St. 4. V Trstu, v sredo 1*. jaauvarj« 1885. Tefcaj EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko ^ »EDINOST« iah»i» 2krat ri teden ko trti« in sabot« o poludne. C«na za vse j V«i dnviti «e pojiljajo Uredalitva >vl« Tarrtnte« «Nuov» Tipografia;« T«ak inorabiti lAtn i« alrf za doIu leta 3 eld., četrt ieia jL prid. SO kr. - Posamezne številke se \ frankiran. Rokopisi o'ex posebne vrodnoiti ae na Tračajo. - Inseratt (rame vrst« naana- dobivaio ori onravniitvu in v trafikah v Trata po & kr., t Gorlol in v Ajdovščini no nila m poslanice) ae zaračunijo po pogodbi - praT *en6; pri kratkih oglasih z drobnimi Okr. - Naro&nini, raklamacije m inaerate prejema Oprava lit vs, via Torraiti, »Nova tiskarna«. j 5rkarm se plaJuje za vsako besedo 2 kr Narodnost in država. (Drugi del dalje). V vsakej državi se nahajati dve poglavitni stranki, to je stranka konservativcev, kateri nočejo nobenih novotarij in se strogo drže stare vladne sisteme, vsaka sprememba jim je uže zato jako neljuba, ker se bojć 86 sprememkom kaj zgubiti na svojem dobrobitju. K tej stranki navadno pripadajo veČi posestniki, bogatejši trgovci in tudi dobri kmetje. Druga stranka je takozvana liberalna ali napredovalna. Ta stranka naravno nasprotuje drugej, ker ona hoče napiedek v novošegnem zmislu in vsakovrstne spremembe. K tej stranki spadajo takozvani inteligentni stanovi, večinoma advokatje, profesorji, 'učitelji, boljSi obrtniki, tudi srednji trgovci, nekateri uradniki itd. Večinoma ima ta stranka svoje pristaše t mestih. Pri obeh strankah pa je glavni nagib egoizem; konservativci nočejo nič svojega dobrobitja žrtvovati ob-fcnemu dobru, liberalcem pa gre v prvej vrsti za to, da si svojo osodo in svoj materijalni položaj zboljSajo. Ali za tema glavnima strankama se gnjete nepoznani činitelj: velika masa nižega ljudstva, navadno politično še malo ali nič izobraženega, ali veliko bolj nezadovoljnega s6 svojim položajem, nego obe omenjeni stranki, ker je brez vsacega političnega vpliva, razun tam, kder je uvedeno dučno volilno pravo, ali je kakor politično sredstvo jako dobro rabljivo, zarad tega pa tudi od konservativcev in liberalcev vedno negovano in tudi večkrat zlorabljeno. Ako je vpliv konservativcev tolik, da si pridobe veliko mneo tega politično manj zrelega ljudstva na svojo stran, tedaj je naravno, da se bode tudi vlada držala konservativnih načel in odločno odbijala vsako novotarijo; v tem slučaju je torej tudi vlada konservativna ; v nasprotnem slučaju, ako namreč liberalci vodijo maso ljudstva, vlada prav stori, da popušča, ona sprejme nekoliko ali popolnoma po javnem menenju terjane novotarije in uže vsled tega postane liberalna. Tako ae navadno stvari vršć v onih državah in ljudstvih, v katerih so politična razmere utrjene. V takih državah se menjajo konservativni toki z liberalnimi in menjajo se konservativne in liberalne vlade, kakor se takrat oglaša politično menenje 7elike mase, ki je po nekako jeziček na tehtnici. Ali previdna vlada išče svoje glavne naloge v tem, da se taki prehodi od ene sisteme k drugej ne vrše prehitro in brez vsako prelazne dobe, kajti prehitri, prenagli prevrati, nepripravljene prenaredbe so jako nevarne za dobrobitjo ljudstev; ono prav tako slabo vplivajo na države, kakor prehitra menjava temperature na životno dobrobitjo. Ta sistema se izraža v tako-zvanej ustav ne j ali parlamentaričnej vladi in obstaje v tem, da zastopniki ljudstva po gotovih pravilih izvršujejo svoj merodajni vpliv na vlado. Da je taka ustavna monarhija ljudskemu dobrobitju najprimernejša, ter da zaznamava ob prav zlato sredno pot, to dokazuje uže okoliščina, da tako vladno formo sovražijo radikalci vseh barv: reakcijonarji, republikanci in komunisti, vsi ti so protivniki take PODLISTEK. Mrččhakatikšali Ilovnati voziček (Dalje.) Dnčim se Vasantasena oblači, vrne se voznik po zglavnik, ki ga je bil pozabil. V tem trenutku pa se pripelje Sthavaraka, ki pravi, da mu je Samsthanaka, njegov gospodar naročil, naj brzo pride z vozom k vrtu Pušpakarandaka. Ker pa je bilo tam slučaju«) mnogo voz kmetskih, ustavi se pred stranskimi durmi. Vasant&sena se i"e b la opravila in stopi zdaj v voz. ki ni »il njej namenjen, in se odpelje. V tem trenutku pi pribeži Arjaka, puntar, ki se je bil hotel vlade polastiti in ki je bil radi tega v ječo vržen. Iz ječe pobegnovSi, prileti k Caruiattovej hiši, ko se voznik vrača. Nič se ne obustavlja in kar sede v voz. (Indijske gosplce so nosile verižice na nogan, rokih, in navratu, tako, da je vse rožljalo). Lahko se je tedaj voznik zmotil, čuvši nekako' rožljanje za vozom. Ker so stražniki Čirudattov voz poznali, zato ga tudi nUo preiskovali in puntar se je lahko odpelial. Sedmo d janje je kratko. Larulatt* sedi na kamnu in toži, da se Vardhamanaka tako dolgo ne vrne. V tem trenutku s« prikaže V. z vozom, v katerem j* Arjaka skrit, Vardhamanaka pov6 uarok, zakaj j« zakasnel. Čarudatta UlisleČ, da se pripelje Vasantasena, hoče posredovalne sisteme. Vsi ti radikalci so zato tako nasprotni ustavnej monarhiji, ker je baš ona najmočnejši jez proti vresničenju njihovih krutosti, oziroma sanjarij. Socijaliste in komuniste je uže francoski Proudhon tako dobro naznači', ko je o njih rekel, da oni z nobenim nerazumljivim in nazadnjaškim predsodkom bolj ne koketirajo, nego z diktaturo; oni hočejo: diktaturo obrtnije, diktaturo trgovine, diktaturo mišljenja, diktaturo v društvenem in družbinskem živenju, diktaturo povsod, in Proudhon ima v tem obziru popolnoma prav. Pri vrem tem pa se je vedno javilo mnogo pomislekov proti ustav-nej državi in parlamentarizma in ne more so tajiti, da so mnogi taki pomisleki tudi opravičeni. Toliko bolj pa zaslužijo obzira ti pomisleki, ker dohajajo po nekem iz držav, v katerih je parlamentarizem dosegel skoraj svoj vrhunec. Italijanski mnogi pisatelji prve vrste trde, da ni načelo ljudskega zastopstva nič druzega, nego velika laž, ker oni elementi, po katerih skupnem delovanji se vršijo volitve zastopnikov, vse drugo so nego večina ljudstva, temveč so oni elementi zgin-ljiva manjšina; poslanec se ne voli zato, ker ga pozna večina volilcev, ampak zato, ker zanj dela dobro or-ganizovana in disciplinirana manjšina, ki se tako vsili ogromnej večini. Volitev torej ni nikoli pravi izraz ljudske volje, in vsaka politična sistema, zidana na volitev po ljudstvu, ni nič druzega, nego velikanska prevara. Zastopniki tako izvoljeni zastopajo torej le menenja in interese no- jej pomagati iz voza. pa zapazi Arjaka, ki ga prosi zavetja, Vardhamanaka mu odvzame verige; Čarudatta pa dovoli, da se sme poslui ti njegovega voza in se skriti. To je vse, kar se vrši v sedmem djanju. Z iaj se nam pa prikaže berač in drJi v rokah plašč, katerega hoče v ribniku Sarasthaoakovem oprati. Njega zapazi Samsthanaka, spremljevan po parasitu, in ga hoče mahnoti. na parasitovo prošnjo ga pa odpusti. Dočim se Samsthanaka s parasitom pogovarja, dopelje se Vasmta-sena. Samsthanaka zapazivši se silno piv. straši. Tudi voznik se začudi in razloži zmoto. Kraljev sorodnik se skuša prikupiti Vasantaseni, pa vse zahman, jezen potem nagovarja sluge, naj jo umorijo, pa nič ne opravi. Sam začne tedaj Vasanta-seno tako močno daviti, da omedli. Vsi so mislili, da je smrt storila. Parasit in sluga odgodit i to djanje, le Samsthanaka se šali, in pokrije hetero z suhim listjem. Vsi odstopijo. Zdaj pa pribiti berač in misleč, da je to kup listja, hoče leči; v tem trenutku se začne Vasantasena zavaliti in se dvigati. Ko vstane, spozna berača, katerega ie bila rešila; berač jo potem popelje do bilžnega samostana, da se ubtžica okrepi. V devetem djanju nastopi Samsthanaka v krasnem oblačilu kot zatožmiec pred sodišč*. V dvorani sade sodniki, mestni predstojnik, pisar in drugi. Ponosno stopi pred nje Samsthanaka rekfti: ■Jiz sem najboljši človek, kakor drugi Vosudeva, kraljev soroinik sem in Vam imam t<'žbo prednašati; meni se dob>o godi, in želim, da se tudi Vi dobro počutite.* katerih strank, posebno pa velikega posestva in velikega kapitala.*) Nek italijanski prvi politikar (Bonghi, kateri je tudi nam Slovanom znan, zarad svoje imenitne knjige o Primorskih Slovencih, s katero je dokazano, da naši merodajni krogi sami so dosedaj najboljše delali v roke Iredenti) praša: »Ali ima Italijo res vladati polovica poslancev -f 1 f Isti pisatelj dokazuje v posebnej knjigi, da parlamentarizem povsod propada, in to dokazuje z glasovi iz Belgije, Francoske in Angleške. Parlamentarizem je jako poman-kljiv in se torej mora vso drugače organizovati, prav za prav, on mora propasti in le potem bode mogoče pomagati, tako zopet trdi Mosca. Razširjenje volilne pravice, pravijo tj. pisatelji, je breg pravega namena in prave leoristi, kajti ne da bi ozdravilo notranjih pomanjkljivosti parlamentarizma, je s tem ceM mogoče, da stranka delalcev več poslancev pošlje v parlament, kateri bi še bolj širili one ideje, katere se zdaj mej ljudstvom močno trosijo, kar pa ni dobro niti v interesu delalcev ne. Karakteristično je, da Mosca napada pa v prvej vrsti one države, v katerih je parlamentarizem na najvišej stopinji, manj pa one države, katere so le na polovico parlamentarne, k tem zadnjim šteje Avstrijo in Nemčijo. Vse te zatožbe parlamentarizma pa 60 tako bistroumno in tako dobro podprte, da se mora prijatelj zdravega političnega živenja nehote vprašati: kaj pa postaviti na mesto tako škodljivega parlamentarizma? Odgovora na to prašanje iščemo *J Gaetano Mosca: Sulla teoria dei Govorni e Bul Governo Parlamentare. Turin 1884- Eužbi; zadnjo, noč nisem mogel nič spp.ti. Moj stotnik Čandanaka je preiskoval oni pokriti voz; jaz sem tudi hotel to storiti, on pa me ? p^to sune.» Sodn'k; «Čigav pa je bil voz?« Virakj; Čarudattov voznik ie pravil, da vo/.i Vasantaseno v vrt PuŠpakaran-daka, naj se hm raduje.« Samsthanak u «Ste slišali, sodniki?« Sodnik: «Rahu požre luno t milo svit-lobo in čist i voda se skali, če se pobreŽje vdere. Viraka, haj \ na konja, ki je zunaj nred durmi in j^h j v vi t Pušpakarandaka in poylej, je|i leji tam žen^kino truplo.« Obravnava se na kratek čas ustavi. (Konec prih). B D I K O S T pa brezuspešno, kajti to nam Še ni odgovor, da je državno politični ideal bodočnosti boljša in tesnejša zveza in organizacija k političnemu vodstvu poklicanih krogov, vsled česar bi nehal vpliv rojstva in denarja in nj^ga nadomestil vpliv zmožnosti in znanstva. To je neko načelo, ki je sicer vredno pomisleka in ki se polagoma vedno bolj uresničuje po naravnem potu ; sčasoma tudi pokaže to načelo še vočo veljavo ; toda na tako splošna načela so ne zida političnih sistemov. Naj morda nastopi absolutizem? V teoriji jo gotovo samovladarstvo najboljšo, uli vedno s pogojem, da je samovladar tudi vedno najboljši mej svojim ljudstvom. Ali ta pogoj je skoraj neizvršljiv, in ako je temu tako in ni absolutističen vladar nadarjen človek, potem postane samovlada nevarna in celo samo sebe pokončuje. Uže Aristoles je trdil, da mora biti kraljestvo omejeno, ako hoče biti dobro in trajno. To je resnica, katera pa ima zopet v svojem nastopku drugo resnico, da namreč tudi ljudska oblast mora biti omejena; meje na obe strani, v tem je skrita vsa modrost. Ali pa naj morda celo republika nastopi na mesto omejene ali ustavne monarhije? No, v republiki bi se morale pomanjkljivosti parlamentarnega živenja še v največej meri čutiti? Ali pa mislijo oni, ki vidijo v načelu volitve ljudskih zastopnikov vir vseh nevarnosti in vse zlorabe, da bi se morda poslanci žrebali ? — To bi bila še le največa abotnost. Težko je v obče pravo zadeti, ali daleč ne moremo ustreliti čez cilj, ako se tudi v tem obziru držimo načela: »in medio virtus«. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Trst ali Gen$va, to prašanje čitamo Še vedno vsak dan v vseh časnikih; gotovega o tem še nič ni določenega, vendar je več glasov za Trst, nego za Genovo. 9. t. m. je bila ta zadeva na dnevnem redu v doljne avstrijskem obrtniškem društvu. Zborovanja so je udeležilo tudi mnogo častnikov vojne mornarice, mej temi načelnik baron Sterneck, kontreadmiral baron Eberan, od trgovinskega mlnisterstva oddelkni nnčelnik Bazant. V zboru je bilo soglasno skleneno, poslati prošnjo trgovinskemu ministru, naj se poteza za to, da se izvoli Trst za glavni sedel nemškega trgovinskega podjetja. — 9. t. m. se je v tej zadevi razpravljalo v komisiji nemškega državnega zbora in mnogo govorilo za Trst in proti njemu, nasadnje pa vsa zadeva izročila posebnemu odseku, da določi, kuko je preskrbeti potrebnega denarja. O minister s te j kriti so nemško-liberalni čaBniki zadnje dni mnogo pisali. Trdili so, da je gotovo, da minister Pino mora odstopiti, in u ž j so vedeli, da pride na Djegovo mesto gorenjeavstrijski deželni namestnik. A Pino se neče umaknoti in ustreči liberalcem. Na Duntjt toii državni pravdnik 38 študentov zarad izgrsdov. N* Dunaj i je zopet izneveril bankir Nodener 10.000 gld. in so ga vsled tega zaprli. Vnanje dežele. Ruska in kitajska vlada ate si tudi v nasprotji. Na Auaurju. na msko-kitajskej meji, nedavno so našli zlate žile, in sicer na kitajskej strani. Zdaj pa toii kitajska vlada, da Rusi hodijo čez mejo in odna-Šajo zlato rudo, ter zahteva, naj jih ruska vlada kaznuje In mejo zapre, ker pa Rusija ni hotela tega storiti, potlala je kitajska vlada vojake na mejo, da branijo Busom prestop. Nastopek tega utegne pa biti ta, da se začno razpori in praske, kar p:i lihko povzroči vojno mej Ru3ijo in K'tajem. Na Italijanskem so se začela množiti agrarna hudodelstva. Ni Modeneškem je prdigcval nek neznani človek zoper graj-ščake boj do zadnjega. Petsto kinetev se je zbralo ter priseglo grajŠčakom smrt in jim poslalo pretllna pisma. V Ceseni je neka četa obkolila neko grajščino ter jo pretila zažgati, ali iz grajŠčlne se je na kmete strelalo. Julijanska vlada je poslala novih vojakov v Asab. V nemikem državnem zboru je bila 9. in 10. t. m. na dnevnem redu kolonijalna politika. Za preiskavanje srednje Afrike je bilo postavljenih v proračun 150.000 mark; dotična komisija pi je 50.000 mark odbila. Bismark se je temu upiral in rekel: Drugi narodi z naseljevanjem ne bodo Čakal1, dokler mi kraje preiščemo. Treba se je podvizati. Ljudstvo odobruje prizadevanje za naseljevanje, zato pričakujemo, da državni zbor, ki je glasilo javnega me-nenja, več dovoli in tako utrdi naše stanje. Kolonijalno politiko moremo le tedaj delati, ako vlado z navdušenjem podpira narodna večina državnega zbora. Će hočemo imeti naselbine, moramo troške zanje dovoliti. Nemci so imeli zadnje dni prve boje v Afriki na ustji reke Kamerun. 18. decembra ste tja prišli nemški vojni ladiji •Bismark« in «OIga»; 20. 21. in 22. decembra pa so se nemški vojaki bojevali s tamošnjimi zamurci, ki so Nemcem prijaznega kralja Bela spodili in trgovskega opravnika Woermana ujeli. Nemci so imeli enega mrtvega in osem ranjenih, zamurci pa dvajset mrtvih in mnogo ranjenih, mej temi več glavarjev; večzamurskih vasi so Nemci požgali in zamurce ukrotili. Nemški cesar je vsled tega ukazal, naj se vojakom izreče njegovo priznanje. S /ran$osk$ kitajskega bejiUa se poroča, da se Francozi pripravljajo, da napadejo Langson. 1$ Paname se 10. t. m. poroča: V štirih notranjih deželah je vstal upor. Ie Paname so bili vojaki v Kauko poslani. Uporniki so vojake pri Jungi zmagali. Bati se je splošne vojne. Kitajsk# in Japonsko se pulite za Ko-reo; da se spor poravna, posredovale bodo angleška, nemška in vlada sevtrnih amerikanskih držav. strijec, da ljubi cesarsko hi^o: ali pevci mu ga nazaj pošljejo rekoč: Od odpadnikov ga ne pijemo; m on se tako razljuti, da zažene kozarec na svojega kuma, ali sreča je, da se je ta znal izognoti, drugače bil bi našemljen Še pred pustom in Zora bila bi uže s krvijo zapisala svoja dela. ZoraŠ. DOPISI. Pri »V. Ivanu, 5. januvarja 1885. — Mej nami živi uže prileten Goričan, ki smo mu pravili Kljukec in to zarati njegovih debelih laii, danes ta človek nI več Kljukec, ampak vsi ga zovejo «Vrzota». Pred nekaj leti, ko smo Svetoivanci bili v nekej prodajalnici, hotel je izustiti debelo laž in vse je radovedno poslušalo, kaj bo novega, mož prične tako le lepo se bubati: Jaz imam v svojem vrtu vrsote, da lahko ena kompanija soldatov v nje-nej senci stoji. Na te besede udari splošen smeh in ko se ta smeh malo poleže, začne nek mladenič takole pripovedovati: Jaz, ki sem iz Gradca prišel, videl sem v nekej fabriki. kder kovajo, velikansk kotel, in sicer tolik, da se delalci, ki ga kujejo, z enega kraja v drugi ne slišijo. Na to se oglasi omenjeni Goričan: Čemu pa bo ta kotel? Mladenič mu odgovori : Ta kotel bo za vašo vrzoto. Mislite si, da smeha ni bilo konca ni kraja, in tista vrzota, ki danes po okolici rogovih, izrastek je ali bastard onega Gončevca, in to omenjam čitateljem Edinosti v po-jasnenje, da bodo vedeli, kaj se ima o tacem Človeku misliti in od njega upati. Neki večer v minolib praznikih so se pomenkovali trije bratje Žrjali na svojem ognjišču, in mlajši vpraša srednjega: Mi hočeš jutri posoditi karjolo malte? Na prvo prašanje mu jo zagotovi, ali čez nekaj minut nanj zareži in z strašno kletvijo tnu reče: iNe . . . . ne dam nič, ti si od Zorel Tedaj okoličani, to je sad. ki ga rodi Cikorja, da še celo mej tremi brati na enem ognišču ni več edinosti. Dragi kum^l ali ni bilo lansko leto boli Častno za tebe, ko si podučeval pevce v Gropadi v cerkvenem in narodnem petji) in Gropajci so ti za tvoj trud pripeljtb papeža, namreč krompirja, ajde, repe in terana. Ko smo 2. t. m. v nekej gostilnici pri sv. Ivana narodne prepevali, nas so on dotni rodoljubi spodobno pogostili, in ko cesarsko himno zapojemo, tudi Znal nam ga pokliče en «doppio», Češ, daje piavi Av- Tržuska okolica, 10. j muvarja. — (O prihednjem društvu Sv. Cirila in Metoda). — Po mnogih Slov. listih se čita 0 bodočem našem društvu Sv, Cirila i Metoda. Ono društvo bode imelo gotovo »posla dovolj«. In to posebno v deželah: Koroškej. Istri i Štajarskej. Po inojem me-nenju bi namreč dobro bilo, da ni omenjeno Slov. društvo bolj ozir na imenovane dežele jemalo, nego na Kranjsko, Na Kranjskem naša reč v vseh rečeh napreduje. Ako se pa po družili deželah ozremo, zapazimo, da je ž.iJibog vse drugače. I to posebno v deželah, kder se zraven naše narodnosti Še katera druga narodnost nahaja. Oglejmo se na, pr. na Istro. Kruti lahoni imajo tamošnje naše Slovanske brate (Slovence in Hrvate) za prave suŽ-. nje, V zadnjem času se čuje sicer o nekem napredovanju Istrskih Slovencev. Toda to ne pomaga mnogo, kako Slovani v Istri napredujejo, knie najbolj jasno statistika. Največ trpe pa v Istri Hrvatje. 1 najhujše zatirani so krog lahonskega gnjezda Poreča. Na mnogo krajib, kder se je še pred 15. leti Hrvatsko v Šoli učilo, uči se zdaj Italijansko. A tudi cerkev trpi v Istri na enakem »narodnem pravu«. Kaj je temu krivo? Pomanjkovanje narodnih Šol. Dokler pa v Istri gospoduje večina deželnega zbora, ne zboljša se tam naše /»narodno Šolstvo«. Pomoč bi bila le od narodnega šolskega društva. Skoraj dvomim pa, da bo mogoče prihodnjemu Šolskemu društvu (Sv. Cirila i Metoda) na toliko potrebnih krajih svoje potrebne Šole ustanoviti. I to posebno gledć malega ubožnega naroda Slovenskega. Radi tega pa velja sprožiti misel, naj bi se osnovalo ■Južnosiovansko društvo Sv. Cirila i Metoda«. Slovenci i Hrvati (v tem obziru skupno postopajoči) bi uže kaj napravili, i rešili bi posebno mnogo »utapljajoče se naše Isterske dece«. Omenjeno društvo naj bi snovalo Slovenske in Hrvatske šole, ter imelo dva glavna sedeža, to je: v Zagrebu in Ljubljani.Slovanstvo v Istri je v veli-kej nevarnosti. Dan na dan prete Ireden-tovski volovi utopiti i pogreznoti njega sled. I tja naj bi posebno svoje oči obr-nolo prihodnje nafte »Šolsko društvo«. V Istri pa Hrvatje (posebno krog Poreča) za ondotnimi Slovenci v omiki zaostajajo, in več jim preti kruto lahonstvo, nego Slovencem. Radi tega se vidi, kako koristno bi bilo tam i Hrvatsko šolsko društvo. Tega pa bi ne bilo niti treba po mojem menenju. Ustanoviti bi se moralo (kakor sem uže rekel,) »Južnosiovansko društvo Sv. Cirila i Metoda,« Hrvatje in Slovenci bi morali posebno skupno za delo prijeti i delati v svrho tega našega novega a najpotrebnejšega društva.— Dan za dnevom se proglaša v slovenskih časnikih pobratimstvo Slovencev i Hr»atov. Pobratimstvo treba pa pokazati i v dejanju, I to bi se pokazalo največ v skupnem »Južnoslovan-skem šolskem društvu«. Obalovič. ,PrI »v. Ivanu, 13. januvarja 1885. — Časi se spreminjajo. Pred 30. leti seje v Trstu, izimŠi Čitalnice slovenske, samo italjanski prepevalo, in to petje seje tudi v okolico vgnjezdilo. Ko je pa rajnki g. učitelj Piano Bprevidel nevarnost, ki našemu narodu preti, napel je vse svoje moči in povabil tedašnjo mladino, da se v uarodnem petiu podučuje, in v kratkem času je bil pevski zbor toliko izurjen, da je javno nastopil in se celo Italijani niso monli prečuditi slovanskim melodijam, kajti aaj poprej jih niso Še v Trstu čuli. Marsikateri Slovemc se še spominja, kako je sv. Ivanski zhor v istih letih v narodnej obleki s »frkindežem« na glavi stopil na oder mestne Čitalnice. Ko so pa mestni oletje videli, da se narod vzbuja, prepovedati so hoteli rajneemu Pianu narodno petje, ali vrli narodnjak se je za to malo brigal, še njih krivice jim je v »Primorcu očital; nastopek temu je bil, da so mu službo odpovedali in vrli narodnjak •i je moral kruh služiti na trdem Krasu in pozneje pri vladi; večen mn spomini Nehvaležnost je plačilo sveta. Vsled tega je naie pevsko društvo ostalo brez vodja, kakor ladija brei krmarja, dokler se niso druži narodnjaki potrudili nas probuditi it mrodneira spanja in ti so bili prerano umrli t;. Hajdrih, in v nove|šem času mnogozasluini g. Štele, ki v vsej okolici ■ petjem narodni duti vzbuja. Okoličani, učimo se ceniti za narod nam zaslužne može in zakličimo: Slavit jim! Po izgubi omenjenih učiteljev smo zaostali Svetoivanci tudi v cerkv-nem petju, dokler ni k nam prišel viki organist in učitelj g. Gnezda, ki se vedno trudi, da bi cerkveno petje v ložjo čast edaljn bolj povxdignoi, in v ta namen j* bil sklical h usko leto okoli SO novih pevcev in ko i je poskušal glasove, odbacival je nek »profesor« Žerjav druzega za drugim, tako nas je starih in novih cerkvenih pevcev ostalo le še 12. Toraj g. učitelj nadaljujte s podučevanjern kakor do zdaj in bolj o3tro postopajte, ne dajte si ukazovati ne od novih ne od starih pevcev, ker prepi-Člo ste plačani za svoj trud. Vi mladeniči svetoivanski pa pristopite k cerkvenemu pevskemu zboru, kajti odslej nt vam se več bati ni irjalov nikukavic, ti ptiči niso več naši, kajti i'jal ne služi več ni Bogu, nili narodu, ampak molohu. En pevec. Iz Bazovice, 10. januvarja. — (Žalostni prazniki in grdo postopanje tu-kajšnega, komisarja, g. pl. Mirkovič a, proti napredku slovenskega naroda). — V listu » Edinost« št. 105. v minolem letu, piše nek dopisnik od sv. Ivana, da okoličani premalo čitajoj in dopisujejo v vaš cenjeni list »E iinost«. To je res, in ako bi okoličani list »Edinost« več čitali, gotovo bi bolje napredovali, nego napredujemo, ali skoraj bi rekel, v kakšnem kraji Še zaostajamo. Dopisnik me je tako ganol, da sem tudi jaz prijel za pero in napisal prav na kratko tukajŠne gotovo nezaslišane prigod he; ako bi hotel vse popisati, moral bi si najeti posebnega tajnika, koji bi moral zmiraj pisati, največ o našem Mir-koviču in o njegovem osornem postopanji. V minolem letu smo mnogo dopisov čitali iz naše vasi, ali redko kakšnega, da ne bi se bilo grajalo osorno postopanje našega komisarja proti nam Slovencem. Pred dvema letoma je vladala v naSej vasi tihoti, kakor v napredku, tako tudi v narodnem in cerkvenem petju. In to zato, ker nismo Imeli svojega cerkvenega, organista. Ali zdaj imamo, skoraj bi rekel tri, in pri vsem tem smo imeli vse božična praznike tihe, le par pevcev se je nekoliko mučilo na koru v cerkvi. In kai mislite, kdo nam je vse to pridobil? Nobeden drug nego naš pl. Mirkovič. Vidite! to so vam možje, drugačni od starih Županov. Pustimo to, in idimo k prvej točkf. Rekel sem, da je pred dvema letoma pri nas kakor pri cerkvenem, tako pri drugem petji vladala tihota, in to zaradi manjkanja cerkvenega organista. Iti zaradi tega, so tuk. vaščani večkrat prosili, si. magistrat, da bi jim dal učitelja, kateri bi znal orgiati. Ali precartani magistrat jim je s jezikom vse zagotovil, ali dal jim nii nh Zatorej je bilo v našej vasi vse tiho, posebno pa v velikih praznikih v cerkvi. In tako je vse molčalo in organista pričakovalo, ali ni ga bilo. Le nek mladenič si ni dal miru, noč in dan se je učil in mučil. In res, spoinila se mu je želja, uie po mesecu dni so orgle pri sv. maši pele. Bil je to tukajinega cerkovnika sin, ki se je naučil orglatl. In tako je šlo vsako nedeljo boljše. Počele so se pevske vaje, katere je vodil sam naš mladi organist, in šlo je vedno boljše pričel je učiti tudi narodne pesmi, ter narodni čut s tem povzdignol. UŽe prvo leto se je nabralo nad 20 pevcev, ki 'so napravili mej seboj majhno pevsko društvo, katero je bilo naročeno na več slovenskih listov, in ti pevci so bili zgoli kmetski možje in mladeniči. UŽe prvo leto je napravilo to malo društvo veliko veselico pod milim nebom, dne 8. septembra 1883. kateri dan nas je tudi tržaški »Sokol« počastil z svojim izletom. Ali uie prvo leto je bil naš mladi pevovodja tuk. pl. Mirkoviču prav trn v peti, začel ga je precej grajati in na magistratu tožiti, da hoče novi organist vse posloveniti, ds je politični rogovilei, da morajo precej učitelja prestaviti, in dati druzega, ki bo znal orgiati. Klical ga je še celo pred s«, in mu prepovedoval, da se ne sme vtikati v take reči, ker to je nasprotno magistratu, od katerega dobiva plaćo. Če ne bode slušal, pošljejo druzega učitelja. Ali mladenič se ni prestrašil pl. Mir-kovjčtvih besedi, ampak mu naravnost odgovoril: Zak:«j pa ga niste prej poslali, saj so naši vaščani štiri leta sJ. magistrat prosili zanj, in nazadnje še pristavi: Vi gospod ste Srb, pa za magistratove denarje ste svoj jezik zatajili, in odpadnik postali; jaz nisem tak in tudi ne morem Vas slušati. I 't delal je za povzdigo naroda še bolj nego prej. In precej drugo ltto se je ustanovila tukaj »Čitalnica«, katera je naraerjavala v minolem poletji napraviti veliko veselico pod milim nebom, v spomin svojega ustanovljenja. Zopet to je tuk. pl. Mirkoviča hudo zbodlo v srce. Gotovo ni cele noči spal, ker je zmiraj mislil, kako bi se nad bu-ditelji slovenskega naroda maščeval. Id res, tudi tukaj nam je pristrigel pot z us i okom, da je bolezen, ln ker je imelo par otrok nekoliko brbuncev ali mehurčkov, zato se mora veselica prepovedati, kakor se je tuli zgodilo, mej tem pa so v Trstu in okolici svobodno plesali. Precej prvo leto so iskali magistra-tovci druzega ulitelja, koji bi znal orgiati; iti tako prišel je drugo leto za učitelja g. A. Čok s Prošeka, ali on ni hotel orgla-nja prevzeti. Zopet tukaj je dobil tuk. komisar tretji vbodec, kateri mu ni dal miru, EDINOST hodil je pogostoma Da magistr.it prosit, naj precej o počitnicah učitelja prestavijo, ker ta noče prevzeti orglanja, in daje tu ii cn takšen, kakor drugi. Seveda, na magistratu so učitelja precej prijeli, ker so Mir-koviču vse verjeli. Ali on se je opravičeval s tem, da ne more orglati, ker ne zna dobro. Ali mej tem so Mirkoviča vbo.ici zmiraj bolj zbadall, in sicer toliko časa, dokler ni tudi tukaj zadrege naredil. Ko se je neka oseba ali njih več, maščevala nad napisi pri tuk. g. pl. M r-koviču, in na tuk. šob, ukazal je Mirkovič iendarmeriji, naj preišče pri organistu in več drugih, strašili so zdaj enega, zdaj druzega, da mora povedati, ako ne, da vse zapro; da nekega mladeniča so celo zvezah in zvezanega silili, da mora povedati, sicer ga peljejo precej v zapor. Kaa bi vedel, ali so ti omikani gospodje ravnali po c. k. žendarmerijskej postavi. Ker c. k. sodišče v Trstu ni našlo krivde nad onimi, katere je sumil. tuk. Mirkovič, vendar jim ta ni dal miru. Tekal je od Judeža do Kajfeža in od Pilata do Herodeža in na vse načine ljudi lovil in silil, da morajo povedati; njegova desna roka je bil tudi naš vaški župan, ki je tiste dni imel tudi mnogo opravila, da bi se zve delo. No še župana imamo čudnega, pa hočete, da ne bi so nam dobro godilo. Pl. g. Mirkovič je potem šel na magistrat in tam zahteval, da se plača tuk. organistu ustavi, ker je sumil da je on napise pomazal, in prosti, naj. tuk. učitelja prisilijo, da prevzame orglanje. Pl. g. Mirkovič pa takrat še nič ni vedel, kakor tudi zdaj se ne ve, kdo je zločinec. Ali na pre-častnem mugistratu so mu vse verjeli in zaukazali, naj učitelj orgla. Nato pokliče Mirkovič hitro tuk. učitelja k sebi In mu zapreti, da mora orglanje prevzeti, in da magistrat A. Ražma ne bo več plačeval. Ali uže prvi dan se je pokazalo, da učitelj za orglanje ni. Misli li pl. g. Mirkovič, da imamo kiistijani cerkve, da bi v njih burke uganjali ?In on se tudi nema vtikati v tike reči, ki se tičejo cerkvenega opravniStva. Ker pa je g. učitelj sprevidel, da mu orglanje ne gre, in so tudi nekateri ljudje bili nevoljni, šel je na magistrat, in se odpovedal cerkvenemu orglanju, in od takrat smo brez orglanja. Ko pa se je cerkveno opravništvo na magistratu pritožilo, odgovorili so, da ne dade več plače za orglanje nobenemu, le učitelju, ako hoče orglati. Vsled tega naše orgle zmiraj počivajo, vse božične praznike je vladala tihota, le Sar pevcev se je mučilo na koru. Ko pa so .udje to vidli in slišali, postali so nevoljni, in kmalu je bilo vse po konci. Ko neki dan pokliče pl. g. Mirkovič tuk. sta-resine k sebi, da bi se pogodili za prepe« Ijavo njegovega pohišja na Opčine, ker se je bližal čas, njegovega odhoda iz Bazovice in ga ti vprašajo,zakaj se več neorgla v cerkvi, in kdo jetega kriv, odgovori jim, da nobeden drug nego cerkovnikov sin, ker je napise pomazal in da bode moral iti v zapor; magistrat mu zato ne dovoljuje orglati, in da učitelj bi uš* orglal, ali g. Župnik in cerkovnik mu branita. Krive bo tega tudi veselica in tisti »čitalnica«, ker je organist za njo največ delal, in da vsi ti Slovenci niso za drugo, nego da sebi delajo škodo in sitnosti, ker magistrat |lm daje, kar le hočejo. Mislite li, da so mu starašine kaj odgovorili ? ne, Se pritrjevali so mu, in po vasi raznesli, da nobeden drug ni kriv, nego sam prejšnji pevovodja in tista njegova »čitalnica« in oni, ki niso pustili učitelju orglati, in kakor sem sliSul, tudi tuk. učitelj ie zlezel pod peruti vsega mogočnega Mirkoviča ter trdil ljudstvu, daje res, kar je komisar rekel. In tako je bilo vse ljudstvo razburjeno in razdraženo razen onih, ki so vedeli, kako stvar stoji. Omeniti tudi moram, da se je to hujskanje proti cerkvenim služabnikom vršilo v nekej krčmi g. J. Č. Iz tega vidite, kaj nam koristijo v okolici magistratov! sluiibniki, dokler se ni on vtikal v cerkvene reči, Šlo je vse po volji; ali od kar se je začel on mešati, gre vse narobe; potem pa naj še kdo reče, da je dober goapod, kakor je izustil nek tuk. cerkveni starešina ali klučar. Zatorej Bazovčini, ne poslušajte, priliznjencev, kateri vas spredaj ližejo, zadej pa vam fige kažejo in kateri so največji naši nas protmki, koji niso za drugo, nego za to, da nas Slovence teptajo in zatirajo. Ali pravica je zmiraj pravica, in tuli pravica mora na dan priti. Domače in razne vesti. Imenovanje. Cesar je imenoval c. k. poročnika izvan službe, grofa Karola Lanthieiy za nadporočnika al hnnores. Odbor peli«, društva Edinost je v seji v nedeljo sklenol, da bode redni občni zbor društva 1. februvarja. Uže zdaj pa prosi vge poverjenike, da ude na ta vainl zbor pripravljajo in skrbe zato. d. «o zbor močno obiskan, da se nekaterim rogoviltieni pokaž«.. v katerem tabru ie narod. J Del. pod p. društva ženskega oddelka ples bode v soboto, 17. t. m. v gledišču Ftnice. Kakor se sliši, prav mnoge slovenske krasotice si pripravljajo kpe narodne noše, posebno pa tudi naš-* ▼ rle okoličank-1. Dve najlepše napravljeni ilobite krasen zlat medaljon tredm 30 gl. in zlat prstan, vreden i6 gl. Po pripravah soditi, bode torej v soboto polno gledišče. Uže par dni vise na zidih slovenski plakati, ki vabijo na ples v »Fenice«, ali ta pot so te plakate povso i moćno potrgali in kakor nam je povedal nekdo, storili so to nekateri sluge »Cikorija«. Pustimo jim to veselje še to malo časa, dokler se ne spečejo. Občni zbor Tržaškega (Sokola je bil v nedeljo ob 5 i pol uri pop. v veliki dvorani tržaške čitalnice, udeležilo se sa je okolo 150 udov. Iz poročila tajniki in denarničarja smo razvideli, di društvo vrlo napreduje in da ima tudi lepo Rvoto, okoli f. 400, popolnoma sigurno naloženo. V društvu vlada najlepša sloga, katero ni bil a v stani kaliti nobena postranska agitacija, to je posebno dokazala volitev novega odbora, v kateri so bili skoraj enoglasno izvoljeni ti le gospodje : Pre tednik: JOSIP MANKOĆ. Odborniki: Mate Pobč, Janko Bune, Franjo Keves č, Ferdo Kuri*, Josip DrjŠl, Martin Keržć, Josi p Lampe, Andrej Musič. Še pred vo-litvijo se je gosp. M. Polič v imenu zbora lepo zahvalil staremu odboru, posebno pa predsedniku, kateri je predsjedništvo prevzel v neugodnem času in ohranil v društvu edinost in mir ter ob enem skrbel za ni-predek. Zbor ie te gorke besede dobro razumei in g. Valenčiču zaklical trikraten navdušen »živio«. Tržaške novosti : Umrla sta te dni2trži8ka odličnjaka, eden j^ Josip pl. Bordini', opravniški svetovalec Lloyda. Drugi je nek Ivan vitez Presckern, kateri je zapustil ženo, več otrok, bratov in očeta. To ši ni nič zanimivega. Ali zanimivo je pač to, da je ta Prepchern potomec one gorenske čestite družine, v katerej se je rodil tudi naš prvi pesnik, France Pićširn, in še zanimivejše je to, daL'Indipendsnte ranjcega hvali, da je bil velno njega pristaš, torej Iredentar.— Tako se izrodi slovenska kri I Magistrat naznanja vsem posestnikom konj v Trstu in okolici, da naznanijo naj* dalje do 20. t. m. svoje konje, ali osle in mule pri magistratu, ker drugače bodo kaznovani. Vrtmt je postalo jako neugodno; od nedelje sem smo imeli mrzel dež in uže dva, krat sneg; hribi v okolici so denes vsi beli. Vsteranski pUs v glediščuFenice zad njo soboto je bil jako dobro obiskan in živahen; trajal je do jutra, obiskali so ga namestnik, vojaški poveljnik in mnogi drugi dostojanstveniki in visoki gospodje. Poskus samomor«. 16 letni sin gostil-niČarje Franc K.. Slovenec, jih je v pon-delek slišal od svojega očeta, ker je vso nedeljsko noč „prelumpal"; iz jeze čez to si je sinko zabodel veliki noi pod rebra. Močno krvavečega so ga odnesli v bolnico, kder vtegne v kratkem ozdraviti. Samomori. 581etni faktn v Lloydovetn arsenalu, France Kolar, rodoma Notraniec se je v pondelek zjutraj iz Llojdovega mola vrgel v morj-i in utonil. Za vzrok samomora se ne zna. Najorže denarne stiske. — Zlatar Anton Furlan, 83 letni mož, rojen na Notranjskem, se j^ v soboto vstrelil z revolverjem v ulici Navale. Mrtvega so pobinll na ulici in odpeljali k Sv. Justu. Prepiri v družini in mizerija bila j* bije uzrok. Koiics. V zadnjem času je ta bolezen uie močno pojenja vala, a z>iaj se je zopet začela močneje širiti. Kako s$ stvari po okolici ntlajo. VeČino onih okoličanov, ki so b li na prvem sholu • Cikorije« s am je zdaj, ker so spoznal-, da je Cikorija »čvenk«,' na kateri Lahoni lovijo »cipe«. Zaporedoma se zdaj odrekajo vsakej vzajemnosti z omenjenim društvom, in bodo odslej rajŠe delali proti tej novej bolezni, ki se je priklatili v okolico. Nek upliven okoličan je bil nedavno klican k dr. Angeli-ju. Tam so bili zbrani razni Lahonski gospodje, mej njimi gnsp. Pol i o, nek Morpuryo, Raskovič itd. Vsi ti visoki gospodje so se našemu okoličanu uklanjali, dali mu cgarf, da puši, posedli ga na kanape In začel je pogovor. Pravili so ga najprej, kako on misli, da bi se društvo najhitrejše in najboljša motrio razširiti po okolici. Osoličan odgovori, da je treba najprej okoičanom zagotoviti slovenske Šole, slovensko uradovanje i t. d. Vse to so gospodje 7i dolvo spoznali in zagotovili, da postavijo v pravila. Potem je rekel okoličan, da je treba pred vsem, da se napravijo pravila v slovenskem jeziku. Tudi na to so gospo Ij« Lahoni pri-trdili, samo prašili so okoličane, kedo prevede plavila. Okoličan odgovori, bi Iftiik'" tudi on to preskrbi, alt da mu mo rajo pr-cej plačati 100 nld. Ko so shšili to «voto, takoi «o vsi ti bogatini na rurdnoli in niso več hoteli govoriti o stv iri, spoznali so najbrže, da jih ima »okoličan pri fraku«. Oni so morda računih, da pojdrt stvar veliko cen-je. kajti večkrat -e j> o i njih siišalo, posebno pa od čifutskili Lihonov, da okolico kupijo s par stotaki. Zdaj so se baŠ prepričali, da je stvar ve-I ko draži, zraven tega pa z vsem denarjem še negotova. Zato jim |e uže začel upadati ves pogum. Tudi proti Boninu se je začela agitacija. Magistrat je namreč zapovedal, da ie ima na italijanskem oddelku Ijuiske šole v Rojanu podučevati tudi veronauk v ital. jeziku. Ni to so šli nekateri očetje poprašat g. duhovnov, kako to poj le, ker otroci še slovensko ne znajo dobro molit', kako bolo potem mogli razumeti ta nauk v italijanSčini. Duhovni so nekda odgovorili, da jih to le toliko briga, kolikor se tiče spovedi in sv. obhajila, ako otroci ne bodo znali o svojem Času veronauka, ne bedo pripuščeni k spovedi in sv. obhajilu To je nek la koristilo, več nego 50 starišev ja svoje otroke iz italijanskega oddelka vzeio in poslalo v slovenski oddelek, in g. Bonin ima proti svojej volji zopet prepolno Šolo. Le nekateri PostonjČani in sploh s Kranjskega sem doSli stariši so pustili svojo deco še v ital. oddelku, ne znamo k čemu, ali se morda sramujejo svojega roda? Čast torej okoličanom, atake Kranjce, ki so zaostali za okoličani v narodnem obziru, pa uŽe priporočamo »Cikoriji«, katera je mej drugim v svoj program postavila tudi točko: »vun s Kranjci«. Radovedni smo ali bodo »cikor jarji« tudi take Kranjce iz Trsta podili? Ali ni to prava zmešnjava, uprav predpustna burka? Policijsko. Neznani tatovi so v noči od nedelje na ponedelek vdrli v pro-dajalnlco duhana št. G v ulici Madonina in pokradli duhana in cigar, kolikor so našli. — Neznani tatovi so vdrli tudi v drugo prodajalnico tobaka v ulici Bosro in odnesli tobaka za 140 gld., vdtli so neznani tudi v neko prodajalnico Žganja in odnesli pijače, kolikor so mogli. —Policija je zaprla te dni več tatov in posto-pačev.— Neka tuk. firma je dobila te dni iz Modtne paket, v katerem je imelo biti 1100 frankov, ali ko je prijemnik odprl pak et, našel je le par frankov, pa mnogo koŠČekov svinca. Italijanska navihanost." Napredek nemškega Jezika na Mranjskem. Odkar je Schulverein po Kranjskem začel svoje delovanje, strašno je nemščina na Kranjskem napredovala. Dokaz temu je neka listnica, ki nam je te dni slučajno prišla v roke; ta se glasi: Herm Geb. K . : . Pirbrauerei in L . . . Ersuche um ein Fass Pir 50 L. Marzen naeh Loič zusenden. Gratulere Naj Jahr M ttachtungsfol J. B . . . Ali nebi bilo boljše, ko bi bil ta gospod J. B. pisal pivovarni v domačej slovenščini, vsaj ne bi se mu ljudje smijali, kakor so se oni, kateri so čitali ono listnico, in kakor se bolo najbrže tudi smijali v pivovarni, kadar dobe ono listnico. Postojinska nekdanja »Deut-che Drillanstalt« pod starim Vencajzom, Zupanom, Margreitterjem in Zagorjanom je bila pač boljfie sredstvo, nego vsi sedanji Schulvereini. Časi so se spremenili in ljudje tudi. Goriške novosti. Zbor vohlcev v mestnej dvorani je bil močno obiskan, drž. poslanec grof Coronini je govoril še precej pomirljivo, zato pa so Iredentarji jezni nanj. Izrekla se ni grofu ne zaupnica ne nezaupnica. Plemeniti grof ima težak položaj, ker se je še preveč uklanja) nekaterim goriškim »krakelerjem«.—Mestno starešinstvo je sklenolo, da en de! Travnika pokrije s kamenitim tlakom; a da bodo mogli Iredentarji reči, da hodijo po italijanskih tleh, zato je mestni magistrat dotične škrli naročil v Čedadu na Itali janskem. — Ma bravi J Slovanska Čitalnica v Gorici priredi v tein predpustu te le plesne veselic-: 17. januarja, 1. februarja, 44. februarja. Začetek vs06, 32.29(1, 23 639, 61.045. 55.IJ22. 11,403, 23.449, 460, 72.422. 62.639, 81.281, 59.893,73.812, 28.873.69 236, 34.259, 37.556, 58.878,10.765. 50.450, 86.391. 47.505 38.217, 91.475, 80.133. 88.231, 49.243 40 75«. 75.485, 27.520, 65.379, 42 311. 5 ).592, 99.465, 76 186. 87.155. 11.556. 89.800. 20.019, 92922, 60.802, 91,399. 59.H03, C 1.978, 62250, 2939, 26.931, 30.845. 26.863, 69.731. 45.304, 23.992, 39.1 >75, 18.912. 8'».4!)9, 59.740. 82.757, 52 087. 35.55, 86.980. 80.307. 59.507. 12.398, 63.201 22.109, 53.918, 29.172, 99.431. 2497, 51.102. 74.371, 99 <8 22.752. 167, 96 499, 79.: 60. 5.652. 69.817. 68 632. 93.746, 37.345, 65.133, 73.787. 85.256, 11.142, 49 651.4.781.46.854, 64.208, 46 983, 31.252. 17.343, 9 555,79.038. 77.776, 9.687. 15.075, 56030, 56.549, 37.904, 97.824 37.904. Tržno porodilo. Kata — še vedno dobro ohrajtuna, cene trdne. — Sladkor — kupčija gre nekoliko n:i boljše. — Sadje — malo kupčije. — Olje — vedno draže. — P tir »lje — stane t. 10.25.— Domafi pridelki — zanemarjeni. — Seno — f. 1.30 do f.1.70. — Kupčija srednja. Borzno poročilo. Borsa še precej iivahnn, državnih papirjev kurzi gredo vedno više in je sploh tendenca borse najboljša. Dunajttlia Borna dne 13. jannvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 10 kr Enotni drž. dolg v srebru 83 • 95 » Zlata renta......105 » 50 » 5avst. renta .... 98 » 25 • Delnice narodne banke . . 864 » — • Kreditne delnice .... 295 • 30 • London 10 lir aterlin . . 123 • 80 » Napoleon....... 9 • 79 » G. kr. cekini...... 5 ■ 80 • 100 državnih mark ... 60 • 40 • Javna zahvala. Toplo se zahvaluje vsem čč. gg. udeležencem in udeleženkam pri veselici y dan s^. treh^kraljev, o.sobito pa Pevskima zboroma iz Crn i kala in Dekanl-Živelil V Dolini, 10. januvarja 1885. Čita). odbor. Pontlana.') Juri, kolega! Z jadranskega brega ! Kaj, dragi moj Juri, Te spet je zmotilo? Smrdiš ko s.....šče Bi na te se zlilo 1 V Rojancih otroci — Si nosek tišče ; Kur delaš — vže vrabci Na strehi čvrče. Preoartani Juri — Presneti kolega 1 V Rojancih zdaj menda Ni večjega zlega; Kaj tebi je mari Sluvenako mladje; Prt svetlih rumencih Jim, g. urednik, da ta dopis v tem le popravite : .laz sem bil povabljen na shod nekega IruStva »Goncordia*, tam sem le poslušal in niti besede spregovoril, ne za mandri-jar^ki jezik, ne za kako drugo stvar. Molčal sem, ker sem spoznal, da na« Slovence nekatera tržaška gospoda le lovi zarad prihodnjih volitev, da bi namreč nafie ljudi spotrlnola in ▼ okolici prodrla a Progressovimi kandidati. — Jaz tem gospodom nisem nikoli verjel in tudi n* bodem ter bom rajŠe pazil, da njihova nepoštene nakane proti našemu narodu v blato pud*jo, kakor to zanluiijo. — Jai sem bil in ostanem vedno zvest Avstrijec in zvest sin svojega naroda, katerega sem vedno ljubil in se vedno tudi zanj pote-zal na strani pofitenega Nibergojsi. Zato pa odločno odblj *b« vsako sumnjo, kakor da hi bil jtz v kakej svesi s kako Cikorijo, in tudi svetujem vsakemu poštenemu okol čtnu, naj beži daleč od ljudi, ki nam hoiejo le siabo, s« nam !<-hlinijo, pa ro v srcu nafii nasprotniki. Trst, 13. januvarja 1885. J. M. LavrenCič. zidarski mojster in posestnik •.szsznsznsznszszsaszsinszszszfiszi V lastnej zalogi skladatelja, Dunnj, VI,, Barnabitengasse št. 7 je ravnokar išla QuadriIIe noHesse zložil r:n. rgisinggr bivši plesalec na ces. kr. dvornaj operi. Z 69 podobami. — Cena TO novč. »25252525252525252512!:252525252525254 V vf/ PiazZa della Stazione V TRSTU Priporoča (o Ic* i>ri*<'Iino«ti: Katramova voda Hlebčki Ravasini lju in bolezni ▼ (triu. Hi hip olio i"ravno I monnre bnrv«, ki vonju ""I1 "M*- jirnv mulo po ribi, |rUtm, bree vh»-kn?R sl»l>i'aa okm,i. Najbolj«! tek proti J-jt.i, trganju, lapohom, alabo ti Itd. fllllift nlif m",!i'n'1 f- j5252525252525252525ase525Z525252525Z* Agencija aa posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA (jU priskrbuje službe svake vrate u Au* ~ striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kude, po najugodnijim! pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. ~ •2525252525252525256525252525252525259 ITedjunarođna linija Iz Trsta t Novi-Jorfe Veliki prvorazredni parnlki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnik« po najnižjih cenah in z najboljfio p strežbo. 8—13 V NOVI-JORK. Odhod iz T H STA. Parnik «8ermanla», 3^00 ton, v 15. dan jenarja » (Aaglia«, v 26. dan januvatja. Popotniki naj se obrnejo na J". Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsonale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gll Vmegni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d* Ant. Poglayen, generalnega agenta. *) Za takova člunke lo ur-'dništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon velevu Uredn. Tovarna v Požunu C. If. urif. krami j i. um k C. DUNAJ. _ V Trat« Corso 708-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih