Katolišk cerkven list.
Teoi\l VMM M.	V Ljubljani 11. kozoperska 1856.	MAni MM.
M z Amerike.
ic. //sta našiga rojaka, preeastitiga frančiškana O. Otona Sko/a-ta do preeastitiga pro-vinciala horraško-kranjskiga razdelka. Iz mi-sionisa \\ olfsriver-a Fai/s Javano 15. i-oz-nika 1855.
S tem pismam, prečastiti bratje! Vam bom naznanil, kako neskončno usmiljeni Bog svoje ker-šansko-katoliške divjake v ti moji daljni pušavi severne Amerike s svojo sveto previdnostjo in dobroto vlada, in kako nejevernikam luč svojih gnad z zveličavnim prerojevanjem v s. kerstu deli. Polnih osem let sim bil v Lapointe-du-Lae-u zgornjim med Očipve-indijansko občino, sim jim duhovno pomoč delil, ter jih z Božjo pomočjo po svoji zmožnosti z besedo in z d j a njeni po poti č< dno-sti vodil. Zdaj pa so blagovolili moj ljubljeni M i 1-\v a u k i e — s k i škof v deržavi Wisconsin. preč. g. Jan. Martin Henni, me s pismam iz Lapoint-a poklicati ter me med Manomini-Indijane prestaviti de bom tukaj svoje misionske dela opravljal. 9. kozop. 1853 sim stopil v Lapoint-u v parobrod in sim čez več dni Mihvaukie dosegel. Tukaj so me prečastiti ji v i škof prav prijazno sprejeli in veselo objeli. En teden sim pri njih ostal in so me prav blagoserčno in gostoljubno imeli, so mi razkazali svojo prezalo veliko stolno cerkev in druge lepe poslopja, ki so za mnoge duhovne naprave zidane. Veliko duhovnov petrinarjev, mojih tovaršev, razdeljenih po njih misionih, kakih 10 ob enim dnevu, je prišlo prečastitljiviga škofa obiskat. Vsi so hili prav priljudni, večidel nemci in avstrijanci. Poslovim se pa s svojim škofam in se peljem z barko proti Green-Bav-i, in 3. Iistop. sim dosegel Ocon-to. Ondi sim ostal pol leta med Indijani, ter sim Božjo službo opravljal. Prihodnjo spomlad v vel. travnu 1854 sim dospel v Wolfriver Falls (ali po indijansko Javano sagaigan) in tukaj sim zdaj med Manomini-Indijani v svojim odločenim misionu. Ta kraj je prijetin in lepo suh; zemlja je perst in pesek, pa rodovitna. Le škoda, de jutranji mraz, ki terpi do srede rožnika, mlade sadeže pokončuje in zaduši. Morajo torej bolj pozno sejati, ker pa mraz že v kozop. nastopi, setve ne morejo popolnama dozoreti, torej je vedno velika pritežnost za Indijansko blagostanje in lakota je pogosto. V
*) Lapointe je zdaj pod novo škofijo preeastitiga škofa g. Friderika Baraga, dc bi pa Miluaukie-ski škof ne bili misio-narja 0. Skola-ta zgubili, so ga pred obmejenjem nove g. Baraga-tove školije prestavili iz Lapointa.	Vred.
\Volfsriver Falls pridši, sim divjakam nar pred priporočil, de bi mi jezeru Javano nasproti zidali hišo in cerkev, ktera bi vse (todne) Indijane obseg!«. Preskerbel sim desk, žebljev in vsiga potrebniga, jim tudi orodja dal, in tako je delo počasi napredovalo. Vse poslopje jc iz samih dilj in iz kolov v tla zabitih, pokrito pa je s cedrovim lubovjem. Ko jc bila hiša in kapela skorej že dodelana, so mi spravili moji divji logarji mojo robo iz Oconta, nekaj na svojih herbtih, nekaj pa na konjih. V kakih 2 mescih jc bila hiša dodelana, nekoliko poznejši pa kapela. Začel sim v novi hiši svoje kristjane dan na dan učiti v veri, v molitvah in svetih opravilih, in priučili so se v kratkim v moje veliko veselje. Ob enim sim pripravljal nekaj ajdov za sv. kerst. V poldrugim letu, to je, od 27. Iistop. 1853, do zgorej imenovaniga dne sim s pomočjo dobrotljiviga Boga 202 nejevernika kerstil. ter jih sprejel v sveto Cerkev. Moji novi kristjani tukaj se dobro derže besede Božje, hodijo ob nedeljah in praznikih v lepim redu v cerkev, sovražijo tatvino, jezo, pijanost in enake ostudne pregrehe, ljubijo mir, edinost in zmernost, tako, de ni nikoli med njimi pijaniga viditi. Večkrat jih opominjam, de naj ti lepi čednosti zvesti ostanejo. Prav pogosto k spovedi hodi jo in svete zakramente z nar veči pobožnostjo prejemajo. Tudi se njih gorečnost posebno razodeva ob dnevih cerkvenih odpustkov. Ob takih časih jih v cerkvi zbiram, kamor jih vse nagnjeteno pride. Vse svoje dela za ta čas na strani pustijo, de bi svete odpustke zadobili. Ob dnevih odpustkov jim pridigam, koga de so odpustki, od njih zveličavniga dobička, moči in delavnosti, in pa od skrivnosti, zavoljo ktere nam cerkev tisti dan odpustke tleli Zares prav težko je, Indijanam od odpustkov prav dopovedati, ker so že tako prav počasne pameti, in šc indijanski jezik za to nikakoršne prave besede nima. Vender sim toliko dosegel, de razumejo zapopa-dek odpustkov s popisovanjem, de jih cenijo in m" skerbno prizadevajo, sc jih vdeleževati. Priprosta beseda pri divjakih vse velja in le tako pridejo k spoznanju dolžnost do Boga. Vsi štirje veliki nad-glavarji in glavarji gredo ob postavljenih dnevih odpustkov k spovedi, k sv. Obhajilu in ta čas v zgolj pobožne opravila obračajo. Sploh pa jih k svetimu obhajilu toliko prihaja, de zavoljocbilnosti ni moč števila vediti. Stari, mladi, veliki in mali se z veliko pobožnostjo približujejo k mizi Gospodovi med sv. mašo po mašnikovim obhajilu. Po sv. maši se indiška pesem zapoje, potem molim občini sv. roženkranc, ali v Očipve- ali pa v Manomini-indijanskim jeziku, in poslednjič molimo še skupai
nekaj očenašev in češenasimarij v namen s. Cerkve za blagor sv. Cerkve in za papeža. Pri vsih teh molitvah se jim poprej razlaga in pove, de vedo, za koga in kako de jim je moliti, in kakošne občutke de naj obudujejo. (K. si.)
Ana Marija JVash.
Pred nekoliko dnevi je šla iz Indije skoz Ljubljano na Parsko v svoj samostan nazaj Ana Marija Nash, nuna iz reda tako imenovanih angleških gospodičin. Dogodhe s to mučeniško osebo bi zamogie cele bukve napolniti. Ana je namreč spreobernjenka iz Angleškiga, je bila že kakih 10 let v kloštru v Asehalfenburg-u, in je lansko leto se s tremi tovaršicami šla v jutrovo Indijo v mision. Po nesreči pa njen, še anglikanski brat, v deržavni službi v Madras-u zve, de ima njegova sestra priti in jo pristreže. Povabi jo, de naj ga gre nekoliko obiskati, po tem pa je ne pusti več od sebe. Kila je skoz štiri mesce takore-koč jetnica. Vse katoliške bukve, svete podobe itd., celo obleko so ji požgali, ter silili v anglikansko cerkev hoditi, desiravno je v 31adras-u tudi katoliška Božja hiša. Molitve svojiga reda je k sreči iz glave znala, ter jih natihama opravljala. Mocjla je tudi pri vsih kratkočasili s svojo žlalito pričujoča biti. Namenili so ji bili, de mora zopet pro-testantovska biti in se z nekim pastorjem omožiti. Tudi so jo primorali, pisati v 1'atno, kamor je bila namenjena in so njene tovaršice bile odšle, de je zdaj protestantovska, in njen brat je tudi vse popotne stroške povernil in v Patno poslal. S težkim trudam se jim je poslednjič izmotala, ter so jo le s tem pristavkam izpustili, de gre k svojim staršem na Angleško. Brat ji vso pot odkaže in plača. Ko pa terpežena sirota v Kairo pride, pri 00. Frančiškanih pomoči iše in jo najde. Ostane tudi skoz nekaj tednov v nunskim samostanu kakor prikrita, in se potem pod spremstvam misjonarja O. Vences-lava Netherda s pismani od ondotniga škofa oskerb-Ijena dalje na pot v Aleksandrijo poda. Berž ko je bil brat zvedil, de ne gre na Angleško, je pisal angleškimi! kanclerju, jo zasledovati, ter jo ali v Madras, ali pa na Angleško odpraviti. Bila je tedaj spet v veliki nevarnosti in le po posebni skerbljivosti 00. Frančiškanov noviga jetništva obvarovana. V Aleksandrii je dobila popotni list (pos) od avstrijanskiga general-konzulata in je potem nekoliko varniši, če tudi ne čisto brez skerbi, dalje popotvala skoz Terst proti Parskimu. Ana ima na Angleškim (če se nc motim v Southainu) še svoje starše; dva brata (eden dvojčič ž njo) sta anglikanska duhovna, starrji sestra, tudi katoličanka, je nuna v Brusclu v Belgii. Njeni ljudje so silo hudi sovražniki katoličanstva in ravno strašno zaničevanje katoliške vere in pa merzlota in praznota anglikanizma je njeno starši sestro nagnilo, de je začela zastran vere premišljevati in brati, in njeno nedolžno seree je našlo, česar je iskalo. Pridobila je tudi svojo mlajši sestro, namreč Ano. Ena je v 14., ena pa v 17. letu k katoliški veri prestopila. Tako Bog tudi krivovercam povsod ponuja gnado; vsak jo najde, kdor je iše. Dokler ste bili sestri pri starsih, ste bile le skrivaj katoličanke. Ana je neki z izgovoram kratkočasni-ga popotvanja prišla na Nemško, pride v Aschaf-fenburg v ženski samostan brez poprejšne misli, v njrm ostati, in Božji sklepi je ne puste več iz njega. Po mnogim terpljenji in strahu na Jutrovim gre
tedaj nevesta Kristusova spet v svoj samostan na Parsko.
Vihar, hi r zavede pelje.
Kako nezapopadljive so pota Božje previdnosti in pa tudi kako usmiljene in Ijubeznjive! Marsikdo ne mara za Boga, svojiga stvarnika, in hodi po potih, ki so mu v pogubljenje; ali naš Oče v nebesih vender ne pozabi nehvaležniga otroka, temuč čuje nad njegovimi stopinjami ter jih k dobrimu vodi. Ako se ubogi popotnik bolan in tru-din zgrudi, dostikrat zagleda očetovo hišo, ki jo je ravno kar zaničeval: ne ve sicer, kako je do praga prišel, pa vender vanjo stopi, in dobro mu je. Takim prigodbam se sme tudi naslednja prištevati.
Mlad protestant, rojen na Švajcarskim blizo Genf-a, se je 26. listopada 1854 iz franeoskiga primorskiga mesta „Havrea v Ameriko podal. Na ladii je bilo razun njega še 21 protestantov; drugi popotniki so bili katoličani. Sli so v Kalifornijo; poželenje zlata jih je tje gnalo. Le malokdo je mislil na zaklade, za ktere naj bi se veliko bolj trudili, kakor za vse zlate in sreberne jame sta-riga in noviga sveta. Med popotniki je bil tudi ponižen učenec Gospodov, eden zmed tistih za Božjo čast vnetih mašnikov, ki vsako leto iz Liona na vse kraje sveta gredo, ne de bi zlata nabrali, temuč de bi duš pridobili. Vreme vožnji ni bilo ugodno. Dva silna viharja so bili popotniki že prestali, kar jih je jel 2. svečana tekočiga leta še veliko liuji vihar stiskati, in poslednjič je še ladija z vso silo v neko drugo ladijo zadela. Ni bilo več upanja rešenja; nesrečni so le trenutka pričakovali, ko bodo v globočino morja potopljeni. Ko je pa nevarnost nar veči, mašnik pred nesrečne tovarše stopi ter jim s terdnim glasam reče: Bratje, zaupajte! prečisto Devico Marijo, ki nje praznik (svečnico) dans obhajamo, serčno prosimo, de naj nas njena priprošnja dans in ves čas naše vožnje brani in varuje. Kakor iz vsih ust je donelo: Bomo jo prosili, bomo. Kaj pa protestantje, ki so pri nas, mašnik dalje govori, ali si bodo tudi oni Marijo vprihodnje mater zvolili, ako nas bo iz nevarnosti rešila? Ne obotavljajo se dolgo, tudi oni vsi reko, de. Priserčna molitev se kviško povzdigne in oblake predere; kmalo so uslišani; v malo urah vihar utihne — vsa nevarnost mine, zbegani popotniki spet oživijo. Hvaležnost in veselje otetih se ne more popisati. Protestanti, serčno ginjeni, so obljubo zvesto spolnili. Ko so bili po gorečim mašniku podučeni, so vsi katoliško vero spoznali, ter so zakrament sv. pokore in sv. Reš-njiga Telesa prejeli. Na ladii je bil altar napravljen, kjer so vsi popotniki vsak dan kleče Bogu hvalo dajali.
Daljno popotvanje je bilo srečno: 12. rožnika t. 1. so v Sentfrančišk prišli; in njih perva pot na kopnim je bila v cerkev k sv. maši, de bi se še enkrat Bogu priserčno zahvalili, ki jih je bil tako milostivo otel. Kakšne čutila so serca spreober-njeneov prehajale, sije lahko mislili; sej niso bili samo po telesu oteti — vihar jih je bil tudi v zavetje svete matere katoliške cerkve pripeljal, ktera edina je bramba in varstvo zoper nevihte verskih zmotnjav in dvomov.
(To prigodbo je popisal zgorej imenovani Švajcar v pismu do svoje sestre, ki blizo Dunaja prebiva. Pred dvema letama je posebna Božja
previdnost tudi njo v katoliško cerkev nazaj pripeljala.)	Oester. Volksfr.
jNehetf za modre, hi niso modri•
V nekim mestu sim mogel redno katoliške bolnike v bolnišnici obiskovati, se bere v izpiskih iz amerikanskih misionov. Ležal je pa tu človek, ki je bil do protestanških pastorjev, kakor do katoliških mašnikov čisto merzel. Nobeno versko opravilo, še tako visoko, ga ni nič ginilo. Stopim k njemu in ga poprašam, kakošne vere de je. „>iornar sim." Ne prašam po opravilu, ampak za vero. „Ximam nobene vere; bil sim čez štirdeset let na morji, sim služil, obljubim de, pri vsih bro-dovjih gotovo vsiga sveta: v Kitaji, v Avstralii, Evropi m Ameriki sim vidil pristaniša. Vidil sim veliko ver; ali nobena ni imela ne repa ne glave (to je, se mu ni zdela po pameti, de bi bila Bo-žjimu veličanstvu in človeškim potrebam primerje-naj. Ako bi mogel ktero najti, de bi imela glavo in rep, rad bi se je prijel". Imate li kake bukve? „Imam; neki poliajač mi je nekdaj te-le tu posilil, (izleče novi zavet) — pa jih nisim nikoli bral". — Bi Ii hotli pregledati ene bnkve naše vere? „1 no, Vi niste viditi kakor pohajač, dajte mi ene." Dam mu katekizem, ki ga je kar berž prebral. Ko zopet pridem, mi k sebi migne: „Gospod fajmošter! Vaša vera ima glavo in rep; tu je vender kaj pa-inetniga; vedno sim si tako vero želel. Ako Vam je kolikaj nad zgurancam ležeče, sprejmite me". Začel sim ga učiti. Ko sim mu jel kak oddelk vere praviti, je rekel: »Gospod fajmošter, kaj se trudite, lejte, tukaj je ravno tako, sim že bral". Ko sim mu pravil kako priliko, začne premetavati po svetim pismu, ki ga je zraven keršanskiga nauka marljivo bral, pa reče: »Lejte, tukaj je ravno tako, kakor ste rekli". Bil je on verla, poštena, goreča duša, brez vsake hinavšine in potuhe. Zdravnik te bolnišnice je bil kvekar, ki je rad pridigoval in je bolnikam namesto zdravila vlival sv. duha (po svojih mislih namreč). Gosp. zdravnik — reče nekdaj mornar — od kod vi zajemate svoj nauk? „Iz sv. pisma." Tudi jest imam tukaj bibiijo, vi-elite jo; glejte! Jezus ni zapovedal, sv. pisma brati, ampak sveto cerkev poslušati; cerkev pa je zidal na sv. Petra — skalo, ktere pekel ne bo mo-el premagati. Čakajte, ako Vi ne morete, Vam om jest našel, kje je to pisano. Gospod zdravnik, ne mislite, de srno neumni, pustite pridiganje, pa dobre recepte pišite. Zdravnik ni več pridigoval, dokler je bil mornar v bolnišnici. Zag. list.
Ogled, po Slovenshim.
iz Ljubljane. V dosego samostalnih dahovnij jc bilo 2., 3. in 4. kozoperska v škofijski pisarnici navadno veliko spraševanje. Vprašanja so pa bile: E jure eccl esiastico: !. Quid paroehus, quae ejus ad epi-scopum relatio, et quae ejus respeetu paroehianorum tam offiria quam jnra? 2. Quid sepultura ecciesiastica. et quibus personis deneganda ? 3. (}uid agendum paroeho catholico, si quis paroehianorum matrimonium miztum contrahere cupiat? — E theologia dogmatica: 1. l^uo sen«u et quare ecclesia citholica sola salvifica vo-catur? 2. Expnnutur dogma catholicum de unitate per-eonae in Christo? 3. Estue sacrificiuin missae sacrificiuai propitiatorium? — E theologia morali: 1. guibus olficiis obligatur paroehus gregi suo? 2. Au indulgen-
tiae suot subsidium virtutis christianae? 3. An defrau-dantes gabella« peccant et ad restitutionem tenentur? — E theologia pastorali: A. 1. Zakaj je v pridigali poljudoost potrebna, in kako se doseže? 2. Kdaj nt kaj mora in sme spovednik spovedenca prašati, in kaj ga ne gre, ali ga celo ne sme prašati, in zakaj ne? B. Naj se izdela vpeljava v pridigo v 2 delih od natolco-vanja ali krivih sodba, ktera je osnovati po reku sv. Mat. 9, 4: „Zakaj hudo mislite v svojih sercih". C. Keršanski nauk za otroke: Od kesanja ali grevenge. — E para phrasi biblica: Luc. 9, 18—27. Hebr. 2, 1—5.
& Tukajšna katoliška družba rokodeleov bo prihodnjo nedeljo lepo slovesnost imela. Prečastiti gospod prošt in svetovavec kranjskiga poglavarstva Dr. Simon Ladinig bodo namreč ta dan zjutrej ob devetih v nunski cerkvi maševali, iu potem podobo sv. Jožefa blagoslovili, ki jo je častita Uršulinarica M. Jožefa za imenovano družbo kej lepo zmalala; zvečer ob petih bo pa slovesen zbor v novim stanovanji v knežjim dvoru (gosp. ul. št. 206), kjer se bodo primerni govori imeli, in bodo tudi udje rokodelske družbe s peljem , z nagovori in dr. pričujoče podpornike in prijatle razveseljeval^, kterih naj bi se prav obilno število sošlo.
* Sole so se leta* 2. t. m. pričele. Število učeneov je: V bogoslovskih šolah 92. v latinskih 457, v rečnih 160, v zglednih začetnih 911, v dekliških 860.
Iz Bistrice. Strašno je bila nemila kolera naš kraj prijela. Skorej vse je bilo bolno in veliko veliko jih je poinerlo. Na našim pokopališu je vse z novimi grobi napolnjeuo. Pa razglasi tudi, ljuba Danica! z veselim glasam novico, de smo pretečeno nedeljo v naši farni cerkvi, ker je kolera nehala, zahvaljeno pesem peli. Bil je ravno dan sv. roženkranca. Nar poprej so neki duhovnik naše fare prav ginljivo od bolezni govorili, poteoi so pa gosp. dekan veliko mašo in zahvalno pesem peli. Cerkev je bila napolnjena s pobožnimi, in vse je imelo svoje hvaležne oči ua Marijo, zdravje bolnikov, obernjene.	J. Bile.
iz Celovca. 17. nedeljo po binkoštih je bila v tukajšni nunski cerkvi posebna slovesnost. Naš prečastiti gospod škof Adalbert so namreč vpričo obilriiga veruiga ljudstva kerstili, birmah in obhajali tistih šest zamurskih deklic, ki sta jih bila v začetku tekočiga leta častita duhovna Olivieri in O. Andrej v naše mesto pripeljala in ki so jih bile blagosercne Lršulinaricc v odrejo sprejele. Stare so okoli 6—12 let, in v tako kratkim času so se navadile keršanskiga uaaka, in nemško govoriti, brati in pisati. Kolika dobrota je torej za uboge zamurke, de so pri tako u-oniljenih gospeh zavetje dobile, ker otete so zdaj na telesu in na duši!
Starost nekterih far ua Goriškim. H. Ako bi bile stare pisma bolje ohranjene ali znaue, starost mnogih far na Slovenskim bi nam bila bolj gotova. Posebno važno za cerkve, ktere so bile nekdaj pod Oglejskim patriarbam, je od te strani pismo kralja Karlmana od I. 879, v kterim so poterjene pravice patriarhov ia njih posestva, samostani iu farne cerkve; to pismo je sicer de Rubcis priložil v svojih bukvah od spominkov Ogiejske cerkve (Monumenta ecclesiae Aquilejensis tom. I. cap. I.); pa našel jc imena farn;h cerkev preveč popačene, in jih je torej izpustil. Ko bi jih bil pač pristavil, pisane kakor si že bodi, še bi se morebiti dalo kaj iztolmaciti; pa morebiti de je to pHmo šc kje ohranjeno v kakim prepisu Goriškiga. Cevdaškiga ali Vi-demskiga arhiva. Vender se star spomin mnogih far goriških in furlanskih, menj krajinkih. koroških in šta-jarskih, še nahaja v bukvah, ktere je de Rubeis izdal, in kar Goriško stran zadeva, ni več zad-isti med ljudi dan>. Med drugim mi je pred kratkim po dobroti čast.
gosp. Res«, Iderskiga fajmoštra in dekana, poterjen prepis starih pravic Cevdaških korarjev prišel v roke, kjer •o tadi nektere stare slovenske fare imenovane; pomniti se mora namreč, dc je bilo kedaj mnogo far na Furlanskim in Tominskim poddruženih pod tiste korarje. V tistim prepisa imenuje bala papeža Celestina III. od 1. 1192, tadi omenjena v letnim popisa stanu Goriške nadškofije, fare V uče (Volzana), Bovec (Plez) [n S. Vid (mons s. Viti), zraven med drugimi farami v Cev-daški okolici tudi slovensko faro sv. Petra C8* Petri
-v	* »	.	v
in Algida J; pa Vuce šteje de Rubeis ze v sklepih Cev-daškiga zbora od 1. 1015, kjer je patriarh Janez IV. ondašnim korarjem izročil desetino v Vuški fari (deci-mam de plebe Volzana, beseda plebs pomenja v latin-šini srednjiga veka toliko kot fara, od tod ime plebanus, fajmošter). List patriarha Rajmunda od I. 1297 v prepisa imenovanim govori od fare v Tominu (plebs Tulinini), ktera je bila Cevdaškim korarjem spet nazaj dana; de Rubeis namreč pripoveduje pred, de jo je patriarh Gregor 1. 1253 vzel bil tistim korarjem, je torej že pred mogla biti v njih posesti. Sklep Cevda-škiga korarstva od 1. 1306 določuje dohodke duhovnih pastirjev na Tominskim, iu ondi je že tudi Koborid (Cavorettum) med fare štet; povedano je, de vikarja v Vučah in pri sv. Vidu imata vsak še mašnika, vikarji v Tominu, Bovcu in Koboridu pa vsak še učenca (scho-laris) zraven sebe. Bula papeža Pij a II. od 4.v junija 1459 v imenovanim prepisu poterduje pravice Cevdaških korarjev, ter šteje spet cerkve v Vačah, Bovca, pri sv. Vidu, sv. P e t r a ia še pri sv. L e o n a r d u v slovenski Furlanii. Bula papeža Pavla IV. od 12. kim. 1558 spet poterduje pravice Čevdaškiga korarstva; med temi imenuje pravico, mašnike mesta in okolice v zbor klicali, in vso duhovno sodno oblast nad njimi opravljati; tako pravico, kakor piše de Rubeis, je patriarh Gerard že leta 1122 izročil tem korarjem. Posebno skerb za poddružene fare je korarstvo, kakor piše Marian v svoji zgodoviui vse avstrijanske duhovšine (Austria sacra b. V. str. 410), enima ada iz svoje srede kot nadmašnika izročilo, in sicer je bil dragi odločen za fare na Tominskim pod avstrijansko oblastjo, in drugi za furlanske fare pod Beneško vlado; tisti nadmašnik je Tominsko stran vsako leto po dvakrat obiskoval, enkrat je obhajal vse cerkve po samim, ter je delal obrajt za dohodke in izdaje, drugikrat je pri sv. Lucii poleg Soče opravljal djanja duhovne sodbe za duhovšino iu za ljudstvo. V leta 1737 pa je bil po prizadevanji avstrijanske vlade stanoviten nadmašnik postavljen v Tominu; pervi je bil korar Andrej Fora-in iti, ki je ondi tudi fajmošter bil. Takrat so bile lastne fare že tudi v Nemških Rovtah in Pod me v-cu, ločene izTominske, v Cirkni, Šebreljiin Spodnji Idrii, ločene od Šent-Vidske. Nadmašnik v Tominu je ostal tudi pod Goriško nadškofijo, dokler ni drugačna naredba nastopila. Od Spodnje Idrije priča I. 1790 Janez Noltingen, tačasui nadmašnik, de je bila pred le kaplanija, se je pa konec 16. stoletja začela za faro šteti. V nekim listu cesarja Ferdinanda III. od 1. 1651, kakor se bere v predimenovanim prepisu, je beseda od g. Andreja Novaka, fajmostra v Spodnji Idrii; za njim \e prišel g. Anton de Gra-zia 1. 1652, kakor se nahaja v kerstnih bukvah. V Idersko mesto pa, kakor piše imenovani nadmašnik g. Noltingen, je prišel lasten duhoven kmalo po tem, ko se je krog radnih jam več ljudstva naselilo; pravijo, de precej takrat, ko je bila perva duhovna hiša zidana, namreč I. 1549; od tedaj je pred ko ne tadi cerkev s Trojice; cerkev sv. Barbare se je zidala I. 1622. V
pervih kerstnih bukvah je pisan kaplan Janez Slavec 1. 1655, pervi fajmošter je bil ondi Jakob Weiz 1. 1752. Obe Idrii ste prišle 1. 1792 pod Ljubljansko škofijo.
Razgled po kersanskim svetu.
Iz Prage. Njih milost kardinal io Praški vikši škof Svarcenberg so v pastirskim listu od 6. kimovca svojimu ljubima duhovstvu naznanili napravo sobivaiiša za latinske šolce, kakoršno v naši škofii po dobroti svojiga vikšiga^ pastirja v prijaznim Alojzijevišu že več let imamo, in že je vsako leto nekaj duhovnov posvečenih, kteri so bili Alojzijanci. Naklonilo je kardinala k ti napravi zraven druzih vzrokov zlasti tadi to, ker ee v njih obširni nadškofii število dahovstva zmanjšuje. Sprejemali se bodo v to sobivališe (Stadentenconvict) taki učenci, kteri innjo nagnjenje k duhovskimu stanu, vender bo pa vsakima na voljo pušcno, kakošen stan de si hoče poznejši izvoliti. Začetek so vikši pastir v svojim semeniši napravili, iu so za zdaj 20 naj vrednišib in naj potrebniših učencov v semenišč zastonj sprejeli, kjer bodo z vsim potrebnim preskerbovani. Zamorejo pa tudi drugi sprejeti biti, ako plačajo po 150 gold. in njih starši prireko, de saj branili ne bode, ako se bodo njih sinovi poznejši za duhovski stan odločili. Blagodusni kardinal se priporočajo duhovnim in drugim dobroserčnim vernim za njih pomoč, ker so to koristno napravo brez vsih pomočkov pričeli, še posebej pa duhovne za Jezusove ljubezni voljo prosijo, de naj bi v svoji oporoki ali poslednji volji svoje premoženje po duhu sv. Cerkve obračali, in torej študentovskiga sobivaiiša ne pozabili, ki se ima napraviti; še posebej pa, de naj za serčni vspeh te duhovne naprave pri sv. maši k Gospodu molijo, kteri nam sam kliče: Prosite Gospoda žetve, de delavcov pošlje na svojo njivo, ki naj bo z Očetarn in av. Duham hvaljen vekomej!
Iz Rima, 11. kim. Zbor svetih šeg je začel po izpostavljenim sv. Rešnjim Telesu v cerkvi deli' Anima in navadni pobožnosti, preiskovati junaške čednosti in zlasti 6 posebnih čudežev Janeza Sarkonder-ja, kteri je na Marskim umeri, in ga želijo za zveličaniga in svetnika razglasiti, kar pa še ni ravno tako kmalo upati, ker Cerkev pri enacih silo tehtnih rečeh iz modrih namenov močno počasi in previdno dela.
Mhremembe duhovšine.
X Sekovski škofii. Za kaplane pridejo: Gosp. R, Museliet v Šenčur pri Judenburgu, g. Ant. Fric v Sentožbald, g. Fr. karenič v Obervvoelz, g. Kaj. Loefler v Muerzzu-schlag. g. Mal. G ras ser v Kindberg. g. Jož. S t rodi v Eisen-erz, c. K. Kral v Sentlorenc, g. Jan. Riegler v Hieflau, g. Mat. P uster v Smarijo, g. Ant. Lustig. v Obervvoelz, g. K. Hora v Dlurau, g. Jan. Hartner v Maria Sehoeder, g. A ilh. Felkl v Šenčur pri Muravi, g. Jož. IViener v Irdning. g. Al. Zeiringer v Sekladining, g. len. G ran ti v Liezen, g. Ant. IVI i t a rs c h v Smarijo pri Knittelfeldu. g. Jan. Topi o k k sv. Barbari pri \Yurrubergu. — Za namestnika je v Koetseh poslan g. Fr. Rath. — Go; p. Jan. VVorm je na Dunaj v Frintinej poslan. — Vikariat v Oeblarnu je podeljen O. Rud. Gersprieh-u, lokalija v Gamsu pa O. Kar. Oberst-u; — Umerla sta: O. Od. Schmid, 6. mal. serp., in O. Hieron. Sinko vi č 29. mal. serp.
V Lavantinski škofii. št. Jederška fara je podeljena g. Jan. Hafner-ju, Pilštanjska fara pa s. And. Lenarčič-u. — Za namestnika v Djekšo pride Ant. Osvvald. — Kaplani so prestavljeni: g. Fr. Volavšek na Vransko, g. Jo i. Novak v St. Vid pri Ponkvi, g. Jož. Solil er v Rogatee. — Gosp. Mat O mer z u se je za nekoliko časa v pokoj podal.