je imenovanje tega kandidata malo verjetnosti ter
se veselimo, ako je resničen životopis. ki «a ie naslikal ta dopisnik. Monsig. Jordau je rodom Furlan, torej Italijan ; v svojih mladih letih smatral se je Nemca in še-le v semenišču je spoznal, da ima slovansko srce. O škofu Flappu pa pravi dopisnik (TagespoŠte): Niti mož, ki itna tako redkih lastnostij, kakor škof Flapp, ne zadošča za težko mesto v Trstu. Nam treba cerkvenega dostojanstvenika, ki, ne glede na narodaostni šovinizem, spaja z evangeliškimi čednostmi ne le modrost, ampak tudi eneržijol" — No, da eneržije, velike eneržije, pravi .Edinost", bode treba bodočttmu škofu in sicer proti onim nekatoličanom,ki toli drzno utikajo v našo cerkev — svoje grde nosove. Proti tem - le bode moral nastopiti bodoči škot z vso odločnostjo, ako bode hotel točno vršiti dolžnosti vrhnega zaščitnika koristi cerkve in brezpogojno potrebne avtonomije cerkvenih oblasti. V tem poslednjem pogledu (kolikor se dostaje samo-stalnosti) ni bilo morda dosedaj vse tako, kakor bi moralo biti; zato pa 80 odnošaji taki — kakoršni so !! 1 lz teh odnošajev izhaja impertinenca „Picco-
lova" in njega zaplečnikov.
*
* *
(Kakšne smrti so umrli krivični osvojitelji Rima,) kažejo nam sledeči podatki: Odoaker je bil 493 umorjen, ravno tako Tbeodat 536, Hildebald 541 pri pojedini z nožem umorjen, Eranb šest mesecev pozneje usmrčen, Totilas 552 s sulico umorjen, Alboina je 572 lastna soproga Rozamunda ubila, Kloph je bil 18 mesecev pozneje umorjen, Adal-phald 625 8 prestola pahnjen in umorjen, Rodoald 653 ubit, Pantarit I. 660 zavržen in pregnan, Gud-bert 662 z nožem umorjen, Garibald je 671 izgubil prestol, Luitperta so 701 našli mrtvega v kopališču, vzrok smrti je ostal neznan, Aribert II. je leta 712 utonil in Hildejprant bil 744 raz prestol pahnjen ; Desiderija so 744 odstavili in utaknili v samostan, Karol „Plešasti" je bil 877 zastrupljen, Berengar I. 904 zavratno umorjen, Ludovika II. so 910 oslepili, Fr. Barbarossa je 1190 utonil, Napoleona I. so pregnali in je tndi kot vjetnik umrl daleč od svoje domovine 1821, Viktorja Emanuela je 1878 mrtvoud zadel. Iz tega se vidi, da se še nikdo ni brez kazni pregrešil nad papeževo lastjo. Pripoveduje se, da se je Viktor Emanuel posebno bal umreti in da ni nikdar v Kvirinalu stanoval ter zapustil 40 milijonov zasebnega dolga poleg neštdvilnih državnih dolgov.
Telegrami.
Dunaj, 25. februvarija. Gospodska zbornica je vsprejela danes predlog ministerskega predsednika gledč izvolitve kvotne deputacije in se vrši volitev dotičnih članov prihodnji petek.
GradiSka, 25. februvarija. Danes zjutraj se je vnel ogenj v dveh s slamo napolnjenih železniških vozovih mešanega vlaka mej postajama Tržič in Nabrežina.
Pariz, 26. februvarija. Državni tajnik transvaalske republike Leyds, je dospel danes sem in bil pri predsedniku Faure v avdijenci.
Pariz, 26. februvarija. Prihodnjo soboto odpotuje predsednik Faure v Nizzo. Spremljata ga ministerski predsednik Bourgeois in ministra Lockroy in Mesureur.
Petrograd, 26. februvarija. Poroča se, da odpotuje ruski car s carinjo 19. maja v Moskvo. Kronanje se vrši 26. maja, vsa slav-nost pa traja do 8. junija.
Carigrad, 26. februvarija. Ruski poslanik Nelidov je izročil sultanu dve meter visoki posodi iz jaspisa in carjevo lastnoročno pismo. — Demobilizacija se redno na-
daljuje. Sedaj je mobilovanih samo še 56 bataljonov. — Neko vas v pokrajini Trape-zunt je razdejal sneženi plaz. Blizu 100 oseb je deloma ubitih, deloma ranjenih.
Bruselj, 26. februvarija. Po poročilu dnevnika „Soir" je vložil ministerski predsednik de Burlet ostavko iz zdravstvenih ozirov.
New Tork, 26. februvarija. Carinski uradniki so prijeli v tukajšnem pristanišču 60 kubanskih vstašev, ki so nameravali dovesti na Kubo mnogo orožja, streliva, živeža in denarja. Mej vjetiini se nahaja več odličnih Kubancev.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje AT Štefanije. TtTfc
Steklenica Telj» 20 kr	126 (60-2) 6
Umrli so:
21. februvarija. Ludovik Kern, delavčev sin, 4 leta, Marije Terozije cesta 26, croup.
V hiralnici:
24. februvarija. Jakob Pavlic, kajžarjev sin, 27 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dne 26. februvarija.
	glj	kr.		el.	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	7	20	Surovo maslo, „ .	—	66
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	i
Oves, „ . . .	6	70	Mleko, liter . . .	—	
Ajda, „ . . .	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	40	Telečje „ „ .	—	64
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko	—	150' 40
Krompir, „ . . .	2	80	KoStrunovo „ „ .	—	
Leča, hktl. . . Grah, „ . . .	12	_	Piščanec ....	—	65,
	12	—		—	20
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	2	32
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	2	50
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	80
Meteorologično porodilo.
§ a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina t 24. urah v mm
25	9. zvečer	73-65	-4-5	sr. vzjvzh.	sneg	
26	7. zjutraj 2. popol.	731-8 730 1	—4-6 -2-6	sr. vzjvzh. n	sneg N	12 6
Srednja včerajšna temperatura —4-2*, in za 5'0° pod normalom.
Eksekntivne dražbe.
Luke Z ure a z Rakeka nepremakljivo posestvo (1711 gl.) dne 12. marca in 11. aprila v Logatou.
Antona Palčiča iz Ige Vasi zemljišča (2664 gld.), terjatev 132 gld. 96 kr., dni 9. marca in 8. aprila (ponovitev) v Ložu.
Marije Ostermann iz Eozic posestvo (319 gld.) dne 11. marca in 15. april» v Kočevju.
Svetoviioznano je
-p ^ Chicago namizno stensko ali potno ^ JÎuÏL	budilo s hrupno pripravo, katero
✓"^afcik % tako dolgo zvoni, da se imejitelj ÇgV a 4^3586* O zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ~ ¿E^rafttasr^	ker je vse jekleno. Okrov je sre-
brno-nikelnast, pozlačen» fasada, samo I. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se 8vetečim cifernikom 30 kr. več. STovo! Ura „Globe", ki bije nameBto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura »li za obesiti, 18 cm. visoka. Triumf budiln» ura s kazalcem datuma in dnevnikom, kaže imena dnij celega meseca gld. 3 25. Budilo z muziko gld. 6'50. Poiilj» se proti poštnem povzetji. Ilustrovani ceniki se dopoiljejo zastonj.	75 10—5
M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2.
Konrad Hopferwieser-jev c. kr.pm. zavod za izdelovanje orgelj
v Gradcu, Lendplatz 27,
s« priporoča (V* v izdelovanje novih orgelj	v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), p» tudi
v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj.
Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. T. Waloker v Lndwigsburg-u, W. Saner v Frankobrodu in F. O. Welgle v Stuttgart-u, torej morem tako glede n» umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — AT Dolgoletno Jamstvo, zmerne oene, poltena postrežba. "£S 23 26—17
Najbolje prlperaieaa
■a preskrbljen)« vseh
v kurznem listu ■ranic In vrednosti)
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezlrk,
Nadstropna hiša na prodaj!
Na Karolinški zemlji, precej za botaničnim vrtom ob ižanski cesti, je hiša št. 21 na prodaj.
Hiša je nova, dobro zidana. Cena 5500 gld. Plačilo na obroke.	117 4-3
Natančneje se pogoji zvedo v Črni Vasi it. 8.
Krtačarskega učenca
sprejme takoj 153 3-1
•Janez VFeis v Kamniku.
St. 4592.
Razglas.
132 3-2
Podpisani magistrat naznanja s tem stavljencem za 1896. 1. sledeče:
I.	Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bode letos 17. in 18. dan marca t- 1. v mestni dvorani ter se bode pričel ob 8. uri predpoldne, in sicer:
a)	dne 17. marca za izven Ljubljane pristojne, pa vsled dovoljenja prist. oblastev pred tukajšujo naborno komisijo pozvane stavljence;
b)	dne 18. marca za domače, t. j. v Ljubljano pristojne mladeniče.
II.	Stavljenci, odnosno njihovi moški sorodniki, ki bodo k naboru pozvani, imajo priti točno ter pravočasno na nabirališče.
Domačinci imajo o pravem času, t. j. do dne glavnega nabora, prinesti semkaj potrebne dokaze, če se oglase za katero tu navedenih ugodnosti, namreč:
a)	kot kandidatje duhovskega stanu posvečeni duhovniki ali kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj, zak.);
b)	kot učitelji, podučitelji ali učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.);
c)	kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. v. zak.);
d)	iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.);
e)	enoletne prezentne službe (§§ 25—29. voj. zak.). III Sta\ljenci. kateri žele kake ugodnosti po
§§ 31—34. voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, zamorejo se oglasiti za slednjo ugodnost tudi še pri glavnem naboru, če bi se jim odbila prošnja za katero prej omenjenih ugodnosti.
IV. Kdor zanemari stavno dolžnost ali sploh dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan vojni zakon ali pa ta razglas.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
8. dan februvarija 1896.
Soßicßf.
patent*
~ovo
milo
z znamko „labnd" je najboljše izmed kateregakoli mila.
56 12
(35 10-3)
Zaspanje izključeno!
Anker - budllnloa s
po noči svetečo se ka-zalno pločo in večno pratiko gld. 2'75.
Salon - budllnloa, šti-rioglata, 25 cm. visoka, pozlačena in gravirana, bije četrti in pol ure gld. 7--.
Remont- Iz Jekla za gospode in gospe gld. 4"—, s trojnim okrovom gld. 6'—.
Remont. Iz pristnega tolla-srebra za gospode in gospe z zlato vlogo gld. 9 —, s trojnim okrovom gld. II.—, s koledarjem in meseč. kazalom gld. 15'-
Remont. iz 14 kar. zlata za gospe gld. 12'--, s trojnim okrovom gld. I8-—.
Anker-remont., zlata, za gospode brez okrova gld 25'—. s trojnim okrovom gld. 35'—.
Vre z nlhalom po ce-nilniku.
Zakonski prstani. izvirni, iz 14 kar zlata, komad gld. 5"—, masivni gld. 7-—.
Najtežavnejše poprave okraskov in raznih nr se vspre-jemljejo in točno izvršujejo. — Ostanki zlat» in srebra ^sprejmejo se mesto plačila.
Prečast. duhovščini pošilja brez povzetja; plača po dogovoru.
Ilustr. cenilniki zastonj in franko.
Eiil Mayer,
c. kr. trg. sodno zabeležena tvrdka
na Dunaju I.,
Schottenring 33 c
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Prečastito duhovščino in slav. občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorll
krojaški obrt
v Ljubljani na Kongresnem trgu št 3
kjer bode.m vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno, izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila tudi pismena naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
V Ljubljani, dne 24. februvarija 1894.
152 3-1
J. N. Potočnih,
krojaški mojster.
$
•C'«
KU ||
V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
12 Marijinih, pimfj
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več.
S« Pserliefec-jeva
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Dunaj, I., Singerstrasse št. \5.
J. Pserhofer-jeve
Ailrnialno LpniflioA prej« kri čistilne kroglice imenovane, staroznano, Uindjdlllt HI U^IIIA, lshko iiflteje doma(-.e zdravilo.
Od teh krogljic stane: 1 škatljlca s 15 kroglloaml 21 kr., 1 zvitek s 6 škat-ljioanl 1 gld. 5 kr., če se posije nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr.
če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prost» pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr.. 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Prosi se izrecno	,,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglloe"	zahtevati
in na to paziti, da ima napi* na pokrovu vsake Skatliice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečiml črkami.
Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Sok iz ozkega trpotoa (Spitzwegerichsaft), 1 steklenica 50 kr.
Balzam zoper golšo, 1 steklcnica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali elikslrja 3 gld., — V» lit™ 1 gold. 60 kr., — >/« litra 85 kr.
Zdravilni obllž za rane pok. prof. Stendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Grenka želodčna tinktura (preje živ-Ijenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka n» želodee pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstoriea 2 gld.
Čudežni balzam. 1 steklenica 50 kr.
Prašek proti kašlju, 1 škatlja 35 kr., s poštnine pro3to pošiljatvijo 60 kr.
Tannoohlnin-pomada J. Pserhofer-ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušiea 2 gld.
Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-
rioh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
__ Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglasen e" tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temn, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska,
Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem je poštnina mnogo oenejša nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Zgoraj naštete posebnosti dobe se tudi v Budimpešti pri lekarjih J. v. Torok, Konigsgasse 12 in pri A. Eggerjevem slnn (lekarna drž. palatins), WaitznerbouIevard 17.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: Mar de t-sohlager in Ploooli.	26 12—11
Dunajska borz a.
Dn6 26. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	100	,	05	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	05	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	35	„
Ogerska zlata renta 4*..............122	„	20	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	—	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	995	.	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............378	,	75	„
London vista...........120	„	70	0
Nemflki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	„	97'/».
20 mark............11	„	79	.
20 frankov (napoleondor)............9	„	56'/,.
Ita'ijanski bankovci ........42	„	65	,,
C. kr. cekini......................5	»	65 B
Dn6 25. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	, južne železnice 5% .
dolenjskih železnic 4%
151 gld.	—	kr
158 „	—	
193 .	25	
9» .	25	
142 .	50	
128 „	—	
107 „	—	
112 .	—	
96 „	35	
99 „	15	
223 „	—	
169 „	—	n
130 „	40	
99 „	50	o
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
198 gld. 136 18 23 67 72 54 22 173 3495 464 100 64 86 168 128
- kr.
ti
70 .
75 „ 75 »
50 „
50
80 12
Hakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na borai.
Menjamična delniška družba
„M ERC V
Woüzbüs it. ID Dunaj, Mariahiifirstraua 74 B.
66
j&JT Pojasnila -£B v vseh gespodarsklh ln tnanftnHi stvareh,
potem o kuram h vrednostih vseh ipekulaoJ|sWl! vred no sta !k papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Hj