ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •’ .* ob pol 11. dopoldne. \ *. DPR AViNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inaerati: enostopna petitvralica 30 vin., pogojen prostor, poslana SJ in reklame 40 vin. — l.u.i.il, ":ejeina upravniStvo. Nefranklrana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———— Reklamacije lista so poštnine proste. , ———— 1IRKDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. tlopoldne in od 5. do t>. popoldne vsak dan razen nedelj in nrav.nikov Rokopisi se ne vračajo. Nef^ankirana pisma se ne i ; ; sprejemajo : : ’• NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avetro-Ogrsko in Bosno K 21-60, poUetna K 10-80, četrtletna K fi‘40, mesečna K ! ‘80. zn Nemčijo celoletno K 2<>-40; za : ostalo ino?enistvo in Ameriko celoletno K 86' • : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 446. V Ljubljani, v četrtek dne 28. novembra 1912. Leto II. Rusija v Avstriji. Mednarodna napetost se je polegla in neposredna vojna nevarnost je za enkrat odstranjena. Veselo sporočilo je došlo topot iz Berlina. Nemška vlada neče vojne in ie v svojem glasilu »Norddeutsche Allg. Zeitung« izjavila, da se bo albansko in jadransko vprašanje raz-motrivalo in uredilo v zvezi z drugimi balkanskimi vprašanji do končani vojni na Turškem. Evropska konferenca, ki naj po končani vojni na Balkanu likvidira ves snop balkanskih vprašanj, to jo program nemške diplomacije in tako je stališče ostalih evropskih velevlasti. Vsled te nedvoumne izjave se je ohladilo vojno navdušenje med avstrijskimi hujskači, saj je bila nemška diplomatična in eventualno tudi vojaška moč njih edino upanje. Avstrijska vlada ne pošlje ultimata v Belgrad in ne bo samostojno in enostransko reševala svojih zahtev. In s tem je vojna nevarnost odpravljena! Ampak dane; se hočemo pečati z drugo stvarjo! Dunajsko državno pravdništvo nas je s konfiskacijo bazilejskega manifesta osramotilo pred vsem svetom. Overjeni smo, da bo manifest socialistične internacionale, iz katerega diha plemenita volja po ohranitvi miru, brez zaprek objavljen vsemu kulturnemu svetu in da mu ne bodo delali ovir niti v balkanskih deželah, ki so v vojno zapletene. Ako govorimo o kulturnem svetu, ruskega carstva seveda nimamo v mislih! Carjevi beriči nemara utegnejo slediti slavnemu zgledu avstrijskega državnega pravdnika in potlačiti mirovne besede bazilejskega kongresa! To kaže, da so zavladale v Avstriji ruske razmere in da je ugasnila vtej državi poslednja iskra politične svobode. Ampak še mnogo žalostnejši od dejanja državnega pravdnika je greh vladne večine v poslanski zbornici, ki je brez očitkdv vesti zadavila tiskovno svobodo. Edino uspešno sredstvo zoper državnopravdniško preganjanje časopisja v Avstriji je bilo doslej imuniziranje v parlamentu' s tem, da je zaplenjen članek bil pridružen interpelaciji, je bil iztrgan državno-pravdniški samovoljnosti in je ušel cenzuri. Dokler n! reformiran naš predpotopni tiskovni zakon, dokler ni zajezena konfiskacijska zloraba, dokler ni odpravljeno takozvano objektivno postopanje, je poslanska zbornica edino pribežališče preganjanega časopisja. Ta pot je ona odpomoe v sili in odkar obstoji v Avstriji parlamentarizem, ni nihče kratil te poti. V torek pa je vladna služinčad v poslanski zbornici poteptaia dosedanjo prakso in odrekla preganjanemu časopisju zaščito. Predsednik Sylvester je odredil, da se je prečitala interpelacija, obsegajoča bazilejski manifest, na tajni seji, vsled česar manifest ni deležen imunitete in ne sme biti objavljen. Ako se je predsednik skliceval na podoben slučaj izza predsedovanja Vettra, je to sklicevanje predrzna hinavščina; v tistih časih se je v resnici prečitala ena interpelacija na tajni seji, ampak iz ozirov na javno moralo — interpelacija je obravnavala neke klerikalne svinjarije. Ampak beriča držav-nopravdniškega ni doslej igral še noben predsednik avstrijske por! inske zbornice in nobena zbornica ni doslej potrdila, odobrila politične konfiskacije. Dejanje dr. Sylvestra in njegovega spremstva kaže. na kakšno nemarno, neznačajno parlamentarno sodrgo sc naslanja Stiirgkhova vlada, kakšni lakaji opravljajo par-lamentarske posle sedanjemu kabinetu. ...... ^oro čudno bi bilo. da bi pri kakem političnem škandalu naših klerikalcev ne bi bilo zraven! In v resnici: tudi pri tej parlamentarni podlosti so imeli svoje prste vmes. Pri glasovanju o predsednikovem predlogu, da se interpelacija prečita na tajni seji, so zbežali vsi do zadnjega iz zbornice. Pomislimo le to! Socialno demokratična interpelacija, obsegajoča bazilejski manifest, se obrača enkrat proti vojnim hujskačem in drugič proti vladi, ki s svojimi Podplati gazi tiskovno svobodo. Za mir in proti vladi! Klerikalci prelivajo po svojem časopisju črnilo za ohranitev miru in markirajo na Dunaju »ostro opozicijo« proti vladi. Klerikalci so raje sramotno pobegnili iz zbornice, nego da bi glasovali proti vladi, za mir in za svobodo. Iz njih ravnanja zija podlo breznačelno hinavstvo! boritelji za svobodo in križ!« Ko je prišel sprevod na glavni trg, je ogovoril dr. Sesardič množico. slavil zmage balkanskih držav in ostro kritiziral Cuvaiev režim na Hrvaškem. Množica je zlasti navdušeno pritrjevala govornika tedaj, ko je dejal, da čaka balkanske Slovane po 5001etnem turškem robstvu lepa bodočnost, med tem ko so v habsburški monarhiji živeči čakalnice? Cesto se je dogajalo, da so Turki bežali, se poskrili v hiše in od tam streljali na naše vojake, če so dospeli v streljno daljavo. Tedaj je general odredil, da naj zažgemo vse hiše, do katerih pridemo spotoma. Na stotine Turkov je zgorelo. A prav nič nam ni bilo tega žal, ker jamčim vam, da tudi nas ni čakala boljša usoda, če bi jim bili prišli v roke. Nekega Hrvatje, Srbi in Slovenci nesvobodni. Navdu- večera je ta častnik sam ustrelil s svojim revol Protiavstrijske demonstracije v Dalmaciji. V Sin ju pri Spljetu so uprizorile vse stranke obhod po mestu, ki so se mu pridružili tudi občinski svetniki, da proslave zmago balkanskih zaveznikov. Na čelu sprevoda so korakali državni poslanec dr. Sesardič, kot vodia hrvaških pravašev, dr. Grisogono za hrvaške demokrate in dr. Masovčič za hrvaške narodnjake. Pred njimi so nesli bolgarske, srbske in hrvaške zastave. Godba je igrala srbsko, bolgarsko, črnogorsko in hrvaško himno, ki jih je prebivalstvo navdušeno pelo. Med obhodom so vžgali na utrdbah Gradina in Kaminšak, ležečimi nad mestom, velik kres. Pri teh dveh utrdbah je namreč senlskn mestna bramba porazila Turke, ko so pr ' Tli iz Bosne. Na hišah so plapolale zaitavo banskih držav. Sredi sprevoda so nesli transparent i napisOm: »Živeli šeni »Slava !«-klici na balkansko armado so odgovorili tem izvajanjem. Množica je tudi strastno demonstrirala proti sedanjemu nepostav-nemu režimu na Hrvaškem in klicala Čuvaju in Lukacsu »Abzng!« ter proti odgovornim faktorjem avstrijske vlade. Vojne strahote. Vojni poročevalec »Avanti«-jev, sodrug Eugenio Ouarino, piše iz Plovdiva: Strašen je pogled na železniško progo in cesto ob njej, ki vodi iz Sofije preko Plovdiva do Mustafa paše. Počasi se pomikajo po njej ogromni vlaki, obloženi z vojnim materialom, srbskimi četami in ranjenci. Srečam vseučiliškega dijaka, rezervnega pobočnika, ki se je vračal ranjen, s kroglo v rami, z bojišča. Bil je v vseh velikih bitkah, ki so se vršile na vzhodnem bojišču: v Lozen-radu, Ljule Burgasu, Baba Eski, Sanaju in orlu—Saraj—Viza. Mladi častnik, vesel in zgovoren, je, ne oziraje se na rano in kroglo, živahno gestikuliral z rokami, ko je pripovedoval svoja filozofska razmotrivanja o vojni. Pripovedoval je strahote iz bitke pri Corlu—Saraj—Viza in pripovedoval, kako mednarodno vojno pravo uprav v vojni ne velja nič. Ta bitka je dokaz, da smo vkljub civilizacije še vedno barbari. Sam sem moral ravnati prav tako kakor so ravnali drugi. Postal sem tiger, krvolok. V tem času sem čutil povsem drugače; čutil sem, da mi je izginila vsa ona civilizacija, ki sem si jo bil pridobil z vzgojo in učenjem. Bojno polje me je docela spremenilo. In zavedal sem se, da nisem tisti, ki sem bil prej. Vidite me sedaj, da se smejam in sem zgovoren, da sem dober dečko. Sedaj niti ne bi hudo pogledal koga, niti ne bi mogel zadaviti ranjenega Turčina. Toda tam doli . . . Klanje. Potem hvali izvrstno srbsko topništvo, ki povzroča Turkom hude poraze. Prsa ob prsi, če ne bi imeli v obrambo topniškega ognja, ne bi mogli premagovati Turkov. In pripoveduje 0 nemilem prizoru, kako so bolgarsko topništvo in strojne puške kar v par minutah pokosile celo divizijo turških konjenikov, ki je štela okolo sedem tisoč mož. To je bilo pri Vizi, ko so Turki naskočili levo bolgarsko krilo, da bi ga obkolili. Bolgari so morali daleč obiti kupe zloženih mrtvecev, da so prodirali dalje. Pobijte vse! Turki se navadno ne odlikujejo z realnostjo v vojni. Cesto so nas grdo prevarili. Dvigali so belo zastavo, a če bi jim prišli v bližino, bi pričeli znova z ognjem. Temu se je pa od-pomoglo tako, da je general zapovedal, da ne glede na bele zastave ustrelimo in ubijemo vsakega sovražnika toliko časa, da jih ni več. Naj-brže ste opazili, da v zadnji bitki pravzaprav nismo nikogar ujeli. Glejte in ne bo jih več pod oblake . . . Ce bi bili hoteli, bi bili lahko ujeli pol turške vojske. Z vseh strani so nam samo plapolale bele zastave. Ali po zapovedi smo morali streljati dalje, čim več jih pobijemo, tem bolje je, so dejali poveljniki. Ne vemo, kaj bi napravili z ujetniki, posebno, ker so, tako gladm in požrešni ti Turki. Tudi ranjence sovražni k’a. Kako je delal Turčin! Če bi se ranjencem bližal naš sanitetni oddelek, bi streljali. Tudi proti tem činom je našel vrhovni poveljnik lek. Popolnoma enostavno; vsak Bolgar je dobil nalogo, da med ranjenci najprej pobije vse Turke. Drugega leka ni bilo, zapoved se je izvrševala. N e m š k i častnik. Celo meni — nadaljuje ranjeni bolgarski častnik — se je primeril slučaj, ki ga ne bom nikdar pozabil. Vidim ga še vedno s tistimi modrimi in lepimi očmi, kako me za pomoč proseče gleda. Bil je to nemški častnik, ranjen, ki je ležal ob kupu mrtvecev, kjer sem pridirjal na konju mimo, nesoč povelje. Stopil sem s konja. da mu okrajšam muke. — Prizanesite mi. nisem Turek — mi reče francosko. — Ne smem. zapoved je. — Tedaj čujte! V žepu imam uro. rad bi, da jo daste v Sofiji konzulu in denar za mojo rodbino. Niti tega ne smem. Pod smrtjo se no se ne smem dotikati ne denarja, ne imetja r;* njencev. Nemec je umolknil. Sam sem ga ubil. Kaj napravim? Zapoved! Zgražate se? Zgražam se tudi sam. Jaz, nežen dijak, sem storil to, kar se mi je tedaj zdelo naravno. Vsako čustvo otopi, če gledate nekaj dni toliko množino mrtvecev. Požigajte hiše! — čudite se? (Pokaže na ranjenega aktiv 1 nega častnika.) Ali vidite suhca kraj postajne verjem pet Turkov, druge pa uničil z ognjem, ko je nekoč na potu s svojo četo opazil, da je nekdo streljal iz bližnje hiše. Življenje in smrt. — Počasi izgine vsakršna človeška zavest. ostane le živalski nagon in zavest pokorščine zapovedniku. Meni je žal, da sem moral odkloniti uslugo umirajočemu prijatelju, ki me je prosil, naj mu vzamem iz pasu 180 levov, in prstan, da ga izročim njegovi zaročenki. Nisem smel. Ni časa tedaj premišljevati; niti pomisliti, da je prijatelj, ki prosi. In kako naj bi vendar mislili na življenje drugih, ko si rešil svoje življenje čudoma? Poslušajte samo. Naenkrat zadene kroglja moiega zapovednika v prsi in on omahuje na konju. Razjašem, da pomagam trem drugim vojakom, da ga rešimo s konja; odredim, da ga spravijo na saniteten voz in skočim takoj na konja, da prevzamem povelj-ništvo. Prav v tistem trenutku se razpoči granata, ubije ranjenca in raznese vse tri vojake, ki so ga hoteli odnesti. Če bi bil zajahal le minuto kesneje, pa vam ne bi mogel danes povedati vsega tega, kar vam pripovedujem. Glad ni v bitko. ' — Ni samo kri in smrt, ki nas podivja. Trpljenje iii muke, pomanjkanje za življenje, tudi to nas v vojni pozverini. Bitka pri Ljule Burgasu je bila bitka gladnih; ha obeh straneh nismo jedli štiri dni nič. Naš zapovednik ni hotel čakati na vozve z živili, ker se je dotlei bal, da bi izgubil dobre postojanke. Ob tej priliki je bilo videti, kako so gladni ranjenci stikali pri mrtvecih, da bi dobili kaj jesti. Naravno, da so iskali zaman. Tudi žeja je morila obe vojski. Da bi le videli, kako so vojaki planili po bitki k napol blatnim lužam, ki so nastale nekoliko dni prej vsled dežja! Zveri. — Sedaj mi povejte, je-li mogoče ob takih prilikah misliti na plemenita čustva? Toda še nekaj. Videl sem ponoči dva ranjenca, kako sta sc obnašala drug proti drugemu, eden je bil Turek, eden pa Bolgar. Nekoliko prekinem, da se zamislite v lep pretresljiv literarni prizor: kako sta se bratski poljubila, objela, tolažila itd. Kako sta se grdo gledala in se kar obenem dvignila, zakoloturila, dokler ni močnejši Bolgar premagal Turčina in ga umoril. Ob tej uri, na tem tužnem kraju jih ni nihče silil k temu zverstvu. V vojni, dragi prijatelj, vse besni. Četrta duma. Na Ruskem so končane volitve za četrto dumo, v kateri imaio po najnovejših vesteh socialni demokratje 14 zastopnikov. Čeprav je vi;' ' ‘ • '>ca tu«.'*; unorabliala v°o mogoča sredstva, da bi bil izid volitev zanjo kar najugodnejši, šteje vzlic temu opozicija 157 poslancev, za enajst več kakor v prejšnji dumi. Uspeh socialnih demokratov je naravnost krasen, ker pomisliti moramo, da je vsak ruski delavec, ki je glasoval za socialističnega volilnega moža, tvegal svoje življenje pri tem. Kdor še ni okusil ruskega korobača na lastnem telesu. ta si niti predstavljati ne more težkoč, ki jih imajo ruski socialisti pri agitaciji in tudi ne ve prav ceniti poguma in odločnosti delavstva, ki gre preko vseh groznih sibirskih katorg v boj za socializem. Junak v pravem pomenu besede je vsak ruski socialist. Le en primer! Pred poldrugim letom so v Tiflisu aretirali daleč na-okolo znanega sodruga. Na njegovo vprašanje po vzrokih aretacije je dobil odgovor: Ničesar Vam ne moremo pravzaprav očitati, ampak na sumu ste. da boste nastopili kot socialno demokratični kandidat za četrto dumo! Da na vsak način preprečijo njegovo kandidaturo, so ga izgnali iz Tiflisa v silno oddaljeno gubernijo. Tako so delale ruske oblasti že poldrugo leto pred volitvami. Kakšno je bilo šele njihovo delovanje tik pred volitvami si po tem primeru lehko vsakdo misli. Socialistom so prepovedali vsako zborovanje in kruto zasledovali njihove liste. In vzlic temu niso izgubili naši sodrugi nobenega mandata. Tudi meščansko vladno opozicijo so oblasti zasledovale, da se jim to ni popolnoma posrečilo, kaže izid volitev. Žide so oropali kratkomalo volilne pravice, ker so Židje opo-zicionalci. Imena neljubih kandidatov so nalašč tiskali napačno, da so potem lehko ovrgli njihovo izvolitev. Opozicionalne kandidate so zaprli ali pa uvedli proti njim soditjisko postopa nje, samo da so preprečili njihovo izvolitev. Agi tacijo so popolnoma zatrli: časopise so konfis-cirali in jim nalagali ogromne denarne kazni, urednike, založnike in posestnike tiskarn so vtaknili v ječe. Imena naprednih in socialističnih kandidatov ni smej natisniti noben časopis. Ako pa vse te vladne odločbe le niso prinesle zaželjenega uspeha in je bil Izvoljen opozicio- nalen kandidat, tedaj so razveljavili volitev in razpisali novo. To so ponavljali po dvakrat, trikrat, dokler ni bil izvoljen pravi mož. Volitve so končane, a maščevalnost vlade še ni nasičena. Zasleduje napredne volilne može in to zasledovanje kaže, kako svobodno sme postopati ruska birokracija. Iz Kerzona na primer javljajo: Mclnikova, ki ga je bila postavila levica za kandidata za četrto dumo, so odstavili iz službe. Bil je profesor na gimnaziji. Iz Rjezana: Guverner je ukazal, da se spode iz službe štirje napredni volilni možje — zdravnik, agronom, dva uradnika. Ako so oblasti meščanske opozicionalce teple s korobači, tedaj so socialne demokrate bičale s škorpijoni. Ali vzlic temu je socialna demokracija po volitvah močnejša in solidar-nejša kakor kdaj poprej. Delo in žrtve niso bile brez sadu. Tik pred volitvami se je posrečilo socialistom, da so z velikanskimi žrtvami in skrajnim naporom ustanovili v Peterburgu dva socialistična dnevnika »Luč« in »Pravdo«. »Nobenega sredstva ni več, niti ne še tako ostrih in krutih kazni, ki bi zamogle izruvati socialno demokracijo iz življenja ruskega delavstva«, tako piše »Luč«. »Kdor dopušča razvoj kapitalizma, mora prevzeti tudi proletariat in kdor ima opraviti z razredom proletarcev, mora priznati socialno demokracijo. Kdor se upira temu, ta hoče pot solnca preokreniti iz za-pada na vzhod, ta se nastavlja mogočnemu snežnemu plazu, ki ga bo zasul.« Ljubljana in Kranjsko. — Državni pr?, v?!- Včerajšnjo »Zarjo« je zopet zaplenil državni pravdnik zavoljo mirne sodbe o konfiskaciji bazilejskega manifesta. »Zaria- ljubljanskemu državnemu pravdniku trn v očesu in ponovne konfiskacije so le maščevanje za odkrito in odločno obrambo ljudskih interesov. Ako bi državni pravdnik vedel, da nam njegova reklama ne škoduje, bi pač brzdal svojo konfiskacijsko besnost: vsaka konfiskacija poveča med delavstvom zanimanje za »Zarjo« in po vsaki konfiskaciji gredo vsi naši resnični prijatelji s poživljeno ljubeznijo in z okrepčanim veseljem na delo za svoj list, ki ya mogotci črte in preganjajo. — Gorostasne iantaziie se bero v zadnjem parlamentarnem poročilu »Slov. Naroda«, ki piše, da so ste socialni demokratje uvažujoč »grozeče posledice;< po svoji veliki innožini ab-sentirali od glasovanja za javnost interpelacije. Vse to je seveda navadna čenčarija: socialni demokratje so bili v. zbornici pičlo zastopani, ker se veliko število naših sodrugov še ni bilo vrnilo z bazilejskega kongresa. . , „ — V deželni bolnišnici vladajo že delj časa razmere, ki izzivajo, da se izpregovori o njih javna beseda. Postopanje pri sprejemanju bm~ nikov napravlja na opazovalce namreč vtis, kakor da deželna bolnica ni humanitaren zavod, temveč na denarni špekulaciji zasnovano podjetje. Oskrbnino se brezobzirno izterjava kakor še nikdar poprej, in kdor nima denarja, se brezobzirno zavrne, pa makar da pogine na cesti. Tako so pred par dnevi pripeljali v bolnico smrtiioncvarno opečenega uslužbp” 'r' tvr ke A. Krisper v Ljubljani. Krvo vprašanje je bilo seveda, kdo bo plačal, kdaj bo plačal itd. Spremljevalci so dobili vtis. kakor da jih nalašč šikanirajo Sprejemni uradnik hi moral pač vedeti da 'mora bolnik kot uslužbenec tvrdke biti zavarovan za slučaj bolezni. Čemu potem neumestno povzročanje sitnosti in nepotrebnih potov? Radovedni smo, kaj bi uradnik napravil, če bi ne bilo nikogar, ki bi hotel platan stroške. Bržkone bi ponesrečenca, ki je, mimogrede povedano, že umrl, pustili brez vsake pomoči na cesti! To je en slučaj. Drugi se je pripetil dne 30. septembra letos. Tedaj je bila prišla v sprejemni urad delavka F. J., proseč za sprejem na porodni oddelek. Samoobsebi se razume, da je bilo tudi tu vprašan e: Kdo bo plačal? To samo na sebi še m mč hudega, predrznost, da, nesramnost pa je, da so od prosilke same zahtevali denar! Pravimo: nesramnost: 1. zato, ker je sprejemni uradnik moral vedeti, da je dotična Članica okraine bolniške blagajne na Vrhniki, in 2. ker, za Porodnice, ki so pristojne na Kranjsko, plaaije stroške dežela sama! Dotična dHnvka je v rejnici morala plačati 16 K 80 vin. Sploh pa se nam zdi. da imajo gospodje v sprejemnem uradu Kal čudne pojme o namenu deželne boiw;e, Os<:^, o katerih uradnik ve,'da b°do stroški zame povrnjeni, se pogosto sprejemajo, ip M «af-manjši vzrok zato. Cemn i- inSneKci»«Ki zdravnik? Po dveh ali treh dneh se take osebe zopet odpuste, nepotrebne stroške pa Plačajte bolniške tol^ninc! V res« nujnih slučajih, kakor sta zgoraj navedena, se pa delajo bolnikom težave in se šikanira na vse mogoče načine Danes se zahtevajo od bolnika dokumenti, jutri sc mu pa verjame na ^nlo bosedo. Kje je tu logika, kje doslednost? Zahtevamo z vso odločnostjo, da se tu napravi red in da se ustvarijo razmere, da bo deželna bolnišnica res dobrodelen zavod. _ x , t — Deželni odbor In božja pomoč. Deželni odbor je izdal jako umestno okrožnico županstvom na Kranjskem, da naj pouče prebivalstvo o popolni varnosti hranilnih vlog z ozirom na vojno nevarnost in da naj ga posvare pred nepremišljenim hi škodljivim dviganjem hranilnih vlog. Do Tu Je vse pameTno in prav! Na koncu pa dostavlja okrožnica deželnega odbora upanje, »da nas bo Bog obvaroval pred vojno«. Naj bi se klerikalci ne zanašali toliko na Boga in naj bi njihovi poslanci raje z odločno in jasno politiko sami pomagali, da se ohrani mir. Ali mar misli deželni odbor, da bo Bog njih kozle popravljal? — Kako dimnikarski mojster Blažič plačuje svojega pomočnika. 2e smo imeli v listu z g. Blažičem, dimnikarskim mojstrom, opraviti, ter smo ga tudi po zaslugi označili, misleč, da bo vendar spoznal, kako nam pomočnikom dela veliko krivico. Toda zaman. Zato naj pripiše sebi, če ga bo resnica nekoliko poščegetala tam, kjer je najbolj občutljiv. Dne 25. oktobra je vstopil pri njem pomočnik, ki mu je gospod Blažič pisal sladko pismo polno obljub; dobro hrano in lepo plačo. Pravzaprav 4 gold. na teden in pa polovico zaslužka, ki bi moral znašati do 20 K na teden. Po Blažičevih obljubah bi zaslužil torej 28 K na teden. Kdo se ne bi vdal tem vabljivim obljubam. Toda g. Blažič pa je bil drugačnega mnenja, ter je pomočniku odtegnil ves postranski zaslužek in mu dal samo 8 kron na teden. Čisto razumljivo je, da pomočnik ob takih pogojih ni mogel pri njem še nadalje ostati ter se je g. Blažiču zahvalil za prijaznost ter odšel. Ne vemo sicer, kakšen obraz je gospod Blažič napravil, ko se je njegov pomočnik poslovil, to pa vemo, da mu ostali mojstri gotovo ne bodo sledili, ker bi bili takoj ob vse pomočnike. To prinašamo le v ilustracijo žalostnih razmer, v katerih živijo dimnikarski pomočniki v Ljubljani z namenom, da tudi cenjene stranke blagovolijo upoštevati naše težnje. — Pa še nekaj. Novo leto se bliža. Povsod po svetu je navada, da se novoletna darila prepuste pomočnikom, kar je tudi pravilno. V Ljubljani pa imajo nekateri mojstri navado, da tudi te groše pobero svojim pomnikom. Ti mojstri so gg. Blažič, Špicer, Jos. Vrhove in Savr. Upamo, da bo to zadostovalo. Če pa ne, pa bomo seveda prisiljeni tem gospodom po zaslugi posvetiti. — Sava (obč. Jesenice). V velikem salonu gostilne »pri Jelenu« se Je vršilo v nedeljo 24. t. m. redno letno člansko zborovanje konzumnega društva za Ljubljano In okolico (okrožje Sava). Zborovanje je vodil nadzornik društva sodr. Cngvitz, ki je v lepih uvodnih besedah označil namen in pomen organizacije konzumentov, ki jo je v življenje poklicalo nekaj malo ubogih tkalcev ročdelskih, ki so bili zato »pametnim« sovrstnikom v zasmeh. Ali zgodovina priča, da je bil to imeniten začetek. Sodrug Cugvitz kaže razvoj tržaških delavskih zadrug na temelju podatkov zadnje letne bilance; v navdušenih besedah slika zadružno delo tržaških sodrugov. H koncu se ozre tudi na naše delo;, v štirih letih Je »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« prišlo do desetih prodajaln in svoje pekarne. — O bilanci in letnem poročilu »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« govori obširno sodrug Anton Kristan. »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« ima 1635 članov, blaga je prodalo za S13.0S8 kron. Denarnega prometa je Imelo 1,487.639 kron 18 vin. Na Savi se je v prodajalni v letu 1911/1912 prodalo blaga za 71.942 kron 43 vin. — Navzoči so pazljivo zasledovali razlago letnega poročila. Nato so se izvolili delegati za občni zbor društva, ki bo 8. decembra L 1. v Ljubljani. — Zborujoči so zbrali tudi šest kron za tiskovni fond »Zarje« v protest proti Sobotni konfiskaciji. — »Zarjo« prav radi bero na Savi, število odjemalcev se je precej povečalo. — Sedaj govore ljudje veliko o vojni nevarnosti. Vsakdo želi miru; delavsko ljudstvo le od mirnega razvoja pričakuje boljših časov. — Snega je obilo. Otroci pa tudi odrasli se veselo sanjkajo po gričih in holmih. Tudi po zimi ima gorenjska plat svoje mikavnosti. — Nova slovenska drama. Gosp. Engelbert Gangl je spisal novo tridejansko dramo »Katka Poljakova«, ki obravnava moderno socialno življenje. Uprizore jo v Idriji. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 67 Slovencev in 24 Hrvatov; nazaj pa je prišlo 50 Hrvatov in 100 Črnogorcev. 50 Makedoncev in '40 Hrvatov je prišlo iz Nemčije; na Dunaj se Je odpeljalo 27 Kočevarjev, na Dolenjsko je šlo pa 37 Hrvatov. —Obsojen na smrt na vešala. O slučaju roparskega umora, ki se je v torek obravnaval pred novomeško poroto, naiji še poročajo: Maks Erhart Je 26 let star, precej inteligenten fant, govori samo nemški, tako kakor je sedel to pot pred porotniki, ni bil spoznati, da bi bil zmožen takega hudodelstva. Priznal je vse odkrito, kako je svoje dejanje izvršil. Spomladi, pravi, da ie potoval iz Žgor. Štajerske v Zagreb. tam je izvedel, da se dobi pri zgradbi belokranjske železnice delo. Napotil se je tja in se v Prelogah vdinjal za nočno delo v predoru. Neko nedeljo se seznani v gostilni z dninarico Nežo Jakše, ki je stanovala pri 80letni vžitka-rici Neži Jurman na Gabru, mali vasici na Selniški gori. Srara Jurmanca je fantu še sama hodila odpirat, da je prišel vasovat k svojemu dekletu, ki je spala v isti sobi z Jurmanco. Tako se je zgodiio tudi v noči na 24. junija. Zjutraj pred odhodom je Erhart starko prosil za eno krono, ki mu jo je tudi dala. Pri tej priliki je pa videl, da ima ženska še več denarja. Ko mu je potem še njegova ljuba povedala, da Se ona vrne še le zvečer domov od dela, je sklenil starko oropati podnevi. Odšel je na Preloge, tam popival, pred odhodom nazaj na Gaber pa je nekemu natakarju, ki mu je bil ostal dolžan, rekel, naj le počaka, zdaj gre nekam degarja iskat. Staro Jurmanco je dobil pred kočo. Rekel ji je; da ji ima nekaj posebnega povedati, na kar sta se podala v hišo. Sedeč pri mizi, se je Erhardt igral z odprtim nožem. Predsednik: »Welchen Entschluss hat-ten Sie da gefasst?« Obtoženec: Dle Alte zu ermordern!« To prostodušno samopriznanje je osupnilo vse navzoče, Obtoženec nato pripoveduje, kako je najprej od starke zahteval de- nar, da mU g« pa ni hotela (Jafi. Nato je šel ven, zaprl vrata, oboi ožil se z motiko ter stopivši zopet v sobo, z isto večkrat močno zamahnil po glavi starke. Ta se je seveda takoj zgrudila v krvi in nezavesti, nakar jo je oropal obeh mošnjičkov, ki jih Je imela v žepu. V obeh denarnicah je dobil 64 kron denarja. Odhajajoč je mislil, da je staika mrtva, zaprl je vrata, vzel ključ seboj in odšel v Preloge, kjer je popival in plačeval svoje dolgove. Od oropanega denarja mu ie ostalo še 36 kron. Drugi dan je hotel pobegniti, pa med tem je prišlo njegovo hudodelstvo že na dan. Starka namreč ni bila umrla in ko je prišla njena tovarišica, Erhar-tova ljubica zvečer domov, ji je povedala, kaj se je z njo zgcdiio. Ko so ga orožniki prijeli, je skušal dejanje prikrivati, uvidevši pa, da mu to nič ne pomaga, se je vdal in vse priznal. Slučaj je bil določen že za predzadnjo poroto. Takrat pa oropana starka ni mogla priti k obravnavi, ker je med tem časom nevarno zbolela. Takrat pri napadu prizadete notranje poškodbe so ji povzročale ponovne slabosti, tako da je večkrat padla in se pri tem tako poškodovala, da je morala obležati. Dne 11. septembra je umila na pljučnici, ki pa je bila v vzročni zvezi s poškodbo na glavi. Zato je bil Erhart to pot obložen roparskega umora, ne samo ropa in težke telesne poškodbe. Njegov zagovornik dr. Globevnik je to sicer skušal ovreči, pa s svojim ipredlogi ni prodrl. Porotniki so vprašanja na umor in rop soglasno potrdili, na kar je bil Erhart obsojen v smrt na vešaia. Obtoženec je to obsodbo čisto mirno sprejel, kot bi šlo za nekaj let. Razprava se je vršila nemški. Senatu Je predsedoval dež. sod. svetnik Zmavec, votanta dež. sod. svetnika Bučar in dr. Furian. Prvomestnik porotnikov Je bil Anton Klinc, gostilničar v Gor. Polju. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo, češ da je bil resume samo nemški in da se njegovemu predlogu ni ugodilo. — Uboja oproščen. Dne 6. oktobra 1.1. se je prepiral v krčmi Martina Potočnik v Krnici Janez Strgar, 261etni drvar iz Oorij, z fantom Antonom Žvanoin. Strgar je prvi zapustil krčmo, ter je zunaj stoječ klical svojega nasprotnika na korajžo, češ, naj pride vun, če si upa. Pri štirikratnem klicu se mu je res Zvan odzval; v roki je imel steklenico in drobno palico. Ko je stopil na cesto, zapodil se je Strgar vanj ter z golo roko dvakrat mahne proti njegovemu obrazu. Bržkone ga je pri tej priliki vrezal v obraz, ker so našli izvedenci na Zva-novem obrazu lahko vreznino, nrizadeto z nožem. Nato je pograbil za človeško roko debelo poleno in ž njim mahnil Zvana s tako silo po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. Na tleh ležečega ga je hotel obdolženec še enkrat po glavi udariti, kar je pa preprečil krčmarja sin France Potočnik, ki je priskočil in to zabranil. Anton Zvan je na posledicah tega udarca tretji dan po tem dogodku umrl, in sicer vsled otrpljenja možganov vsled močne notranje krvavitve. Obdolženec je bil glasom zaslišanih prič popolnoma trezen, pred ljubljansko poroto obtožen se zagovarja, da je to storil v silobranu. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali m obtoženec je bil oproščen. — Požig. V torek je nekdo, skoro gotovo iz maščevanja, zažgal drvarnico posestnika Ignacija Ribiča v Spodnji Šiški. Aretirali so delavca iz Soče pri Tolminu, katerega sumijo, da je zažgal. — Znamenje žitne. V torek popoldne je bila izpred Bernatovičeve trgovine na Mestnem trgu ukradena 50 K vredna zimska suknja. — Nesreča. Predsinočnjem je v obližju Zelene jame podrl tovorni vlak prostaka tukajšnjega c. in kr. 27. domobranskega pešpolka Antona Prezla in mu šel čez levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v garnizijsko bolnišnico. — Um se je omračil 621etnemu čevljarskemu pomočniku Franu Verzuli. Nesrečnež se je na Marijinem trgu vsedel na električno progo in se začel slačiti. Stražnik ga je odvedel na osrednjo stražnico, odkoder so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek. — S ceste. V torek popoldne se je v Rožni ulici splašil konj hlapcu Franu Riharju ter dirjal po Sv. Jakoba trgu na Stari trg. Na Sv. Jakoba trgu je padel hlapec z voza in tudi barva, ki je bila na vozu, se je polila po cesti. Konj je nato pred Blaznikovo trgovino zadel v električni voz, sam pa padel na hodnik in se znatno poškodoval. Tudi Blaznikovo izložbo, kakor električni voz je konj poškodoval. —■ 1500 K Izgubila je v torek ženska na ljubljanskem kolodvoru. Vsled brezvestnih huj-skarij oplašena, je dvignila v hranilnici svoj denar, ki ga bodo sedaj vživali tatovi. — Izgubil je postrešček Jožef Ogrinc siv telovnik. — Postrežnica Ana Nachtigalova je izgubila v robcu zavezanih 5 K. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan velezanimivega vsporeda. Nihče naj ne zamudi ogledati si ga. Popolen uspeh je dosegla krasna, ganljiva drama »Tragedija matere«. Nadalje dopada še zanimiv Pathe Zurnal in komična učinkovitost »Maks je bahač«! Jako nežna slika je poletne vaje v Redham-u. — Jutri v petek specijalni večer z dramo v 2 delih »Edita, hčerka njegovega šefa«. — V soboto: Vojna poročila iz Balkana in židovska drama IV. zannved. Stavka papirniških delavcev in delavk v Vevčah pri Ljubljani. Upravni svet družbe, ki ji pripada tudi papirnica v Vevčah, je že dlje časa ukrepal, kako bi znižal plače vkljub temu, da niso prav nič sijajne in kako bi se iznebil starejšega delavstva, ki ima po mnenju družbe prevelike plače. Posebno so bodle upravni svet »visoke« akordne postavke. S tem bi zadel dve muhi naenkrat: dobil bi novo ceno delavstvo in starejšemu delavstvu, ki ga je sklenilo ravnateljstvo polagoma odpravljati iz tovarne, ne bi trebalo dajati nikakršne starostne preskrbe. Ze dva ravnatelja vevške tovarne sta bila poslana v Vevče, a se nista upala izvesti nameravanega projekta, ker sta bila le preveč vestna, šele sedanji ravnatelj, neki Hentschl, ki je prikolovratil nekje iz nemške Češke, in ki se sam hvali, da je že izvedel take projekte v Nemčiji, poskuša sedaj tudi v Vevčah svojo srečo. Dovolj očitno je, kakšne namene je imela družba, že iz tega, ker je Hentschl v tej tovarni letos že tretji ravnatelj. Specialist Hentschl je nastopil 1. julija svojo službo. Dva meseca je bil miren; študiral je menda, kako bi se dalo provocirati delavstvo z raznimi reformami. Meseca septembra je začel z reformami in že začetkom oktobra je naročil žandarmerijo za stražo, pa je začel s terorizmom uvajati reforme in pretiti z odpustom starejših delavcev, dokler ni prišlo 11. oktobra do stavke. S čudom se pa čudimo delavstvu, da vodi tako energično svoj boj, dasi ni bilo organizirano in dasi ne dobiva nobenih znatnih podpor od kake organizacije. Navdušenje v tem boju še ni odnehalo in z vsemi silami treba delati na to, da delavstvo vztraja v boju, zakaj če bi v tem boju podleglo, ki je izzvan z očitnim namenom, potem se sme le pričakovati, da se začne v tovarni najrigorozneje preganjanje, ki bo tako poslabšalo v tovarni delovne mezdne razmere, da se jih dolgo ne bo dalo spraviti niti na doslejšnjo stopnjo. Boj mora torej v vsakem slučaju trajati do zmage delavstva. To okolščino uvidijo tudi rojaki stavkajočih, kmetje in občine, ker je popolnoma naravno, da bi trpel ves kraj in okolica vsled poslabšanja službenih razmer, ki bi utegnile nastati in zaraditega delavstvo podpirajo z živili in denarjem. Stavkokazi so pravzaprav samo trije, in sicer profesionisti preddelavci mizar Tolmajner. elektrik Lipa in kotlar Kapelj. Zato Je pač apelirati na solidarnost delavstva, posebno iz drugih papirnic, če jih tudi vabi Hentschl in jim priporočati, da naj ne sprejemajo dela v tovarni ob nobenem pogoju, dokler ni konec stavke. To naj se zgodi tudi iz tega razloga, ker če bi Hentschl izvedel svoje reforme v Vevčah, bi potem to delo nadaljevali v drugih tovarnah, dočim pa, če se Hentschlu ne posreči eksperiment, tudi druga ravnateljstva ne bodo imela veselja igrati se z delavstvom. Vevško delavstvo torej mora zmagati zaradi sebe in zaradi delavstva v drugih papirnicah, zaradi svojih družin in zaradi svojih ožjih rojakov, od katerih kupuje svoje življenske potrebščine. Odkritosrčno moramo priznati, da je bilo na Slovenskem še malo načelno tako važnih delavskih bojev, važnih, ker ima le malo bojev tako dalekosežne posledice, če propadejo, kakor vevška stavka. — Prošli teden je stavkokaz zabodel z nožem delavko, ki je bila pred tovarno, in so jo odpeljali v bolnico, stavkokaza pa v zapor. Boj se vrši sicer mirno, za javno »varnost« pa skrbe še vedno žandarji kot varuhi kapitalistične družbe. Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo, dne 24. novembra, se je vršila otvoritvena veselica novih gostilniških prostorov v našem konzumnem društvu. Pri tej priliki se je pokazala solidarnost rudarjev iz Hrastnika in Trbovelj. Trboveljski so-drugi pevci, pod vodstvom sodruga Baloga, in sodrugi godci, pod vodstvom sodruga Kolenca, so prihiteli, da nas pozdravijo in pripomorejo k naši slavnosti. V imenu hra*stniškega de-avstva je pozdravil navzoče sodrug Malovrh, očrtal pomen slavnosti in pozival navzoče, da naj se še boli združijo k skupnemu delu. Sodrug Tokan se je zahvalil v imenu pevskega in godbenega zbora iz Trbovelj. V kratkih, a jedrnatih besedah je spodbujal navzoče za idejo socializma. Končal je z željo, da bi hrastniško delavstvo v novih krasnih prostorih se izobraževalo, da bi hrastniško delavstvo postalo zavedno in tako korakalo v skupni armadi zavednega proletariata. Sodrugi pevci so nam zapeli nekaj krasnih pesmi, potem je prišla mladina na svoj račun, ker so nepretrgoma igrali dve godbi. Za »Zarjo« smo nabrali 1021 vinarjev. Sodrug Malovrh je spodbujal sodruge mladeniče, da bi se tudi v Hrastniku osnoval pevski zbor. Da ta želja živi že dolgo časa med našim delavstvom, je dokaz, da se je tudi veliko oženjenih rudarjev, ki so dobri pevci, takoj priglasilo. Upamo, da se bode v Hrastniku v najkrajšem času pričelo s poučevanjem petja. In tako se je vršila naša prva veselica v najlepšem redu. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k tako izbornemu razpoloženju na veselici, posebno pa našim sodrugom iz Trboveli. — Pevski zbor v Hrastniku. Priglasitve za pevski zbor sprejema sodr. Alojzij Podlogar, trgovski sotrudnik v konzumnem društvi. Vsi, ki imajo veselje do petja in dober posluh, oženjeni ali samci, naj se do nedelje priglase. Posebno prosimo one pevce, ki so že bili pri kakem pevskem zboru, da se priglase. Takoj ko se zadostno število javi, bomo sklicali shod. na katerem se bodo vse priprave vršile in se bo s poučevanjem takoj pričelo. Trst. — Shod strankinih pristašev bo v petek 29. t. m. ob 8. in pol zvečer v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina št. 15. Sodrugi vsi so naprošeni, da se udeleže tega važnega strankinega shoda v največjem številu. — Sodrugom na znanje. Da omogoči plačevanje strankinega davka v »Delavskem domu« tudi v dopoldanskih in popoldanskih urah, je pooblastil politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke sodruga Vaupotiča, hišnika v »Delavskem domu«, da sme inkasirati strankin davek. Pri sodrugu Vaupotiču dobe sodrugi poleg strankinih znamk tudi druge stvari in pojasnila. — Žepni koledar za navadno leto 1913, ki ga je izdala založba »Zarje« Je pravkar došel in je že na razpolago sodrugom v prostorih po- litičnega odbora v »Delavskem domu« In pri sodrugu Vaupotiču. V prihodnjih dneh ga bodo dobivali sodrugi tudi pri svojih zaupnikih v mestu in v okolici. Cena koledarju je t K. Koledar obsega bogato gradivo. Poleg čednih črtic je mnogo koristnih navodil in podukov. Čisti dobiček od razpečave je namenjen naši prekoristni »Zarji«. Sodrugi! Sezite po njem, koristili bodete tako sebi in svojemu časopisju. — Pevski zbor »Ljudskega odra« priredi v nedeljo 1. t. m. v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25, lep družinski večer s petjem in dramatično predstavo. Sodruge vabimo, da se udeleže tega družinskega večera v velikem številu. — Previdne odredbe zoper kolero. Z ozirom na dejstvo, da se kolera v evropski Turčiji čezdalje bolj razširja in z ozirom na to, da se zlasti vsled vojne ta nalezljiva bolezen lahko razširi preko mej sosednih dežel, je vojaška oblast odredila, da se bo ravnalo s parniki, ki prihajajo iz primorskih obali od mesta Bede-relji do Smirne po sklepih pariške mednarodne sanitarne konference. Parniki, ki prihajajo iz Anatolije, iz pristanišč evropske Turčije, iz pristanišč Črnega in Egejskega morja, kakor tudi oni, ki prihajajo iz bolgarskih pristanišč, bodo vsi podvrženi v enem jadranskih pristanišč strogi zdravniški preiskavi. V veljavi pa ostane vladna okrožnica, ki je proglasila, da so mesta Mersina, Aleksandretta, Latakija in Beruti kakor tudi obal od Bospora do Dedeagača od kolere okužena. — Prepir in poboj med brati. Konstantin Lukman v Trstu je tožil svojega brata zaradi nekega starega posojila. V soboto se je vršila obravnava. Obtoženec je bil obsojen in brata sta zapustila na videz mirna sodno dvorano. Na stopnicah pa sta se zažela zopet prepirati in obsojeni brat je napadel Konstantina in ga silno pretepel. Konstantin je pobit po glavi in po vsem životu, poleg tega ima zlomljeno na dveh krajih levo nogo. Odpeljali so ga nezavestnega v bolnišnico, storilec pa je neznano kam pobegnil. — Na morju. Silen vihar je poškodoval laško jadrnico »Carmelitano«, ki je plula proti Trstu, tako, da je prav malo manjkalo, da se ni z moštvom vred potopila. V pravem času so jo zagledali in ji poslali pomoč, ter jo pripeljali težko poškodovano v pristanišče. — Pri vhodu v trgovsko pristanišče v Pulju se je prekucnil tender križarke »Sv. Juri«. Moštvo je poskakalo v vodo in plavalo na breg. Tender so potegnili iz vode. — Sploh je divjal v zadnjih dneh silen vihar v kvarneru in je povzročil veliko nezgod. Iz Reke poročajo, da je utrgalo razburkano valovje parnik Avstro-Americane »Ludovica«, ki je bil zasidran, in ga gnalo na odprto morje. Vladni parnik je peljal za njim in ga privlekel v pristanišče. Parnik je dobil manjše poškodbe. Tudi v pristanišču je napravil vihar veliko škode. Med drugim je vrgel v morje tudi dva železniška voza. ki sta stala na tiru pristaniške nro javlja iz Carigrada: Bolgari se zbirajo pred čataldžinsko črto. Postavljajo topove in okope. Vsak čas se pričakuje nov naskok. Tudi Turki so ojačiti med tein znatno svoje čete. Bolgari imajo pred Čataldžo baje sedem divizij Do>lei so izgubili 7000 mož. Kelmorajn, 28. novembra. Iz San Stefana javljajo: Nova močna turška armada azijafskih čet stoji pri Burgasu in Bogazkeju, 15 kilometrov vzhodno od Hademkeja. Pripravljen* le za ofenzivo. BOLGARSKI NABORNIKI LETA 1914 VPOKLICANI. Sofija, 28. novembra. Naborniki letnika 1914 so vpoklicani za 3. decembra k orožju ad Situacija. BOLGARI ZAHTEVAJO OD SRBOV OJA-ČENJA. — MIRNA REŠITEV KRIZE. Beigrad, 28. novembra. V dobro informiranih krogih trdijo, da zahtevajo Bolgari nadaljna vojaška ojačenja od Srbov. V Belgradu Je napravila zahteva neprijeten vtisk. Zatrjujejo tudi, da je Avstrija privolila že v konferenco In Pašič je izjavil nekemu poslancu, da upa na mirno rešitev krize. Rezervni častniki in vojaški uradniki, ki doslej še niso bili vpoklicani, so dobili povelje, da se zglase v teku 24 ur pri svojih poveljnikih. MOBILIZACIJA V ROMANIJI. Solila. 26. novembra. Tukaj se širi vest, da v Romaniji mobilizirajo. BOJ PROTI KOLERI. Sofija, 27. novembra. V odbor za boj proti koleri so bih izvoljeni tudi trije avstrijski zdravniki, m sicer profesor Franke in dr. Exner z Dunaja, dalje profesor Kolmers iz Coburga. Pri odborovih razpravah sta bila navzoča tudi ministrski predsednik in vojni minister. Izdelala so se navodila za obrambo in so bila tiskana v treh jezikih. ITALIJA POŽIVLJA TURČIJO. NAJ SE DRŽI MIROVNE POGODBE. Carigrad. 28. novembra. Včeraj se je podal italijanski poslanik k turškemu zunanjemu ministru Nonndutigianu in mu dejal, da se mora Tutčija ravnati po mirovni pogodbi, ki je bila skienjer- v Lozani in ki določa, da se morajo mrške čete takoj umakniti iz Tripolita-nije. da s? mora prenehati panislamitska agitacija in kontrabanda orožja. POROTNA OBRAVNAVA PROTI KOVACSU. Budimpešta, 28. novembra. Porotna obravnava proti Kovacsu je določena na 16. december in naslednje dni. V preiskovalnem zaporu. iz katerega bi ga morali izpustiti že l. decembra. ostane do porotne obravnave. CARUSSO IN GIOVANITTI OPROŠČENA. London, 28. novembra. Delavska voditelja Carusso in Gicvanitti, ki sta bila od ameriških kapitalistov obdolžena, da sta povodom neke stavke v Bostonu pri demonstracijah hujskala delavce na poboj, sta bila včeraj oproščena. Vse ameriško kapitalistično časopisje je zahtevalo, da |u obsodijo na smrt. Pri razpravi pa se ie pokazalo, da sta nedolžna in da je bil oni policijot, ki Ju je zatožil, plačan od kapitalistov, ki so se hoteli na tak način iznebiti dveh delavskih prvoboriteljev. Ko je predsednik proglasil razsodbo, se je tiiovanitti zahvalil porotnikom za človeško razsodbo. Oba sta dobila mnogo telegramov iz delavskih krogov. Proces je postavil na dai. škandalozno izkoriščanje delavcev po amerišKih kapitalistih in si je delavsko gibanje s tem procesom v Ameriki pridobilo mnogo simpatij. Novice. * Kako je napovedala Črna gora Turčiji vojno pred 162 leti. Jeseni leta 1750. je prišla Crna gora zopet v prepir s Turki. Napoved vojne se je izvršila v jako čudnih okolnostih. Bosanski vezir je pozval takrat črnogorskega vladarja, naj mu takoj pošlje 12 krasnih deklic v starosti 12 do 15 let. »Če mi jih ne pošlješ«, Je predrzno zahteval vezir, »tedaj uničim tvojo deželo in odpeljem v suženjstvo stare in mlade.« črnogorski vladar je hitro sklical vse starešine posameznih plemen in po kratkem posvetovanju so odposlali vezirju sledeči odgovor’ »Ali smo ti že kdaj plačali davek? Davek. kS bi ga ti radi plačali, bi bil kamen z naših gor, a namesto dvanajstih deklic ti pošljemo 12 prašičjih repov, da okrasiš ž njimi svoj turban.« — Ta odgovor je zadoščal, da je turški vezir napovedal vojno, ki se je pa končala z groznim porazom Turkov. 10.000 Črnogorcev je pre-maglo 25.000 Turkov. * Krčevita odrevenelost vsled ran. Avstrijski Rdeči križ poroča z Dunaja, da je dobil od avstrijskega konzulata v Janini in od vodstva avstrijske bolnišnice v Skadru brzojavno prošnjo. da se jima pošlje, kakor hitro mogoče precejšnja količina antitoksin-seruma, ki se vpo-rablja proti krčeviti odrevenelosti pri ranjencih. Kakor to priča, se je ta strašna bolezen pojavila na več krajih balkanskega bojišča. Do sedaj se sicer niso še oglasili niti Bolgari, niti Srbi, če se je pojavila ta bolezen tudi pri njih, vkljub temu pa je vodstvo avstrijskega Rdečega križa dalo ekspedicijam tudi antitoksim-serum in potrebne instrumente za injekcijo. Z ozirom na dejstvo, da zahteva manipulacija z anti-toksin-serumom posebno izurjenost in posebne instrumente, so dobile ekspedicija v svrho lažje vporabe nekaj tega seruma v trdi obliki. Serum se potrese na rano. * Višinski rekord zrakoplovke. Iz Berlina poročajo: Na letališču v Johannistalu se je vzdignila zrakoplovka Galančikova 2400 m visoko. Goriško. — V Pasteurjev zavod na Dunaj Je peljal te dni g. Cerntc, župan v Št. Petru, svojega sina Antona in pa Jakoba Trevižan, obadva učenca goriške deške vadnice, ki sta bila, ko sta šla v šolo, pri mestnem vrtu v Gorici ogrizena od psa, ki je na sumu, da je stekel. Pes je ogrizel že druge osebe, ki so tudi šle v zavod. — Shod kamnarskih delavcev v Sovodnjah. V nedeljo, dne 24. t. m., se Je vršil tukaj shod kamnarskih delavcev. Shodu Je predsedoval so-drug Tomšič. Govoril pa je deželni tajnik kam- narskc organizacije Albin Ivančan iz Nabrežine. Govornik je obširno in korenito navzočim razvijal program političnih in strokovnih organizacij od njihovega postanka. Poudarjal je umazano politiko meščanskih strank, ki jim je vse drugo važnejše n£go socialno vprašanje. Od leta 1848. pa do danes čaka delavstvo zaman plodovitega dela od parlamenta, od parlamenta, ki si ga je ljudstvo v letu revolucije s krvjo pridobilo. Vzrok temu je le bedasta nacionalna borba, ki bi jo morala vlada že davno rešiti. Vlada ve, da dokler traja v parlamentu nacionalna borba, zavlačuje lehko važna socialna vprašanja in jo zato še podpira. Nagla sodba in vislice so posledice obstrukcije nacionalnih šovinistov, kakor nam je to dokazala nesposobna vlada leta 1908 v Pragi. Nismo pro-tivniki nacionalnemu vprašanju, vendar pa smo mnenja: nacionalna vprašanja traiajo že čez 60 let in bodo čakala rešitve še dolgo, a za delavce so socialna vprašanja veliko večie važnosti. rešiti bi se morala torej v prvi vrsti. Omejiti brezmejno izkoriščanje, povzdigniti nezadostno zavarovanje proti nezgodam, skrajšati predolgi delovni čas, odpraviti veliko brezposelnost, je namen strokovnih oreanizacij. Ali je nujno, da je treba nezavedne delavce vzgojiti v zavedne? Da! Nnrno je. da postane vsak sodrug agitator za dobro stvar naše organizacije. Govornik Je zaključil ob splošnem odobravanju. Nato je zaključil predsednik skod. Potrebno je, da izrazimo šc mnenje odbora, ki poživlja vse s tedenskimi prispevki zaostale sodruge, da izvrše tako! svojo dolžnost, kajti drugače jih bomo smatrali za nende. Imamo na-dalle kakih pet delavcev, ki so le no imenu so-drugi in ki škodujejo z nezavednim postopanjem pri mojstrih ostalim sodrucom. Svetujemo jim. naj prenehalo s svojim početjem, ki jim nič ne koristi. Upamo, da zadostuje ta opomin, drugače borno prisiljeni, da nastopimo odločneje nroti niim. Pariška komuna. (Predaval sodrug France Milost v »Ljudskem odru« v Trstu dne 22. in 23. t. m.) (Dalje.) Sedemdeset let trajajoča francoska politična hegemonija v Evropi je bila zlomljena. Z njo je padlo tudi francosko cesarstvo, upamo — za vedno. In med tem, ko je po Franciji kar mrgolelo nemških vojakov, ki so že stali pred Parizom, se je v Parizu samem sestavila nova vlada. To vlado so pa dobili^ v roke ljudje, ki so bili slabši od Napoleona. Še pred začetkom vojne je izdala pariška internacionala oklic na dclavce, v katerem je odločno protestirala zoper vojno. Temu oklicu so odgovorili nemški socialisti naravno v socialističnem duhu. (Predavatelj je prečital oba oklica, lepa spomenika prvih početkov socialističnega gibanja; prečital je tudi protest nemških socialistov zoper aneksijo francoske Alzacije-Lorene. Teh protestov ne objavljamo zaradi posebuega ozira do našega cenzorja in do njegovega rdečega svinčnika.) Nemški general Vogel von Falkenstein je dal aretirati takoj, ko je bil izdan protest zoper aneksijo Alzacije-Lorene, vse člane nemške socialistične eksekutive. Bebel in Liebknecht sta bila obsojena zaradi tega manifesta kot veleizdajalca vsak na dve leti ječe, ki sta jo prestala v gradu Huberhersberg. . Prusi so prodirali neprenehoma proti Parizu. V Parizu je vladala splošna zmedenost. Vsi stanovi, ki so bili v času cesarstva enostavno zasužnjeni, so dobili sedaj prosto roko. Vsak je skušal uveljaviti svoje ideje, svoje nazore. Pariz je bil na predvečeru velike socialne krize. Kmalu po padcu cesarstva se je doigrala v Parizu strašna tragedija pariške komune. Skrivnostna sila revolucije je že leta 1797 potisnila v ospredje za trenotek delavski stan. Delavstvo pariško je bilo od nekdaj republikanskih nazorov. To je potrdil tudi Carbon, ki je slovel za najboljšega poznavalca pariškega ljudstva, češ da se imamo zahvaliti onemu delu delavcev, ki so resnično inteligentni, ki se v eno-mer bavijo s splošnimi vprašanji in ki neprenehoma zahtevajo demokratične reforme, ako je bilo že cesarstvo prisiljeno dati delavcem gotove koncesije. Ta sloj delavcev je bil republikanski, socialističen in iz tega sloja so prišli tudi voditelji pariške komune in člani prve delavske vlade na svetu. Proti temu sloju delavcev se je bojevalo že cesarstvo, združeno z meščanstvom. Ti delavci so započeli socialistično gibanje in temu gibanju je bil napovedan boj. Uradni, vladi ali meščanstvu vdani učenjaki so pridigali delavstvu poslušnost. Cerfber, ki je slovel kot učen ekonomist, je v reviji »Journal des economistes« napisal, da ni vreden socializem kot abstraktna teorija niti te časti, da se govori o niem resno. Najslavnejši tedanji ekonom Louis Reibaud je pa dejal, da je socializem umrl in vsaka beseda o njem, da bi bila kakor nagrobnica. (Glas iz občinstva: 2e takrat.) Internacionala socialističnih delavcev pa je bila šele ustanovljena in ni imela še nobenega vpliva. Vlada jih je preganjala, dobro vedoč, da so ji najnevarnejši. Ko se je raznesla v Parizu vest o strašnem porazu Francozov pri Sedanu, je bil Pariz koj v revoluciji Ljudstvo je demonstriralo in vdrlo v parlament. Tedaj je stopil republikanec Leon Gambetta na oder in dejal: Meščanje! Domovina je v nevarnosti; izvoljeni smo po splošni volilni pravici in izjavljamo svečano, da sta cesar Ludovik Bonaparte in njegova dinastija nehali vladati na Francoskem! Koj potem so se podali poslanci v »Hotel della Ville«, kjer so sklenili diktaturo in razpustili parlament. Gambetta je organiziral obrambo Pariza pred Ncmci. Šel je na deželo in organiziral novo 1,200.000 mož broječo armado. Ni pa mogel najti enega samega vojskovodje, ki bi bil v stanu pridobiti Franciji zmago na bojnem polju. ”ovsod so bili Francozi premagani, povsod so se morali umikati. Tretjina Francoske jc bila ie v rokah Prusov. Le Pariz se je &e branil hrabro mesece in mesece. Prusi, ki so si domišljali, da se vda Pariz takoj, so si bili po težkih bitkah pridobili le par manj vrednih utrdb in sprednjih okopov. Ko je prišla v Pariz vest o padcu trdnjave Metz, da je general Bazaine ušel v Belgijo, prodavši Prusom 170.000 mož, je bilo koj vse ljudstvo na ulici in zahtevalo, naj se vojna nadaljuje. Toda nova vlada je že naložila Thiersu, naj sklene s Prusi premirje. Thiers je bil mož žalostnega spomina. Bil je lopov in ostal bo v zgodovini poznan kot naj-besnejši morilec ljudstva. Premirje je bilo sklenjeno. Cesar niso zmogli Prusi, je storila vlada. Prusi niso mogli premagati Pariza. V premirju so zahtevali, da se dovoli pruskim četam korakati po 13 glavnih pariških ulicah. Ampak pariška garda ali narodna bramba je poskrbela, da je bil pohod pruskih čet po Parizu bolj sramoten, kakor da bi se bili vrnili Prusi premagani domov. Po ulicah, koder so korakale pruske čete, ni bilo žive duše. Prodajalne so bile zaprte. Na vseh vratih so visele tablice z napisom »Narodno žalovanje«. Spomeniki so bili zaviti v črne pajčolane. Na vogalih ulic so bili postavljeni sanitetni vojaki, kakor da bi branili mesto pred kugo. Prusi, ki niso bili v stanu premagati Pariza, ki ga je branilo ljudstvo, so s svojim pohodom insultirali prebivalstvo. Atila ni storil tega nad Rimom. Osrednji odbor narodne brambe je poskrbel, da se je izpremenil pruski triumf v sramoto. Ko Je pariško ljudstvo izvedelo, da pridejo Prusi z vladnim dovoljenjem v mesto, se je ljudstvo zbalo, d? mu Prusi vzamejo 227 topov in 7 mitraljez, ki jih je samo nakupilo. Topove in mitraljeze je prebivalstvo utrdilo z okopi v okrajih Montmartre, Bellevil in Ornan. Oni dan je tudi sklenil parlament, ki je bil izvoljen začasa premirja in ki je sestojal iz 400 monarhistov in 200 republikancev — pravijo, da so pruski vojaki celo agitirali za monarhiste — sklenil s Prusi mir, prepustil pruski deželi Alzacijo-Loreno ter obvezal Francijo plačati 5 miljard frankov vojne odškodnine. 17. marca 1871 je hotel Thiers vzeti Parižanom imenovane topove. To je bilo ljudstvu preveč. Izbruhnila je zopet revolucija. Na večer tistega dne je vlada zbežala iz Pariza in na vseh javnih poslopjih kakor tudi na kraljevi in vladni palači je zanlapolala rdeča zastava, zastava svobode in bratstva. Revolticionarci so imeli v rokah 160.000 oboroženih mož. 800 topov in najboljše utrdbe okolo Pariza. Vlada pa, ki je zbežala v Versailles dve uri od Pariza, je imela na razpolago le 6000 mož redne vojske. Revolucionarci so imeli v svojih rokah tudi francosko banko, ki je imela v svoiili blagajnah še tri miljarde in 500 miljonov frankov. S tem denarjem, ki ga vlada ni utegnila odnesti, bi bili kupili revolucionarci lahko polovico Francije. (Dalje prih.) Odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska »Učiteliska Tiskarna« v Ljubljani. Izdala in zalaga založba »Zarie«. Splošna priljubi e oost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. xs> V kratkem začnemo raz- pošiljati Žepni koledar za delavce spl h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obseZncjii od d;..-Cv!.;;ijlh in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Koikovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vo|ne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*, — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada, — Za „Zarjo*. — Naivečja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzomištva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :: v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: (S*-— Najnovefše! Atajnovej&e Maksim Gorkij — Mati“™ 99 Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Kupujte »Zarjo*. Bioglobin j zdravniško priporočeno * dljettlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Najizvrstncjše in najboljše tainburc izdeluje in razpošiija Prva sisačka rukotvor-nica tambura S.Stjepu&in Sisek, (Hrvatska). Odlikovan na pariški izložbi 1.1900 in na milanski izložbi 1.1896 razun tamburic in skladeb za tam! urice ima Razna godala kakor gosli, citre, kitare, mando-ine, harmonike, okorine i. t. d., za katere se ošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tambu-raški mesečnik pod imenom .Tamburica*, ki prinaša razun podaka krasne tamburaške partiture ter stane letno 8 K. M. Zor, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocobijonirars pobont-. ,-aIec podgan, mtSl in mrčes. .*, Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Gl i n ce, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. r'& m. Us t. <* • Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja sl. p. n. občinstvu, da sc nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Olsru.en.0 čLelo in. zmerne cen.©. ™ Znnanja naročila se točno izvršujejo. * ^ Vrtnarija na Tržaški cesti 34.. m 0 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po 4 o v Ljubljani 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000 Sladni čaj znamka Sladin 1/- • i dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, IVn. sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d “ P'i° »SLAD,N“» t0 Je dr- P5- Trnk6czyja sladni čaj. Prihrani se pri nileku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju I gospodinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. £jUiaV|C. Zavitki po četrt kilograma stanejo 60 vinarjev, zahteva naj se tudi pri £>n°l nf f trg°vcu* Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno cHF jo llil Miiiiu. sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- KTcaiHirJiči rroSfvlrf k6czy; na Dunaju v lekarnah Trnkdczy: Vlil,, Josefstad-AdJ 11 K. terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Scličnbrunner-strasse 109; v Giadcu: Sackstrasse 3. — ■ .. .... 21MB vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na redna članska zborovanja ki bodo 29. novembra ob 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo-Trnovo. 4 30. novembra 8. zvečer na Viču - Glincah v gostilni Amerika za okrožje Vič Glince. 1. decembra o-. 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju. Dnevni red vseh članskih zborovanj je: 1. Predložitev bilance za leto 191M 2. 2. Volitev delegatov za občni zbor. 3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor. Na vseh zborovanjih poroča ravnatelj Anton Kristan. Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča najmanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe, V Ljubljani, 12. novembra 1912. Nadzorstvo: Načelstvo: J. Udovč 1. r. Anton Kristan 1. r.