""•n o. y
1919

delj »»
jMue<l d*ily	Snadajra
uUd Hol
TA
J
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
CrtdnUki in uprav nlikl pro ■turi: l'rt.^7 M. Uvndsta av.
Offto* of pabUcatian:
S«A7 N«. Uvrndal« av#. Telrplionr; l<awsdal* 4633.
LETO—YEAR XII.
C«n* iiata 94 00
Cntcr.d M *econd-eUaa MtUr Januar; ti, m«, »t Ua l>o.t-o«c. at CkieM«. IlilMia. uadar tka Aet at Cou«r... ol Muck I. U7».
CHICAGO, ILL., petek, 14. marce (March 14) 1919.
Sakaorlpllo« $4 00 Ya*rlf
ŠTEV —NUMBER 61.
Puhkmkmd mmd 4b»lbuUd undar perm,t (Ne. 14S) mthori—4 by tb« Act of OcUbor S. ltlT, mm ffe nt tU Poat Offic« of Clikn«*. llH«sla. By ordor of tbo ProaUaot, A. 1. lorloaoo. Poaf»alor Goooral.
Accoptaaco for aaslliag a t apociol rolo of poaU«o provi4o4 far i* aoctioo 110$, Act o Oet. 3, 1»1T. »mborlaodl aa Juna 14, !•!§.
DESNICA 0 "PUH- PROTI TUJEJE- wilsona cau resi-TU" V BUFFALO. ZlCNIM USTOM,TEV VWN,H vfMSm
župan v buffalu pobija laži v velikih dnevnikih.
On sploh ni prosil za vojaško pomoč.
Buffalo, N. Y. — Voli ki dnevniki križem Amerike ao prinesli v torek r. jutra j vest, da se v Butfalu pripravljajo brezposelni delavci na punt. Vr pondeljek so hoteli prirediti brezpoaleoi veliko demonstracijo, pripoveduje časnikarski imokavnar svojim "braveciu". Mestne oblasti so prepovedale demonstracijo in brezposelni dojav-ei se zdaj pripravljujo zanjo. Tete *o pripravljene, da »e o dpeljejo v Buffalo in s silo zaduše vsak pun-tarski poizkus.
V	takem smislu so bile pisane vesti in marsikdo je mislil, ko jc (•it h I te neslane in neokusne laži. da ho delavstvo pripravlja na krvavo klanje.
Da sc izbriše vtis teh laži, je mestni župan Buk podal izjavo, v kateri pravi, da položaj ni tak ki bi opravičil pozvati vojaške čete na pomoč. Sploh ni nihče zahteval, tla državna vlada pošlje vojaške čete na pomoč.
Zvezne posredovalnice cenijo, da je v mestu od 10.000 do 15,000 delavcev brez dela. Mnogi med njimi so pozimi dobro zaslužili, tako da ne trpe pomanjkanja.
V	krogih strokovne organiziranega delavstva so lažnjive vesti, da je župan prosil za vojaško pomoč, ki je pripravljena, d« odrine v Buffalo, napravile veliko ogor-«cwjc. obenem pa -eodii**--nje, da mora delavstvo organizirati svoje časopisje in svoj delav-
NOVE ZAKONE PRIPOROČAJO PROTI BOLJŠEVIZMU.
Washington, D. C. — Iz kon-grešnih krogov prihaja vest, tla predlože prihodnjemu kongresu ostre postave, ki bodo nadomestile zakon proti špijonaži. Delo je baje poverjeno senatnemu odseku za propagando.
Senator Overman iz Severne Karoline je dejal, da ne dvomi o ustavnih pravicah kongresa, če jo treba, da sprejme take postave. Izražujoč svoje misli, je rekel se-nnlor Overman, da je treba naj boljše določbe iz sedanjega zakona proti špijonaži vključiti v novo postavo, da bo ložje nastopiti proti posameznikom, listom in organizacijam, ki priporočajo, da se vlada strmoglavi s silo. Rekel je da želi, da se 7.atre vseh 8000 tuje-zemskih listov v Združenih državah, da .se čimprej izvrši amerikanizacija. Izrazil se je, da bo odsek priporočil, da imajo tujezemski listi priobčiti gradivo v pararelnih slopcih v angleščini, ki ga obelodanijo v tujem jeziku.
PREPIR ZARADI NEMftJUBOA KABLA.
Ameriški delegatje protestirajo proti zaplembi kablov; ententa misli naložiti najbolj kočljive probleme Wilsonu na rame.
llre*t, Francija, M. marca. -„-Predsednik NVilson se je danes o!) osmih zvečer izkrcal na suho, Parnik je imel par ur zamude vsled nemirnega morja. Predsednik je ostal na parniku do jutra, nakar se odpelje z vlakom naravnost v Pariz. Vsled njegove želje so izostale sprejemne ceremonije v Brestu, kakršne so bile ob njegovem prvem prihodu v Kvropo. \a pomolu sta NVilsnna- sprejela polkovnik ' llouse iu Jusseraud, francoski paslanik v Združenih državah.
Pariz, 1:1. marca. — V komisiji, katero je imenovala mirovna konferenca v svrho, da dožene, kdo bo vhodoie lastnik nemških podmorskih (kablov, kalere je bila zasegla Anglija v začetku vojne, je nastal prepir. Aieeriški in angleški delegatje se ne morejo zedini-ti. Anglija smatra, dn je kabel vojni plen in lastnina tistega, kdor ga je vzel; Amerika je pa proti temu, kajrti Anglija bo po-tem takem obdržala glavni nemško ameriški kabel V Atlantiku in Chicago, 111. — Na zborovanju s lem bo imela monopol prekoat-organ izuči je jtankirjev za central- lanliške brzojavne zveze.
ALI PRIHAJA SPOZNANJE?
Poželjivost špekulantov je rodila "Nestrankarsko ligo".
ne države jc J. L. Bell, predsednik organizacije bankirjev za Severno Dakolo, razlagal program 44Ne strankarske lige". Povedal je ban kirjem. da so krivice, ki so se go-
uspešno nastopi proti lažem, ki jih veliki dnevniki -namenoma trosijo o delavcih.
Veliki dnevniki se posebno zadnje čase t i ndijo oblatit i delavst vo, ki se bojuje z legalnimi sredstvi za zboljšanje svojega položaja. Te lažnjive in obrekovglne vesti imajo očiten namen, da hujskajo proti delavcem. Pozna se na vesteh, da je kampanja proti delavstvu organizirana |»o največjih narodnjakih in najbol j lakomnih profitarjih, ki smatrajo delavstvo le za sredstvo, da jim odpira pot še do večjega
Irojmstva. --
(V hoče delavstvo uspešno nn-*topiii tem lažem in organizirani kampanji po profitarjih proti delavstvu, mora imeti v velikih mestih svoje dnevnike antflefiči ni. d« takoj razkrinka obrekoval-«e. ko pridejo na svitlo s svojimi lažmi o delavstvu.
Nemčija je imela pred vojno dva atlantiška kabls. Prvi je šej iz Knidena mimo Azorskih otokov. drugi pa iz Monrovije čez Liberijo v Brazilijo, Anglija je
■— —-----'	y	mnri ij" ' ..........j...
diif JflOlMUifiJ^ia^l*	v naletim vojne prerekala
4 .. i.. i .i.. ppvj kabe1 iu ga zvezala z Hallfa
farmarji pripeljali še tako dobro
_	.... pšenico v žit niče, nikdar ni Itfl"
nu svoje časopisje;m stt>.1 c^ »J ;^lasifi,inina kol štev. 1„ ampak
časnikarski biro da "«»1 vedno M 1llijo *,fvilko. Tako rav-
it .te.t... a ......m ma 4- « i ikl/alkl i/ i i lil	,	»	l
nanje je odprlo farmarjem oci, da so spoznali, da jih žitni interesi gulijo. Farmarji wo se naučili, da jim lahko nosi profil, kar je sedaj zanje izguba, če sc rešijo iz krempljev žitnih interesov.
Farmarji so se obrnili na po-stavodnjee za odporno*, a ti ho osi ali gluhi za njih pritožiš-. Farmarjem t one j ni preostalo druzega. kol da se organizirajo v samostojni organizaciji, če hočejo /fboljšati svoj gospodarski položaj. Tako je nastala politična farmarska organizacija. Farmarji mo se zavedali, d« ne opravijo nič, če ne l*Vo ijo tudi svojih sodnikov, ki so obljubili da se bodo ravnali po programu njih organizacije, ker imajo sodniki moč, da lahko proglase postave za iicuslavTie, ki R" jih sprejeli zakonodajci.
" \|i se bodo bankirji iz dogodkov v Severni Dakoti kaj naučili?
Dvomimo, kajti tisti, ki sami drve črnijo pogubo, se neradLuce, ampak iščejo vzroke za svojo po gibel tam, kjer jih ni.
PORTORIKANCI IV PILIPIN CI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNOST
Washington, d. 0. — l^egisla-tivni koraki, ki so jih pod vrel i Pori ori kane i govore, če Portoriko n** post h ne država, da bodo zahtevali popolno neodvisnost.
Filipinei so zahtevali samostnj n<» vlado, toda sedaj pravijo, da žele samostojnost.
25. marca pride v Združene države filipinska komisija, broje '» 41 članov iu obstoječ« iz fili pinskih senatorjev in poslancev. Komisijo bo vodil Manuel L. <i»e *on. predsednik filipinskega sena-t« in bivši filipinski komisar za imeriški kongre«. .
Filipinei pričakujejo, d« j"' t>f"lo prnlpirali nekateri ameriški ■enutorji, koiierenniki in drugi Američani.
Chicago, 111. - Komisija za jav-
„, potrebščine je odredila, da plinska družba ne sme grozdi konzii-
slill uiiim"......... - . , w ||
mentom, da jim zapre plin, Ji^i |MK|« gotovo • vloiill pritožbo proti v.soken.n^ računu. Plinska družba se hc\ cua j ^ ^ rMzloga čakajo na Wil ui ravnala po tej o <Iwl _ !"JJ^" |Miua kočljiva vprašanje kol ao
xom v Kanadi, vsled česar je ua redila zase novo prekoallanliško črto; drugi kabel je Anglija dala Franciji, katerega pa Se ni v pora bila.
Ameriški delegadje smatrajo, da je Anglija nepostavno prerezala in zvezala nemški kabel s svojim ob času, ko Amerika še ni bila v vojni.
Svet desetih se danes bavil z določitvijo nemške vzhodne in se verne meje.
. Komisija za mednarodno kon t rolo železnic, rek in kanalov je priporočila mirovni konferenci, da postane reka Hena svobodna cesta za vse narode iu da je Kiel-ski kanal odprt prometu vsega sveta,
Za ameriško diplomacijo pride še te dni zelo kočljiv trenotek. Ko pride NVilson jutri v Pariz, bo našel, da so žvTTT diplomat je naložili na njegova pleča najtežja vprašanja, ki *e tičejo deritorljal nih sporov, odškodnine, povračila in neštetih drugih ufcapori«um-tjeiij Tited zavezniki in manjšiini državami. Po domače rečeno, diplomat je hočejo, da bo NVilsOU "tisti kozel, ki naj prevzame gre. hc sveta". Zavožena evropska diplomacija mudi zvrniti vso krivdo svojih nedoatatkov n« Amerj ko. Zvili diplom a t je vedo, dn ue bo noben s|H»r rešen tako, tla ne bi bil nekdo prikrajšan iu prikraj lolžili A meri
NEMIRI V NEMČIJI I POJENJUJEJO.
SPARTAKOVCI V BERLINU SO SE PODALI.
)foske, Ebertov vojni minister, je odstopil; v mnogih drugih mestih se nadaljuje oivil-na vojna.
Basel, lil. marca. — ls Berlina poročajo, da je (iustav Noske, vojni minister resigniral. Noake je vodil vladne čete v Berlinu pral i spartakovcem. Na njegovo k lest o pride general Lequis.
liimdon, I JI. marca. ~ Brezžična depeša iz Berlina se .glasi, da ao berlinski spartakovci prosili za premirje. Noske je .odgovoril, tla se morajo brezpogojno podati in odložiti vse orožje iu strelivo. Spartakovci so nato kapitulirali iu civilna vojna v Berlinu je konča na.
Vladne čete so zatrle ponovno spariaško revolucijo v Duessel-dorfu s pomočjo lopov in ntrojnih pušk. Po mnogih drugih nemških mestih se boji še nadaljujejo,
Basel. 13. marca. — Iz Vrati slave poročajo, da je centralni delavski sovjet tamkaj okupiral vsa javno* poslopja s pomočjo šlezskih čet.
Berlin, KI. maran. — Vladne črne so včeraj pognale spartakov« ce i* njihove zadnje postojanke v predmestju Lichtenberg; • vlada je zajela veliko zalogo orožja in miiuieije. Spartaške čete se še drže v predmestjih NVeisensee, koo-peniek iu Kunuuelsburg. Tam i« inajo :UMHl mož, ki so dobro obo-roženi z lahko artilerijo in s stroj, njimi puškami. Prebivalci na Sil od nI in Južni strani Berlina m zadnje dni 'bivali edino v kleteh iu veliko so pretrpeli vsled po-maujkana živil, ki niso mogla redno dohajati vsled dnevnih po
revolucijonarno gibanje v korej1.
REVOLUCIJA V KOREJI.
Japonci tapirajo in pobijajo rebe-le; priveiujejo n&fe na križe.
Peking, 151, marca. —■ V Koreji ne je pojavilo veliko ustasko gibanje za neodvisnost. Japonska cenzura sicer ne pusti poročali o dogodkih, ali iz privatnih virov se jc izvedelo, da imajo Japonci dovolj opravka z ustaši. *
Dva dni so se vršile velike demonstracije za neodvisnost in na-stopiti je moralo japonsko vojaštvo. Na tisoče Korejcev j.» bilo aretiranih. Dijake iz pre*Mteri-janske teologiške šole v Plug •langu, ki so se udeležili demonstracij, so Japonci slekli do nagega, jim privezali surovo oteaane lesene ikriže na hrbet, ki so jih potem morali nositi po mestu,
Šiingaj, Kitajska. — Tukajšnja [ieuterjeva časnikarska agentura poroča, da so demonstrant jc v Koreji v mnogih mestih pometali ja (ionske zastave na tla iu rs zobe sili korejske, ftamlarji so napadli Icmoustrante z nasajenimi hajo neti. V Ping-tlangu je bilo ranje nih .10 oseb, ("'ungčiuven, vodj,« gibanja za uet>dviauosl Koreje, ji odpotoMtl v Ztlružene države, kjer bo vodil propagando v Čistopisih za svobodo Korejcev.
uličnih bitk iu padanja bomb z eroplunov. Včeraj se je bojevanje v večjem delu mesta preselilo * streh iu z ulic v podzemeljske predore, po katerih teče podulič-ua Železnica. Buča nje topov v >1)1 udih je bilo razločno slišati in tla so se tresla pod nogami pasau tov.
Nemška liga ia boj proti boljše v lanu
Berlin. — Tukaj se je ustano vila "Industrijalnn liga", kateri namen je pobijati boljševizem \ Nemčiji. Liga bo imela 50 miljo nov mark agilacijskega sklada in samo berlinski tovarnarji so pri spcVali v ta »klad pet miljoiHM ma rk.
Belgija je ponudila palaOo ligi na rodov.
[ Brusel. — Mestni svet je spre jeljel resolucijo, s katero je po nudil vodstvu li«» narodov Kg montovo palačo za sedež lige, I'a lača je bila pred vojno lastnina princa Keere lihe rja in nabija m na bulevardu Waterloo hllzo jtis lične ^lalj^če.
Ruska konferenea Je pokopana.
Pariz. — Konferenca na Prln ;evem otoku, ki je imela pripc jati Rusijo v delokrog ml rov tu konference, je odložena z« vselej Ameriški delegatje so se pošlem rudlli, da hI se ruske stranke > boljševllci vretl pom»vno jmvabih kam drugam, ali brez uspeha rofesor llerron, ki jc Imel za stopati Ameriko n« ruski koufc renči, je odpotoval domov v &vl o in drugi delegat W A. NVhltt se je zopet vrnil med časnikarje S tem pa še ui rečeno, da se ml rovna konferenca m ploh ne bo vri havila z Kusljo. Pri določevanju poljske iu runitimike tueje se bo konferenca morala ozirali na Uu sijo. V tem slučaju morajo dele gatje vpošlevatl sovjetsko llusl jo kol edino državo, 1<l meji s Poljsko in Ktiuiunsko, če Diodo sploh hoteli govoriti o novih mejah, lu enkrat bo treba slišati mnenje sovjetske Husije o vpra šanju teh mej. ako ne zdaj, pa po zneje.
Vprašanje je tudi, dali A.....H
ka in Anglija ostaneta pri svoji Izjavi, d« umakneta čete iz Husije ali ue. Američani v Parizu sc še vedno drže principa, da mor« jo biti bo Ijševikl zaslišani. Zdaj se govori o komisiji, ki naj bi šla Rusijo lu preiskala ondotue razmere Soclalističns konferenca v Hertiu je imenovala tako ko misijo, toda mnenje zaveznikov je, dH Id bila v la namen potreb-na zavezniška komisija, kakršna je bila pmdana na Poljsko, v <'e hoslovakijo itd
Admiral »ima M^ovarja amerl ška iagrednlke
l/ondou, U marea. Admiral
MEHIKA TIRJA DAVEK OD OLJA.
družbi iu» sled, da rNvna po odredbi komisije za J«v-potrebščine. Vsled tega je » iavil <l" *r obrne d" vrhovnega J ' .grn prsvdnika. do pod^.«-
SENATOR BORAH IN UOA
Washlngton, D
zakaj se ni amerika revnala po nasvetu poslanika francisa.
Robinsonova upoved je naredila velik vprašaj dei ameriško diplomacijo v sadevi Rusije, i
NEREŠENA UOANKA
NVashinglon, I). t\ — Ponovno zaslišsnjc polkovnika Ka.vmoudn Uubinsa pred tivcriiianovim senatnim pododborom ziidnji pondeljek jc odkrilo nekaj laktov, iz katerih se poraja veliko vprašanje: Zakaj je ameriška vlada ignorirala priporočila poslanika Frauclsa v Kuni ji. ko je la apeliral na NVashing ton za gospod«rsko kooperacijo s sovjetsko vlado ob času, ko so nemški imperlallsti navijali revo luciouarno Kusijo v Brest Litovsko?
Fakta, ki jih je razkril Hobius s neovrgljivimi dokumenti, mečejo čudno luč na politiko državnega deparlmenta in ua odbor za informiranje javnosti v NVashingtonu, ki sta hotela prepričati javnost, da ui sovjetska vlada nič drugega kakor vlada nemških agentov, ki so bili kupljeni z nemškim zlatom iu ki so izvrševali povelja iz Berlina.
Faktir na temelju Hobinsovih absolutnih dokumentarnih dokazov so sledeča:
1,	David H, Franck ameriški posliiuik v Uusijl ,je bil v nepretr-uanl neuradni diplomatičui zvezi s vlado Lenina iu Trockija I udi potem, ko je ,hil odobren breatll • tovsk mir; Fraels je deloval s sovjetsko vlado v možnem interesu za vernikov iu Združenih držav.
2.	Ameriški poslanik Franci« Je l)H "I' i Mg i'o«a.ino.i \ Iti,.si 14
I o vafct i pripravljen v gotovih okoliščinah priporočiti mnerlški vladi, da naravnost In formalno prlpo • /.iui sovjetsko vlado v Moskvi.
II. Ameriški poslMiiik Francis je ob času brest litovske afere odločno opozoril na slabe posledice, ki hi jl|i povzročila v Uusijl kale* nikoli invazija Kuslje po japou • škili četah,
4. Ameriški poslanik Freudu je še dolgo časa po brest litovskem miru sodeloval zLeuinovo vlado v svrho, da bi ameriški žtlezuiškl strokovnjaki reorgsnisirali želez-niški,sistem v sovjetski Husiji, iu dalje v svrho. da bi zavezniški vo jnški špecialisli pomagali ixvežhali in disciplinirati novo armado sovjetske Kuslje.
Vsa ta fakt« so dokazana z de peša ml, ki Jih je prejel polkovnik Kobius od poslanik« Francis«. Pr> va depeša je v obliki brzojavke, katero je Franck« poslal lx Volog de Kohlnsu v Moskvo dne Ti spri In IHIH iu \ kateri se je zahvalil Kohiiisu za njegovo prizadevanje, ker g« neprestano obtešča o do-godkili v Moskvi iu tvori "pot r,n neuradno aveso s sttvjetsko vlado". Potem sta dve dolgi s|Hime-llid poslanika Fiaiieisa, V kateri«. -ma je izjavil poslanik, da bi bilo dobro formalno prlpor.iiatl sovjetsko vlado v slučaju, ako Kusija razvije morati od|M»r proti Nemčl-ji, Tretji dokument je v obliki 61 frlraue brzojavke, katero je imulal KVaueia državnemu departntentu v NVahhiugtoo iu v kateri je pojasnil, kakšno mnenje vlada v Kusiji^ glede grozeče intervencije s strani Japonske lil /akaj so bili gotmi KiimI /a mir z Nemčijo, ker so se
WashingVm, D. 0. — Predjed '' arranaa- zahteva.-da m f * j" »•»ar in februar plača davek od o 'in . Državni deparlm^nt j' prejel tak« • "bvestiloj da je trrbn davek od«iie-'•vnejra olja plačati. V političnih krogih govore, da zahteva zopet povzroči »pore *
*>hiko.
je torej lahko rasvidno, sakaj no-Ce Italija, da bi bil NVilson ras sodnik v sadevi teritorija ob Ja
dranekem mdrju	. . ■	, .
Kolikor je do zdaj ueofidjeluo NV. H. Siu.s je danes, IMsIslIsjaVo, znano, je Amerika za to, da se re- v ksleri pravi, da sO ameriški po-liiva vnrasanj« ko, o., ,vidira belgijsko holsndska meja i morščakl in vojaki najmanj za V,,, so prihajati nove pr.ior.-j,«™ - t^Z^^U.....*ka ^ ^	* ^T k' didjo"
Inženir Lit t le je sedaj --{"^^i .por^ ^IjsktMV.Mstlo-Opravili v ..........-je .....veliko tepli, z	J" ^kus|H-llhv-zlje v Sibiriji. In četrti
družba "H	Pv ^^u, aatlc vsi šle vilo Ne.......v iu nasprotujejo. Hira.....i Slu,s «■L|(,kumnil j, piamo, ki ga je pisal
teritorija na levi strani Kene. po. da bi se Lužičkl Srbi ......ktlrall k ondouskega - e-p sja I Imh ^^	HtMmu % %U,
tem razprtije zaradi dežel v Ma /Vboslnvakijl, dalje je Amerika j Iz stvar na,-ed h. /g^^J	^k ^^	|f||H y ...... ^
Ariii in končno spor zaradi j« Iprotl teoiit, d« bi Cvhoslovakija I a !ero Doka/.I m t .kaj. illi je Wl» |WU , ^^ <||( ,|(|j
tUimi	> ^ r	- -	:. ..............- i.........
nem znano;j*. ^^ flH prowtll ^ake ,arine. Amerika je zakrilili. «Htdo kaznovani J
NARODOV.	" ^	..... odi proti temu. da bi Urška Ameriške mornarl k, In,	,	(|,fjM,ds, popravljen
c. « s.n-torv-bMtst, z^ . po	■ i	..... P	A||M||||jM . Ko. šk, obls-ti m. prn-de m- Iti	„ ^^ ....... v avrlto.
nka r« li^rnia« i«»iaii*ii«ij I j	( ...... .........uL,.;^. |„ ,M,mort/akr ir l^.doos| , 1( _M.|(,k| l(lž#lllrji i/l»olj*«ll
esnlee in da bi zavezniški žbali sovjetske čete
^ ... - . • .t^-i,, ^ bitenia«,loiiauziranjr	— »■ ------VftKMKR	_I ■■ flArilk >
l..bi sodba ameriški	^ Ha ja dntll /Jledlfill^in/ig. kUma nemško .prabival.}
(sovjetska vlad«; dalje je Frands' Iv tem pismu ofNtzoHI Kobins«, da
»de*
tZTmiZ'.j. .1« a^tap v Sh. »	"»J L.......... h, J(. r„„,i ....... ...... v.,i.W In I........r..... , !(W "! W """"
'"i J^rtirT r A-rtk. v ................ , »,„.. I.k..	-	................\t........ ...
T» V^uirŽ: ," t " . m I''«.....Wn.IMr.iO. A...«ik», .1» 1.1 l'»lj.k. MIh;	.	_ T(> r,rkr
. , TTi._ -iw.rrtLkf-*» lilld isluenjil " ... , i,.___1.1 1...-	n».J>ivjiL L---- VKKMKtr	T-U. '/-U.l
-^lEft^j,........b^tjcsrjss'A- f ** h r^ -
,|„r. n. P. '"lnrh.l <«l 'V''iU|r"ni" ik ,likn|l pri«««"«. •»	«i"u
napram nji-
Xeizpremenjeiio{ najbrž^ sneg imsjo reši-j ali de*; hladni vzhodni vetrovi. I ki imel de- Kolu/nl vzhod # M a, nt, zahod lf».r,5 P. m.
nje * Zakaj «»e ni ameriška vlada ozirala ua želje lu priporočile poslanika v l(u«ijl? F rane is je danes
zavzel stališče državnega de.»ali-iO«i>. m I anal, I. k»U>mmt
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE '
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOBNE JEPNOTE
Cona ogloaov po dogovoru. Kokopioi oo — vračajo.
Naročnino: Zodinjone državo <ls»on Chlcogo) in Canada $4.00oo loto. t2 00 za pol leto in $1.00 za tri moooco; Chkofo »6.60 na loto, $2.76 sa pol loto, $1.40 ta tri me—co, in so inotemaivo $7.0Q.
Naalo* oo vo«, luur im* otik •
"PROSVETA"
2S57 So. Lawndala A»*nu.( Cbicago, llliaofc.
Slovensko Repubiicansko Združenje.
-	K	t jMNpiovolni odfcori	f ■	* .
A<|»l Auita. MU. Mary Auito. FU* 0*01««. Frwk K ni«. Mm ti« V. IUa4« r«. Krtolaa, Mat P*$*r*U,t J*mk* N. Ro««iJ, Waa. Kuh, A»Um J. T*Wvk. J^ zlv^lai* > t	• Nadzorni ittiri
CUjr; J. K**rtU, Margaa, Pa.; J .Um, Ovn, D.tx«*t, Muh Coiralni odbor:
Ivan Krmili. Na«

Durn, J. CnOMC, VariTIj, A.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgoo of tbo SlerenU National Banafit IocUty.
K S. R. Z. pridrožana is oblovliooo centralizirane podporno organizacij
Vaa o tema in
Qwnad bf tka Slovani« National Banafit Sooloty.
Advortisinr rstos on ogroomcnt.
Sobecription: Unitod SUtos (ozcopt Chicafo) and Canada $4 por year; Ckieogo $6 60, sod foreiga countrios $7.00 por yoar.
si
Datum v okiepanjo n. pr. (Mareh IS-lf) polog vaiogn imena in naslova
___im T>M jo • tam dnavom potekla naročnino. Ponovilo jo provo-
jtioo, da M vam ne ustavi list._

MONARHISTIČNO SANŽERSTVO.
Francoz imenuje komedijanta, ki na odru pokaže le le en srebrn tolar, dasiravno jih ima pet v rokah, sanžerja. Ce bi besedo sanžer prevedeno v slovenščino, bi sanžerju rekli skrivač. Sanžer je torej človek, ki s spretnim giblje jem ne pokaže tega, kar ima v roki. Ali sanžerji ne nastopajo na sejmih, da radovednim ljudem kažejo za denar svoje "čarovnije", ampak imamo tudi časnikarske sanžerje, ki skušajo s krivanjem enega dela resnice pre variti ljudstvo, da je to resnica, kar mu pokažejo.
Taki časnikarski sanžerji so naši slovenski monar
histi.
Povedali smo v "Prosveti", da je neki Blaž Logar nekoč bivajoč v Clevelandu, kasneje prostovoljec v srbski armadi, nesramno lagal, ko je prišel v Ljubljano na dopust, da ga je Etbin Kristan zafrkljivo zavrnil, ko je agi-tiral, da Slovenci vstopijo v armado srbskih prostovoljcev: "Kje si se pa zlegel? Ali ne v Avstriji? Ali se hočeš proti Avstriji boriti?" Dodali smo, da je človek, ki tako nesramno laže, navaden falot, ki ne zasluži,'da pošten
Monarhistični sanžer je ponatisnil le del omenjenega članka iz "Prosvete" in potem nekaj dostavil, da "Pro-aveta" imenuje poltenega slovenskega delavca falota, ki se je junaško boril na Balkanu. Namen monarhističnega sanžerja je bil, da svojim "bravcem" prikrije, zakaj je "Prosveta" rekla, da je človek, ki tako nesramno laže, na vaden falot.
In zakaj je monarhistični sanžer zamolčal, kaj je Blaž Logar govoril o Etbinu Kristanu v Ljubljani? Ce bi monarhistični sanžer v Clevelandu povedal resnico, bi Ae njegovi "bravci" spoznali, da laže. Kajti, če bi Kristan kaj takega res zinil, bi mu slovenski monarhisti že zdav nej preskrbeli brezplačno stanovanje in hrano v Fort Oglethorpu, v katerem so internirani sovražni inozemci.
Sanžer Lojze se ni zadovoljil, da je Logar lagal in tako napravil sramoto slovenskim monarhistom, ampak je skušal s spretnim sanžerstvom oprati monarhističnega lažnivca in prikazati "Prosveto", da napada poštene in junaške slovenske delavce, ki so tvegali svoje življenje za Jugoslavijo.
Logarjeva laž ni' povzročila ogorčenja le v Ameriki, ampak tudi v stari domovini. Dnevnik "Naprej" piše o Logarjevi laži z dne 28. decembra 1. 1. sledeče:
Neokusne čenče.
Snočnji "Slov. Narod" pripoveduje sledeče: "Etbin Kristan pa žal tej ideji (t. j. organizaciji slovenskih prostovoljnih čet v Ameriki, ki naj bi se na strani ententnih čet borile za osvoboditev Jugoslovanov izpod habsburškega jarma) ni bil posebno naklonjen. Ko se je eden izmed odposlancev z njim o tem vprašanju razgovarjal ter mu dokazavoval nujno potrebo, da tudi Slovenci vstopijo v prostovoljne čete, da se bore proti Avstriji, ki jih je vedno zatiral«, je Etbin Kristan dotičnika zafrkljivo zavrnil z vprašanjem: "Kje si se pa zlegel? Ali ne v Avstriji? Ali se hočeš proti Avstriji boriti?" — Trdno smo uverjeni, da je "Narodov" informator nasedel zlobni mistifikaciji, in da je stališče Ktbina Kristana napram Avstriji bilo povsem drugače, kakor ga slika "Narod". O tem je nam in vsakomur* kdor ga je poznal najzaneslivejše poroštvo Kristanovo javno delovanje pred odhodom v Ameriko. In ker je nekaj dni po mobilizaciji — odpotoval v Ameriko, nam je na vprašanje, kdaj se vrne v domovino. odgovoril: "TAKOJ KO POIJINE V TEJ VOJNI AVSTKO-OORSKA DRŽAVA". To so bile njegove zadnje besede ob slovesu.
laJtvi
P K O B V K T A
na delavstvo in se je dal titulirati s privatnim uradnikom in posestnikom, ker se mu je ime delavec zdelo prenizko.
Monarhistični sanžer, ki slavi Logarja kot junaka, hoče s to proslavo prikazati druge Slovence v Ameriki, ki niso hoteli vstopiti kot prostovoljci v srbsko armado, za navadne strahopetce, dasiravno žive prav v Chicagu Slovenci, ki so bili pred več kot tridesetimi leti obsojeni v Avstriji radi veleizdaje na več let ječe. Nobeden teh Slovencev se ne baha, da je junak, ampak vsak dela za svobodno jugoslovansko federativno republiko z vsemi legalnimi sredstvi. Težko uklenjene so jih gnali iz Ljubijane|,,*e~» v Celovec, d? jih tam sodi nemšksr buržoazija.	^vVF-rJfcAffi	<
Monarhističnega sanžerja irt Logarja ni bilo zraven, ko so na Dunaju policaji in konjiča na prvega maja 1896 napadli delavce i Pratru, med katerimi so bili tudi slovenski delavci, od katerih jih je zdaj nekaj v Ameriki. Sablje so padale na desno in levo po glavah delavcev, ki so se z golimi rokami borili proti oboroženim hlapcem avstrijske avtokracije. In vendar se nobeden teh slovenskih delavcev ne baha, da je junak.
Dve leti kasneje je bošnjaška pehota na ukaz črno-žoltih mogotcev streljala na delavce v Gradcu. Monarhističnega sanžerja iz Clevelanda in Logarja ni bilo zraven, bili so pa tam slovenski delavci, ki so. že takrat rekli, da mora habsburška'država propasti, da si Jugoslovani ustanove svojo državo z» republikansko formo vlade.
P.ar let kasneje, v letu 1901, so vojaki na komando dunajskih mogotcev zopet streljali v Trstu na delavce. Tudi tam so bili slovenski delavci, ki so danes v Ameriki in so bili že takrat trdno prepričani, da mora stara in gnila čmožolta monarhija razpasti, da se iz njenih razvalin osnuje jugoslavska federativna republika. Sanžerja iz Clevelanda in Logarja ni bilo zraven, kajti takrat sta še ponižno in s klobukom v roki pela cesarsko pesem, ko so slovenski delavci peli marzeljezo.
Ko je Amerika napovedala vojno kajzerjevi Nemčiji in je-predsednik Wilson izdal oklic za prostovoljce, so se med prvimi prostovoljci priglasili tudi slovenski fantje zavedajoč se, da le zmaga Združenih držav pripomore slovenskemu ljudstvu do samoodločevanja in ustavitve jugoslovanske federativne republike. Ko je bila uvedena splošna vojaška dolžnost, je na stotine slovenskih fantov ostalo v armadi, dasiravno so imeli samo prvi papir in bi lahko zahtevali oprostitev od vojaške službe. Bili so fantje, člani SRZ., ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje, da bo avtokracija centralnih sil poražena, kajti zavedali so se, da brez žrtev ne bo zmage in Jugosl6vanske federativne republike. In vendar se nobeden teh fantov ne baha, da je junak, ampak vsak pravi: Storil sem svojo dolžnpst!
S takimi sanžerskimi potezami ne bodo monarhisti oprali Logarja, ker je v Ljubljani nesramno lagal o Etbinu Kristanu, o katerem lahko z mimo vestjo zapišemo, da je
tt^r&ia1 Meks. A. M, Jfciifec. aftSi: 1;
(priblm«, lgj
p svojim delom za razkosanje Črnožolte monarhije več stopil, kot deset tisoč Logarjev. Da se je končno slovensko ljudstvo dvignilo in se otreslo avstrijskih tiranov, je delo E. Kristana in njegovih tovaršev, ki so bili zadnjih tridese let v boju proti habsburškemu despotizmu. Tega dejstva se zaveda tudi ljudstvo doma, za to je na dan proglasitve svobodne Jugoslavije nosilo v Ljubljani njegovo podobo v sprevodu.
KJE SO OSTALE BRZOJAVKE POSLANIKA FRANOISA?
(Nadaljevanje a 1. atranO
men t a. ali 1« ne i/.prenicni dejstva, niti /a las ,da je delal drugače, dokler je bil v Rusiji in to v naibolj kritičnem času, ko hi bila sovjetska Rusija lahko zavrgla arantofni bresllitovski mir iu nadaljevala vojno z Nemčijo, če hi hilu dobila količkaj pomoči od zaveznikov in Amerike. Sedem mesecev je preteklo od caaa. ko ao boljše vik i stopili ua krmilo v Itusiji in do času. ko so bil« |M»slane ameriške čete v Ku sijo in v teh sedmih mesecih ni bilo odgovora na prevaino brzojavke poslanika Kraneiaa. Katora nevidna roka jo v teh sedmih mesecih rodila ameriiko diplomacijo s osirom na RuaijoT
Zgodovina bo iskala odgovor iu doltiln ua bo. Itnfliiusonfivi dokumenti zahtevajo velikega pojasnila.
Inozemstvo«
8RB8KE IZGUBE
London. — Milim Savič. blv<U rbski minister za javna dela in Časnikarski takt zahteva, da l in sedaj član centralnega odbora i
podstva Bolgarov in Avstro-0 grov.
.Majterijalne Izgube so ogror. ne. Sovražnik je izpraznil srbski muzeje, knjižnice, vseučilišča šole in eerkve iu mnogo uničenil predmetov zgodovinske in uinel niške yrednosti ne bo nikdar \v< mogoče nadomestiti. Netnei i' IJolgari so pobrali poljske pridel ke treh letin in ena letina se ee iti I.(>00.000 frankov. Vrhutega j« sovražnik vzel Srhom l:»0.0(M konj. čez (»,(HM>.(NN> ovar* in koi U.OO0.(MM) preAičev, 1,300,000 giat goveje Sivine in K.000,000 Kia\ perutnine. Drugo ukradeno in uu čeno blago se računa na 750.000, 000 frankov. Vrednost uničenih javnih in privatnih poslopij se eeni ilO.OOO.OOO frankov. Škode na privatni lastnini, ko je pohi št vo, orodje in druge premičnine znaša 400.0<NMNM) frankov.
Novrainik je vzel gotovega de na rja v are-bru 30,000,000 fran kov in ravno toliko so vredne vplenjene dragoeenooti. medtem ko znašajo denarne rek vizije pre-prisilne subskripcije sovražnih vojnih posojil In škoda privatnih finančnih zavodov, več kot sm.000,000 frankov.

»o*UJatv« naj "aa ^ntitfeja a*' aMa^T allu*.
i. TERBOVEC, 10JT-r-g041 W. aSlh tt, CHtCAGO, |U
Podmorski predor med Anglijo
London. —	nanje o pod-
morski železniei, ki zveže Anglijo s Francijo bodo končno vendarle uresničile. Finančni minister Bonar Law je izjavil v pon-deljek v parlamenta, da namerava angleška vlada takoj pričeti z vrtanjem podmorskega predora od angleške Mirani in pri tem delu bodo večinoma vpoaleni demobilizirani vojaki. Pri tem ko-Iosalnem delu bo vposleuih na stotiaoČe delacev.
Anglija bo prezrla irsko resolucijo v ameriškem kongresu.
London. — Hanusworth, pod-tajnik ministra za zunanje zadeve, je dejal v torek v nižji zbornici, da angleška vlada ne )>o protestirala proti resoluciji, »prejeti v poslanski zbornici Združenih držav, ki zahteva neodvisnost za Irako. Poslanec 0*Neil je nareč zahteval, da mora Anglija protestirati, ker se ameriški kongres vmešava v notranje zadeve tuje države.
Nemila mirovni delegfetje bodo osamljeni v Parizu.
Pariz, -i- Ko pridejo nemški mirovni deleagtje v Versailles, bodo tamkaj nastanjeni v posebni palači in ne bodo smeli ven na ulice. Francoska vlada pravi, da ne mara izdati niti beliča /.4 .varstvo nemških delegatov in jim ga tudi ne garantira., če hi se pokazali na pariških ulicah.
dames se tudi jezi, ker ni fran. coskitn listom <iovoljeno krili«, rati VVih»ona \:*lwj njegovega si«, lišča napram ruskim boljše vikom Cheradamea post- dalje, da *() nekateri Jranconki li»ti kon<<em decembra silovito napadali Wll-sonove mirovne točke, toda auie. riška cenzura v Parizu je prepre. čiln citiranje teh napadov v mat*, riškem čaaopisju. U. tega izvaja Chcradamea, da delujeta frgneo-ski in ameriški cenzor z roko v roki, da ne izve francoska javnost o \Vilsonovi opoziciji v Ameriki in da ua drugi strani ne izve a-merišika javnost o delu Wil«onovC opozicije v Franciji,
Nevtralci povabljeni v Pariz radi litfe narodov.
Pariz. — Vse nevtralne države v Evropi, Aziji in julni Ameriki so povabljene, da pošljejo zastop-nike na privatno in neuradno konferenco, ki se vrši v Parizu 20. marca z namenom, da nevtral. cM-azlože svoja mnenja o zvozi držav. Švica je že odgovorila, da pošlje zastopnike. Iz južne Amerike še ni odgovora. V krogih mi-rovne konference se vedno bolj izraža mnenje, da naj bo Ženeva v Švici ofieijelni sedež lige na-rodov.
Zavetniki so te umaknili na ruski
severni fronti, r Arhangelak. — Tukajšnji vojni stan javlja, da so ae zavezniške Čete na fronti ob Vagi umaknile in prepuatile Vktavko boljševi-kom. V bitki zadnjo nedeljo, ko 40 bili odbiti sovjetski infanterij-<ki napadi, «0 boljševiki izgubili ♦OO^mož, dočim so zavezniške izgube majhne.
Kari Habsburg nevarno bolan.
Ženeva. — Iz Inomoata javljajo, da je bivši avstrijski cesar Kari zopet nevarno bolan vsled živčne onemoglosti in duševne potrtosti. Njegova žena Žita bi rada ua vsak način zapustila Nemško Avstrijo iu šla v Riviero, toda franeoake oblasti ji nc dajo potnega lista. Žita je tudi pri slabem zdravju.
mottakflm
Heligoland prepuščen valovom.
London. — "aily Expres" piše: Tfel i gol and, nekoč najbolj strategičen otok na svetu, je zdaj prepuščen sam sebi in š<; Nemčija ga ne mara več. Topovi na for-tifikacijah bodo najbrže odstranjeni in otok bo prepuščc.i morskim valovom, da ga pomete jo s površja vodne gladine.
Tukaj pa ni všteta škoda, ki
HC taki in podobni ov itki odlože dotlej, ko bodo normalne frt »rbsko rekonstmkVijo v Žene j«» j«' narrdll M»vrainik, ko je po-
,. . 1 « 1 'vi. ki «c je uitidll nred kt«'kiin v k n I na milje srbskih gosdov in
prometne /.veze z \:i.injnn svetom upostavhene in kft bo , ' '	" ; 1 .	lwin^];Mi u- uu. iui. . -
,	. , 1	f	: Londonu, je informiral angleško oitpeijai les. dalje škoda na poru-
kontrola resnunosti tazhenih vesti in govoric omogočena.!j,vnmt „ Molečih šivljmiklh in \ roke nam prišli n. pr. prav hude ob(ioliitve proti materijalitih izgubah Sr!»ije te ".lugtr lovansketnu onhoiu", ,1 smo iz navedenega razloga■ v»iw odložili njili priol»eite\ na primernejši čas.
Kakšen delavec pa je Logar? Slovenski narod piše
o it tem, da je privatni uradnik in posestnik. Ce je Logar bettem je 'Srbija
at \ tovatni, še ni rečeno, da pripadal''0 državljanov,
, ......,	Idavek in doliro tretjimi prebival
letti, da \ Ameriki moral <1 med tiste delavce, ki -n ponosni, da pripadajo k delav* rV »,n> stanu. Kakor hitro je Lo^ar prišel domov, je plunil
I Srbija in i 'ms (Jora sta irtrn-1 hili :rj0,000 mol d« «'«sa pril oda >r!»uv n« otok Krf loto ima O izgubila polovi- i ki mi p'ačova!il
i Menih mostovih, prodorih in na že-leznieah, kakor tudi v ukradenih ftrlezničnih vagonih in lokomoti-I vali.
Prvi dvoboj v »raku.
Pariz. — Prvi zračni dvoboj jc bil aranžiran zadnji torek med dotnikoma tMireiberjem in Vau-leorauoiu. Dvobojevnikn se dvignete v zrak na svojem Nieuporto-vem enosedežnetn, letalu iu l»oj se bo vršil h strojnimi puškami v-pri merni razdalji. Sekudauta \Va don in Babo bosta tudi na letalih. Vzrok in čas dvoboja nI znan.
cenzura
in francoska
Pariz. — Tukajšnji list "Neti-vel le" je prinesel za <1 njo sredo dve koloni dolg protest proti een-
Mednarodni delavski sakoni bodo sprejeti v Ameriki.
Pariz. — Delavska komiaija za mednarodno delavsko zakonodaj-, stro je zaključila, da se prva mednarodna delavska konferenca pod okriljem lige nerodgv vrši v pri-hodnjetn oktobru v Waahingtonu. Delegat je ; nimajo najmanjšega dvoma, da ob tem času bo zveza držav že poslovala. Vse države v ligi pošljejo delegate v WashinR-ton in na tej konferenci bodo predloženo mednarodni delavski zakorti.
Kolikor je razvidno, bo komisi-ja sprejela z malimi spremembami zakonodajni načrt angleške delegacije, ki »e v glavnih točkah glasi:
Splošni osem urni delavnik in samo štiri ure dela ob sobotah.
Prepoved'nočnega delo za žene; nadurno delo po rednem delavniku se ima odpraviti in žene ne amejo delati v nevarnih in nezdravih prostorih. Deset tednov pred in po porodu morajo delavke počivati.
Prepoved otroškega dela pred 15. letom iu šest ur dela ter dve tiri pouka dnevno za mladino od 15. do 18. leta. Otroci ne smejo delati ponoči in ob nedeljah hi praznikih.
Mednarodno zavarovanje proti brezposelnosti.
Posebni ?jtkoni za Varstvo mornarjev.
Pravica do organizacije v vseli državah.
Odprava omejenosti našel jeva • nja. .	. ,
Papei sili sa hiter mir.
Pariz. — Tf dni je prišlo,na dan da je phpež Benedikt adresirnl noto na velesil«, pozivajoč jih. do naj hitro -..klonejo mir % Nemčijo Papež je dejal, da je Vatikan in formiran o zelo alabem socialnem in gospodarskem položaju na Nemškem in da je vided tega boli. da Nemčija podleže boljševizmu I" se združi a sovjetsko Huaijo vori se. da je papež apeliral na zaveznike, da naj sklenejo tak mir. ki ne bo ponišal nemškega I j ud *tva. '
zurt ameriških vesli. Pod prote , itom je podpisan Andre Cherada Prancoski sindikalisti pred aodi uie*. ki pravi, da fraimoski list i j ne smejo ničesar pisati o kritiki lige narodov v ameriškem senatu niti o opoziciji reptibličanskih se natorjev v Z<lruž« nih državah |ki so v tesrett lanskega kta p' '
Pariz. — Pre^i vojnim se<l»š<;< v Cleriuont-Ferraiidu se %*rši oh-ravnana proti 41. sindikalistom.
Skupna škoda cnaša okrog de «et miljard frankov,
V Srbiji je danes več kot 100.. 000 trajno |x»hsbljenih mol in več st v s vsled strategičnih razmer ob j kakor IfrfUNN) otrok, ki ao vsled
proti Wilsotiu. ve ga govora v ga je imel
Kg/.en VViUono-New Vork«. ki na predvečer
pagirali za generalno stefk".* namenom, da ustavijo vojno. T<» j«, bilo <d> času. ko so Ncm«*» P^
odho<la v Kvropo. niso smeli fran Idirali proti Parizu tllavna obi" eonki lUti poročati nitVnar dni- ženea sta Aadriux. lajnik kovin
jske organizacije in Perica t, tsj-nik odbora strokovnih unij *a 0-
is Amerike, kar ne tiče raz me rja med Wil*<wom in njegovi
asu in\a/ije iu trilelneft go«-Uojue iu bolezni izgubili stariše. mi političnim nasprotniki. Tbera lbrsmlw.
DOPISI
j &K*rrhk b* 4e enkrat čih, da bi ae rtreinili ter »poznali, da je /a stonj njih trud, odobrili narodne želje ter sledili Kreku. Saj morajo veudar izpoznaii, d«Nje slovensko ljudstvo za republiko in ne mara nič slišali o kako monarhi-
Sbveasb NartJaa
GLAVNI STAN. M7 M SO. LAWNDALE AV1„ CHICAGO, ILLINOI9
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. lsvrievalni odbor.
........ . uprAvni odsek.	•
PREDSEDNIK• VImhm CuJSar. MM« Ba. UitOli An, Chl*M« ■ '
podpredsednik« a*** hnn*, mm ih r>awit»f, e*. tajnik« Ma VnMm, avee k l.—a.u a v«, CUhm UL tajnik bolniškega oddelka i r.«l Bar far, nit« ta. umm a*. CMta— blagajnik« Aataa J. TmWvm, Baa i, Bon, ml
UPBAVITBU GLASILA« Mfr O aSSf-SS U |,|—lili CSfaa** BL NSOTNI OOatB •
JaSa Uniii i ni. SSS Kar >U aprtagUaM, UL
Nodiorni odbor«
Tlako vnl odbor,
VImmi CaaJSar. JaSa AalsMI S Ma^ fONiS.
EDBUftlTVBNl ODBOR. PREDSEDNIK« Fraak AM, SIM If, OravlafS Am, CB JaSa TrSalj.	Jaa.
JaASa O vaa,	Man
VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. fUm, SSSS SL CUlr A ODGOVORNI UREDNIK «PR0eVB1K»i JaSa la i irS> COBI — Vaa SaaavM »aUUalva Si atvart, M aa tU.)«
atar 2!) let lell se aettnanlti s Slovenko v starosti od 20 do :10 let; , az imam stalno dalo in tudi ne-laj denarja le prihranjenega. t*-e slučajno katero veaeli živeli v severni Mlnneaotl, naj se pismeno zglssl, sko je le mogoče naj priloži svojo aliko. Le resnim ponudbam bom odgovarjal. Tajnost jamčena. Pišite na naslovi Toni Yenko, 11710 MeOuen Htreet, Ne\v Duluth, Minn. (Mareh 12-1:1-14)
je vamplruke strasti, 10 jc njuim-neodoljiva direktiva, ln kotnem koncev so zmagovalci... Tu trl-
Ganjenkn rojakom aa nainanja, da se ja ustanovila druaba TH1 AMJBRIOAN AMUSBKBIVT * THEATRB 00, IVO. a glsvnlco
$100.000 s nimenom, da nabavi kar ve* mogoče gledallM. Načrti so ia Izdelani kja ae boda vaalo 10 gledam« v letu 1919, od kata-rlh aa aadaj le lastuja dva in I-mamo dva pod arom. Za va« t« •tvari ja pa potrebno veliko da-uarja. DruDba aadaj nudi napro-daj ivoja delnice po >elo nlakl osni $1.00 vsaka. Doblbfc ja preračun j«n, da bi mogel doseči do 40% v letu 1919. Pilit« po natančnejša pojaanlla na naalovi— Mr, Jota Baborieb, 11» laka-waU Bldg., Pittabnrfh, h.
POZOB KBOJACII
DR. JOS. V. GRAHEK
edini alovenakl »(travnik In ronocelnik v Pennaylva-niji. Zdravi vee otročje, ženske in možke bolezni.
Uradne ure ao: 10 ura r J ulru j do 2 ure popoldan. Bell Telephone Cedar 23B8
843 E. Oblo Stroot* N.5.PITTSBURGH,PA.
Delo dobita dva lsurjena krojaču, ki Rita t s delati rekelce, telov-nike Iu hlače. Delo je stalno, pls-čs po dogovoru. Pišite ali pa pridite nastalo ua naslov t J A. Am-brožleh, P. O. Bo* Q, Kveleth,
Minn.
Hlovensks aadmžua zveza v
('le ve I a udu 4 'olliimood, O., Išče izničenega slovenskega maserja, ki je amolan vršiti ta posel, leps prilika in ugoduoal. Ilača po do-govoru, Prosilci naj s« prijavijo, nu sledeči nsslovi
Hlovensks fcadružiis '/,vi>rM.t<Hl7. K, 152. Str. CollitiRood, Obla. Tisi, ki Imate reatii namen, ae
takoj oglasite
napredek
"Proeveta" ptta »a blagostanje ljudstva- Ako ae itrinjal a nje«£ ml Idejami, podpiraj trgovea, M oglašajo v ProavatL - V »logi Imam vaa aa vsakdanje potrabA*-
M "J^tTzORNIK.
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenim rojakom nasnanlao, da mi kupujemo vaa Ubmif Bob* d« ter jik plačujemo v gotovem denarju po dnevna« KUKZU (njih vrednosti). Rojaki, kateri« je nemogoče priti aeabno v nal urad, naj pošljejo svoja BOND« v priporočenem pianu (registrl-rauem), ker na drag »a/ln «1 nI-smo odgovorni v slučaju izguba po potoni ali drugI polil Jat vi, — Pošljite na naslov: .
Mr. John Bahorieh, 139 Baka-sraU Bldg, PKUbnab. to.
|	John Zerovee
Ameriške vesti
šE NEKAJ
delodajalec je sedaj dolžen pod zakonom natančno ohveaiiti davčne kolcktorjc o svojih delavcih. NAVODIL GLEDE delodajalec izplačaj« svoje
PLAČEVANJA DOHODNIN-NIN8KEOA DAVKA.
Nevv York, N. Y. — Poročeno
je že bilo glede plačevanja dohod niusekga davka /a osebe, katere m. mi* mislijo stalno naaeliti v X<(roženih državah. Sedaj opozai jamo še enkrat, ker ^e<laj je zadnji čas za naznanitev glede dolin- '»	bivajočegga dninskega davku
Pojasnjeno je že hilo da ata dva lazrcda glede bivališča za davki) j/liičevah-e. In to sta: stalni nase-1 sedanjem i I jenci in nestalni.	'	««»*« ali "eounlyti."' kot delo-
,„1 . ■ j	, • i - Idajalee sam, ae ga smatra za atal-
Stalnl naseljenci so oni, ki se ' *, , , ' r . , . . ,
. ,	•«.• „ .j, no Mvajočega, lit delodajalec za
nameravajo stalno naseliti v teli '	. , ,	.	. ,
■ r i i	r ... „	hteva od delavca pismeno iu od
državah, akoravno ae niso držav-!	.	. . , .,
■ . .. . .. j i notar ia potrjeno dokazilo. Ijani; nestalni naseljenci ao oni, " 1 *
ki se ne nameravajo »talno naseli-	~~~
ti v teh državah. Dotična določi* KAJ JE DOLŽNOST VSAKEGA
se Klasi: Vsak tujec, ki je v Zdr DELAVCA IN DELAVKE?
delavce brez odbitka davka, mora imeti delodajalec mi vsakega de lavca pismeno dokazilo, da je do-tični delavec stalno stanujoč in dotičuo izkazilo mora vsebovati sledeče točke: Ako je delavec živel najmanj eno leto v Združenih državah, predno j< vstopil pri s« datljem delodajalcu, se ga smatra
iu tuora plačati davek kot »talno bivajoč. Ako je bil zaposlen vsaj tri mese ee prodno je dobil prvo plačo pri felodajalcii v istem
PROSVEfl ~	__
r--- |
lavske zastopnike v mestnem ob- i/učeiie ali ueizučcuc, delavni činakem odboru. Kakor vae druge i čas in nadčas; zboljšanje sauitar-»ttranke volijo avoje pristaše na j nili iu varnostnih naprav vseh de-
odgovorna mesta, tako morajo delavei voliti svoje, ako hočejo, da bodo njih zahteve iu interesi
lavnicab in da so vai delavei podvrženi f delavskemu odškodninskemu zakonu. Poleg tega šc ne
vpoštevani ua pristojnih mestih, katere druge točke, po katerih
Ako pa delavec izda avoje inte- dobe delavei iu delavke večje rese, ne sme zabavljati, ako uiao| pravice iu svobodičiue. vpoštevane zahteve. Ako delavec
državah iu ki je le za nekaj časa nastanjen v Združenih drža vali, je podvržen dohodninskemu
Chicago, 111. — Kakšne dolžnosti ima vsak delavce iu vsaka delavka z ozirom na politiko, jc
davku, lu potem se določi gledejomenila na shodu gdč, Agnea Ne-vplačevanja v prvi razred ali j Htor,( članica izvrševalnega odbo-drugi, kakoršen namen ima, ali sc ,.a delavske stranke v ('hicagu hoče stalno naseliti ali pa šc ua- ona pravi, da je dolžnost vsakega pierava oditi v tujo drŽavo, Po- delavca in delavke, če dela v to-leg tega ima šc neko klasifikaei- j varni, v prodajalni, pisarni, ali jo za one, ki vedno potujejo iz 4j,,|a z rokami ali z možgani da kraj« V kraj, ali i/ ena države \ pripada delavski stranki, ker to drugo. Ti SO takozvaui 'trausient j j,. ^fna stranka, katera gleda da ..iicns'", ali potujoči inozemci. ,j(.|av.i dobe svoje pravice in svo-
Kdor ae izreče, da ima namen boščine. bivati vteh državah, se še ne sina-1 Ona pravi, da so delavei isto-ira, da mora potem tukaj bivati. • tako upravičeni do boljšega živ-ampak to se bo dokazalo pozneje. 11 jen ja. boljših stanovanj iu bolj. ako m* eden v resnici misli stalno šega živeža, kakor so drugi, ki nič izseliti. Lahko je eden vedno ne.|Me delajo. DeJavei so upravičeni,
stalen tujec, ker vedno odlaša od potovanje, pa mil ni mogoče iz e-nega ali drugega vzroka. Oni inozemci pa, kateri ao ae pripravili že im| podpisanega premirja, lo je od novembra MUH, da se nameravajo preseliti zopet v tujo državo, se smatrajo za nestalne itujce.
Da se vsa stvar bolje izvede, sc je vlada obrnila na vse delodajalce, da ji pomagajo pri določitvi delavcev v glede bivališča. Vsak
da dobe boljši in cenejši plin. boljšo iu cenejšo vožnjo na poulični in nadulični železnici iu da vae te naprave spadajo v mesftio upravo iu nc več privatnim oae-ham. Te zahteve niso samo delavske. ampak to splošno zahteva ljudstvo, ki ni pod upllvom neka tcrlb denarnih mogotcev.
Dolžno*! vsakega delavca in delavke brez ozira kakega poklica je, da voli svoje kandidate, de-
voli kandidate nasprotne stranke, naj potem molči, ako sc mu godi
krivica.
Dolžnost delavca in delavke je. da voli zastopnike delavake stranke ua dan volitev. Vaakdo, kdor hoče, da bodo delavei v (»ošteva ni da bodo dobili pravice, katere zahtevajo, uaj volijo aypje zastopnike. Dolžnost vsakega delavca iu delavke je, da , voli na dan volitev za svoje kandidate
PLINSKE MASKE NERABNE V
RUDNIKIH.
Washington, D. C. — Rudniški biro svari pred vporabo plinskih mask v rudnikih, kajti rudarji in ognjegasci so /adohili poškodbe, ki so se jih poslužili pri rešilnem delu v rudniku.
Ravnatelj Vau H. Mami ing pravi, da poNtoji nevarnost za člo veka, ki se posluži armadue plinske maske v zaprtem prostoru, v katerem se je nabral plin,
Mamiing nadaljuje, da jc ar madna plinska maska porabna v kemičnih tovarnah, ni pa za rudnike.
<eeiMMtMMMM«MMMOMO<OOMOa»Q
Z ognjem in mečem.
ZGODOVINSKI ROMAN.
Poljaki spisal flitaklawiwios. — Poslovenil Podravsld.
sMM*itt MM» MMMsseooeoaeeaeeaaofr
(Nadaljevanje.)
Berač šc ni končal svojih psovk, ko mu Sk retuski pogleda v oči iu z.nkriči. da jc odmevalo od kolovoznih sten: "/.aglohal"
Naglo plane k njemu kakor divja zver, zgrabi ua za rame, atrese ua vso moč in zavpije; "Kje je kneginjk*a? Kje je kneginjaf" "Živa lil zdrava je!" odvrne kerač. "Spusti lio, če ne mi še dušo iztreseš."
Skrctuakcga niso mogle premagati ni suž-uoat. ni rane, ui bolest, niti strašni Burdahurt; sedaj pa ua je premauala radost. Roke mu omahnejo, ua čelo nitt stopi pot. Pade na koleni, za Krije si lice /. rokami in opre glavo ob jarkovo steno; kleči molče nekaj časa. Oči vidno se je zahvaljeval Bogu za veselo novico.
Bitka je bila končana Vstajnike so pobili, druue vjeli iu zvezali. Vojaki sc /bero okrog svo jega načelnika. Ko ua pa zagledajo, klečečega pri steni, postanejo nemirni, boječ se, dn ne bi bil ranjen. On pa veselo v«'ii ne; lice mi je bi tako jasno, kakor bi mu svetila "Kje jc?" vpraša. "V Baru." "\ii varnem!"
"Bar je močen grad, ki -c ne boji napadov. Biva pri nunah v varstvu gospe Slavoševsl "Hvala bodi Najvišjemu '" z.dihne
•	!his sc mu je tresel, ker je bil /elo vinjen
•	In i mi. gospod, roko in dovoli <la sc ti i/ \ »-t' zahvalim xa vse,"
\nglo se obrne k vojakom "Koliko imate jetnikov '" vpraša ''s« demuajat " odgovore \o|aki Kadi veselja, ki me jc dob tebi, izpustiti ii <ln Kredo sv o jo pot "
V o.iaki niso hoteli veri« ti svo|im ušesom otjobnih uka/ov si le malo slivo' \ vojski Viš i< \ i f-kegn
x > • iiskemu se na jezijo obrvi "I'pustile jih'" ftonov i šc enkra' \ ojnki otidejo, Starejši načelni 1 .i !.<• v »ne ter reče •
•.. • n | »< m t poročnik, tir mik /iih<i s\ obodne "
s>'« jih oprostili v e/i *' ' l>,» " t'.i jih pustite tnknj. it t'..l ure poznrj «.<« je potni
; lice zarja
iiii je
v duši.
DELAVCI NA PORTO RICO ZA ' H TE VAJO OCEMURNI DELAVNIK.
Washington, D. 0. — "Prosta delavska zveza" na Porto Rieo. katera je v zvezi z "Ameriško delavsko zvezo", je na svoji redni seji predložila resolucijo, v kateri zahteva osemurni delavnik za vse delavce. Tako poroča januarska izdaja "Monthly Labor Re vievv ki jo izdaja oddelek za delavsko statistiko od vladnega do-lavskega departmemta.
Nadalje zahtevajo ureditev plačilne lestvice za vse delavce
——-- y	-— .
;e.
vito/. "Po
sc dn
4-
nii
pn
v • r |amc |o.

to • i po o/kej i Vi ob s • *e	sviltobo 111 .».lir
• ' i > v ,t ii pot I iospod /ntf i'n na|»rej ter sv |»«.gi»v I '• r j nd goapoil .. i.i. i m i'c/ Ti jo jo 'nn i i
Dn jaz* pri še bo/o i da ni niogi-l k ri ': ' i
iuijili nn konji
.i ■< *prriii«t \ o •• i" oi iplnv ii iln » .jo«.| l,|
oba ili skre
MUo una
i h >■
M »I« i

da v
' <» irv rst to
Bar t"
si storil. H.isp.nl k
MlV lil
.i pn
"Predolgo bi bilo praviti to; drugo pot ti povem, sedaj sem neznanski truden. Tudi grlo imam suho, ker sem moral popevati lopovom, Nimaš-H kake pijače pri sebi T"
'Imam čutarieo žganjiee. Tukaj je!"
Zaglnba vzame čutarieo ter j<» nese k listom, Začujejo *e dolgi požirki. H k retuski ves ncatrpen, vpraša:
"Ali je zdrava?"
"Kaj šc!" Odvrne Zagloba. "Za suho grlo je vsaka zdrava."	j.
"Jaz vprašani po kneginjici." •
''O kneginjici? Kakor riba v vodi."
"Hvala Bogu Najvišjemu! Ali se dobro ima tam v Baru?"
"V nebesih bi jej ne moglo biti bolje. Raifl njene lepote hrepene vsi .po njej. fclavoševaka jo ima rada. kakor lastno hčer. Koliko vitezov se je že zagledalo vanjo! Ne prešteješ jih! Pa se tako malo l>?iga za nje. kakor jaz za tvojo čutari-
*co; živi zvesto V svoji ljubezni le zale!"
"Bou daj zdravje rtiojej izvoljenki!" vskli-kne radostno Kkrniuaki. "Torej se me še apo-
nikikV*'--- -
"Ce se spominja? Pravim, da niti s*i* ne vem od kod jemlje svoje vzdHiljeje jhi tebi, Vsi jo milu,jejo, najbolj nune; se svojo ljuhcznjivo-stjo si je pridobila srca vseh. Ta ljubeznjivost in prikupljivost je pa tudi mene spravila v ne-varnoat, da Iti bil skornj rIbvo zgirbil. ker me je poslala sem, da naj poizvem, ali si še živ in zdrav. Že poprej je hotela poslati k tebi poslan-ca ,pa nihče ni hotel iti; zato sem naposled šel jaz. Ko bi ne bil hud heraške obleke, gotovo bi bil ob glavo Pa kmetje me smatrajo povsod za berača, ker pojem jako dobro."
(iospod Skrčit us k i samega veselja ni mogel govoriti. Tisoč misli j in spominov mu je sililo v glavo. Helena mu je kakor živa stala pred oč-mi. taka, kakoršno je videl zadnjič v Rozlogih. ko je odhajal na Sjč. Zdelo se mu je. da jo vidL-•la čuti njene poljube, da sliši njen sladki glas. Spomni se onega sprehoda po saduiku, spomni kukavice in onih vprašanj, ter Helenine sramu*, hivosii. ko mu je naznanila dvanajst fantiče v. Zato je v njem srcu medlclo ljubezni in veselja; prestano tipljcnje mu je bilo le kakor kapljica
vode v morju S..... ni znal kaj se godi ž njim.
Motel je peti iM kričati, govoriti in povpraševati o njej brc/ konca .
Naposled /učne ponavljati:
"r.lvi in je zdrava?"
"Da. >ivi in j,, zdrava!" odvrne kakor odmev Zaglohii
"Ona v us j«, nem poslala?
"Ona."
"Imate pismo "
"Imam zašito v obleki in tema je. Prema
«inj se'"	_
" Ne morem : saj vidil." *
"Vidin« "
Zng|o4»a je islvovarjal čedalje bolj kratko. J-cr lebil * rudi-u; naposled je /aklmal enkrat, dvakrat ter /aapal Skretuaki je sprevidel, da V" oe kn/e buditi; /ato sa vnnvk' zatopi v avoje misli D zamišljeno*!i spreimdi topol konj ueke«a večjega oddelka jezdecev. VI ao ae urno »•'•žali Bil je ponjatoraki * vojaki; poslal ga je knez, ker je bal, da ne bi ae SkrHuakemu kaj hudega pripetilo.
LETALO V AMBULANTNI SLUŽBI.
N«w York, N. Y. — Bol ni; k a
strežnica je v prenesla v letalu, kakoršna služijo pomorščakom za )Kilete na morju, fajtnant David <irayja i/, mornariške postaje v bolnišnico na Maiihattanu. Osemnajst milj dolgo pot je napravila v 45 minutah. Letalu je bila pritrjena nosilnica. na kateri je ležal lajtnaut. Bolniška strežnica je podvzela polet, da dokaže, da se z letalom lahko prenašajo tudi ranjenci.
Bolnika se preložili na čoln, ko se je letalo spustilo na reko. ki ga je odpeljal na suho, kjer so ga naložili na ambulunčni voz, da ga odpelje v bolnišnico.
TOVARNA i3A TOPOVE OSTANE ZAPRTA.,
Washington, D. C. — Vojni depart ment naznanja, da opusti tovarno za topove na toku Nevilhi. I stavili nc bodo le delo ua nedokončanih poslopjih, ampak odpeljali bodo tudi stroje iz dovršenih poslopij v druge vladne arzen a le.
Otok pa izroče prejšnjim posestnikom. Za nekaj časa, pur mesecev, bo otok služil šc za skladišče, da dobe prostor v drugih skladiščih, na kar ga popolnoma opuste.
FORD ZGRADI NOVO TOVARNO.
Detroit, Mich. — Ford je izjavil po svojem povratku iz Kalifornije, da zgradi novo tovarno, v kateri bo delalo 2(K),tMH) delavcev, ko bo obratovala s polno paro. V tej tovarni l>o Ford izdeloval avtomobile. ki jih postavi po $250 do na trg.
Njegova izjava je povročila med avtouiobiliskimi tovarnarji veliko jezo, ki jc razumljiva. Drugi tovarnarji hočejo znižali mezdo delavcem iu povišati ceno avtomobilom, Ford je povišal mezdo delavcem za en dolar na dati, zdaj pa izjavlja, da postavi po taki ceni avtomobile fia t^da ga bo lahko vsakdo kupili, ki ima par stolakov na strani. Po ceni, po kateri postavi Ford avtomobile na trg, so prodajali motorciklje pred izbruhom vojne.
VISOKE CENE OSTANEJO.
Chicago, 111. — lrving Fislier, profesor politične ekonomije na u-iilverzi v Valu ,izja\Mja, da visoke cene ostanejo. Dejal je, da se mogoče cene v enem letu znižajo, potem pojdejo zopet kviško iu oata-nejo višje, kot so bile pred izbruhom vojne.
On*prnvt, čp pojdejo cene prav doli, padle nc bodo dosti.
Znižaj izdatke za svo-je čevlje z Neolin podplati.
"Odgovor problemu za trpežne
čevlje teii v Neolin podplatih," privi H. L Evan« iz SttubenvilU:, Ohio.
"Pet me«ec«v," pravi Mr. Evam, "sem nosil ene in ist« čevlje z Neo-lm podplati pri delu v železni tovarni, l ji Bel le J run VVorks, pa so še dobri za par meieeev. Hoditi moram po celi tvornici vsaki dan ter stopam po železu in cindfu in je sploh nemogoče <Ia biTžiipovat drugačne čevlje, ki M mogli nadoinettovali Neolin podplate"
Tudi ti in cela tvoja družina ie bo prepričala, da se Neolin podplati najdalje nosijo in na ta način se prihrani denar. Dobiš jil) lahko kakršnega kroja hočeš skoro po vseh trgovinah za čevlje. Vsaki čevljar ti bo lahko popravil obuvala z Neolin podplati. Narejeni so po ztoansKenih preizkušnjah za trpe/-nost, koniodnoM in uepremočbivotit.
Izdeluje jih The fioodjear Tire & Rubber Co., Akron, Ohio, ki dela tudi lahkonoge pete, katerih trpei-nost je zajamčena.
ftesJillSoles
ScvtMova zdrnvit.i v/dt/oji /Ui.ivjc v tlruzoi.ih.
Ali ste hripavi?
Hripsvoat Je ponavadi vzrok pre-hlajanja. Vale grlo je vneto, glas peetane bobneš, kalalj postaia sil-naj&i in ne da celo dihati. Ne po* čutite se dobro In ne veste kaj bi počeli. Toda iemu trpeti? Vzemite
Severa s
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) In od-pomore vam takoj. Prijetno zdravilo Je proti kaliju, hripavosti, vnetju grla, prehladu in zbodanju. kakor tudi proti kroničnemu kaliju. Odrasli kakor otroci ga lahko vzamejo. Prodaja sa v vseh lekarnah. Cena M in 60 centov.
w v. sfvfra co.
C L t) A H UAPIDS, IOWA
, NAZNANILO.
S tem naznanjam vseni rojakom in alavnem občinstvu Plttsbur« Nirard, Mulberry iu Breezy Bili Kans., da imam jamčeni čisti ja! bolčnik (eider) na razpolago v posodah 10 iu 32 galonov, katere, gu pripeljem na dom ali na društ. veno veselico, piknik ali kjer koli hočete v ti okolici, poleg vam pre. skrbim tudj dovoljno slei i c W zarcev. Torej svoji k svojim. K dar rabite pa se pri meni oglasite osebno, pismeno ali pa mi tele fonirajte, za ceno in povejte točno zo kedaj jKitrebujctc.
ADOLP KURENT, P. 0. Box 65. Telefon 225 S 18 Breezy Hill, Kans.
Pijte toplo vodo ako hoče biti rud oče lični.
Nemogoča ja drugača kot da si opersmo notranji dal telasi In potam bomo zdravejši in lapšl na pogled,
j Ako Jelimo, da t«|iše izgledamo in <Im ae ).<.|jhf jiuriit i mu t.- laj, mor;, j mo oprati vsako jutro naš	t,,
; pto vodo, katera naj oblati vh«- /.imata-le ne^isfo^e, kiclo zaostalo in in>pr«. bavro hrunoj, katern povzror-n bohtu kri. Kot premog kudnr iz.gori pusti y;i seboj količino no |M>rnbnegn materijsln v obliki pepela, enako je n hruiio in pi jnfi), i lu OMfanc od dne do dne ontani1 nekoliko sIiiIm* hrane in neprebavljeno vzgaja toksiliH Strupene pline, knti-rp vaesajo pozncj». v kri po raznih živ.nih orgni;ih fktimor t»t vreunii-i smrlo iti le •"•isto svefe in zdravo prebavljeno ji-d ilo.
Akfi želite prijazno lepo zdravo rti-detV izgledati, vaša koža l»»pa in /dot-va, «e vam pravi pijte vsak dan tHknj j v jutro ko vstajiete kozaree to-ple voile j in polovieo ene l,axrarin tablete rnz-tojiljene v ti vodi, k ti tem vam poznej« ve« notranji sistem opere in očisti vseli zkostull umazanih in Škodljivih snovi v vajeni želodcu, jetrih, ohistili in eroviti, torej vse kakor ozdravi ia vreili val želodec, du lahko vžtva vefi dobre in zdrave hrane.
Možki iu Dolinke slabe blede kolnc ba rve, ki i not jo razne izpah k e in bleilo lice, nadalje %si ki hc navadno v juim abude h slabi ai okusoai v ustih, i mu jo
KRASNO IZ&RANO BLAGO.
Tavžentrožo, lipov cvet, kameli-ca, lapuh, hvošč ali preslica, sladki t »-i jozik, štab duh iz njih ust, zopet janež in izvrstni krvni čaj, to je se- k.! .iib večkrat gUvaboii, imajo vačknt
1	.» « v. i slaboKti, kis.li želodec, aaprtmeo nii| bi
dem raznih tovrstnih domačih 1>n((.!i vštvatt toplo a tem zdravilom
zdravil In poufiljiva knjiga "Mali domači »dravnik", vse skupaj zavarovano potom pošte za $2.40, po zavetju 10 centov več. Tekom dolge zime se taki pripomočki več ; krat zelo potrebujejo; naročite jih sedaj, da jih boste imeli pri rokah.
Za druga domača zdravila, kajti jaz jih imam v zalogi, pišite po brezplačni cenik.
MATH PEZDIR,
P 0. Bo* 772, 0ity Hali Sta, New York, N. Y.
in gotovo se bode njih stanje zt>olj*nlo v par tednih-.
Knako kakor milo in voda jiere, ofi-sti in onvejH kož<t nn zunaj ravno tukn pn tudi topla voda in l,nxcarin deluje nn notranjih otagnih telesa. Vodno mo-tuli Iti imeti pred očmi, du ho notranji deli tolesn ravno ]H>trnbni, da ne jih o^iHti ali pa ve? kot zimaji, ker oce-jsuje	hc ne Jzljivu v hrano kot
pn se nečiste stvari v kri v notranjosti.
I.azeurin se pro«ln ja pri Laxcnriii Prodne ta r„., liept. '/. .;. Pmthurgh, P«. Oens je en dolar zavoj —- jkiIiio zadostilo Sest zavojev za j»et dolarjev, hi-fttjenio potnine prosto zn getov,denar, monev order ali po*tn# znamke. — Ne jemljite nobenih ponaredi).
NASPROTNIKI PROHIBICIJE ZMAGUJEJO V MA8SACHU-SETTSU.
Boston, Mass. — Poročila i/, e najstih "suhih" mest o izidu gla aovanja dokazujejo, da je osem lueat glasovalo proti prohibieiji. V mestih Weymouth in Mingham niso prodajali opojnih pijač skozi pet in dvajset let. v mestu Seitu-tate pa enajst let. Prebivalci v teh treh mestih so z veliko večino gla so vali za točenje opojnih pijač.
V prohibleioniških krogih so vsled takega izida malo poparjeni.
vlada veuelje, kajti v tem glasova-1 nju vidijo protost proti splošni JiL+A, prohibieiji v Združenih državah ^^^

^SO oi^ia
Možje in žene
-1MJ
Ne delajte napak, čemu ne bi vedno rabili najalarejega, zmožuejšega in skušenega izvrstnega zdravnika lakoj ob pričetku—38 let že zdravi 'tisoče in tisoče bolnih ljudi različnih bolezni. Zdravnika, kateri vam lahko Hiatančno pove kje je vaša bolezen brez vsa-J'fga dvonia. Najzmirucjše ccnc, izvrstno zdravljenje pri njen, boljše kot pa kjersi-koli drugem specialistu. Brezplačno zdravniška iu električna preiskava vseh slučajih. Nam lahko po vete kaj vas boli v vašeui materinskem jeziku.
PROFESOR DR. B. 7. MULLIN,
411—4th Ave. Pittsburgh, Pa.
Cetrtopoalopje od Smithifcld ulice, nasproti glavne pošte. ITKADNE URE SO: od 9 do 6 in ob nedeljah pa od 10 do 2 ure.
Olejte pitzno za ime in številko. ' (Mareh 5, 7. 12, 14. 19, 2«, 29.)
i^l^isi^p«	»i
k

Naravna spomladanska zdravila
laCIattja krt, felodec tn raa notranji dal telesa. Kablta varna, zdrava, aaas-vara« staro uvatu in dalnjoea d rutinska predpisana zdravila kot
Viljom je iskal zgvetja na Sved-i skem
Washington, D. (\ — Iz diplo-j matičnih virov poročajo, da je bivši nemški kajzer nameraval pobegniti na švedsko nekaj me ! sei-ev predno je bilo podpisano, premirje. \'se je bilo že pripravljeno rn beg. tedaj je pa švedska' vlaila izvedela za »to stvar in naglo preprečila poaet neljubega go-1 sta.	1	s
..........IA razUCalh in zalo koristnih ta krt. Jetra, vranico, oblati In talodac saetavUanib
OARY NAPOVEDUJE OŽIVUE ,noTl
NJE INDU8TRIJE	D^ti^« ljudi Je posulo tadoToljalk s tam, da sa rabtu 0«eU MolUnf*r)>
Vork. N. V. — K II (jarv ta j. Ves svat potna vrednost tega zdravila. Sa atare la mlada obojega spela.
predsednik Tnlted Steel korpora | FoilJiUt 10 ^ ^ TtUk dnttljttkl -toJ
OČETA UOtlNGEHJA SLA VSI ZEUSČSI CA J.
PrUodlte gotov denar znamk« ali pa ama«? ar dar. NABLOVIT1 NA:
elje. je pred člani "Ameriškega instituta ra jeklo in železo" na|>o vislal prihod nlivljenja induslri 1 je. IVjal jc. da je p*d«š«j v je klaraki industriji boljši, kot ga1 slikajo, in da poatane normalen,L-«-	m
^e ostanejo pod jetniki v*t rajni In.21	Bnihting, It En»! Park Way X. S. Pittgbiirgh. Pa
ne izambe poguma _ 1	PIŠITE PO NAŠ BHE/.PLACS! VZOREC.
MOLUNGER MEDICINE COMPANV,