Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meaee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 *ld., za pol leta G gld., za četrt leta t jld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vež na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
^t©y. 102.
V Ljubljani, v četrtek 5. maja 1892.
Letnilt XX.
Državni zbor.
Ž Dunaja, 4. maja.
Zatožba justičnega ministra.
Dvorana in galeriji poslaniške zbornice so bile danes nebavadno polne; temu pa se ni čuditi, ker je stala na dnevnem redu reč, kakoršne še ni bilo, odkar se je vpeljalo pri nas ustavno življenje. Radovedni Dunajčanje se trumoma drve celo k sodnijskim obravnavam, ki so le količkaj znamenite, tem bolj jih je toraj danes vleklo v državno zbornico, kjer se je imela vršiti zatožba proti ministru grofu Schonbornu. Tudi ministri so bili vsi prišli, med njimi celo deželnobrambovski minister grof Wel-sersheimb, ki sicer prihaja le tedaj, kadar ima sam kaj opraviti v državnem zboru.
Po razdelitvi došlih vlog in peticij, med katerimi je bilo tudi več od poslanca Po v še t a izročenih prošenj kranjskih kmetskih podružnic zoper odprtje rumunske meje za promet z živino, prestopila je zbornica takoj k razpravi Tilšerjevega predloga, ki ga je predlagatelj obširno utemeljeval. Ali celo njegovi ožji tovariši so morali priznavati, daje jako medlo in dolgočasno govoril, brez vsakatere vneme in brez prepričevalnih razlogov. Ker je prvi vtis navadno najodločilnejši, bi bilo za stvar samo gotovo mnogo bolje, ko bi bil kak drug poslanec prevzel utemeljevanje dotičnega predloga. Tilšer je spominjal na latinske besede, ki stoje zapisane nad vnanjimi vratmi dvorne palače, da je namreč pravica temelj državam (justitia regnorum funda-mentum.) Te besede nekako pričajo, da se ima vladanje opirati na pravico in pravičnost. Odkar pa se je pričelo ustavno življenje, pozabile so naše vlade na omenjeni rek cesarja Franca I. in si izbrale dru-zega, namreč: Injuria regnorum fundamentum — krivica je temelj državni. Sicer bi ne bilo mogoče, da so manjšine narodov prišle do gospodstva nad
večinami; na Češkem hočejo Nemci gospodovati nad Čehi, na Moravskem gospodujejo že dolgo. Ko so pa Nemci sprevideli), da je njih gospodstvo na \ Češkem dvomljivo, izmislili so si drug način, da bi gospodovali vsaj nad enim delom dežele, dasi je cesar 1. 1870 slovesno priznaval pravice češke krone in obetal, da se da kronati za češkega kralja.
Že leta 1872 so na deželnem zboru predlagali, da naj se okraji omeje po narodnosti; to je veljalo tudi glede okraja tepliškega; ali ker so se občine med seboj prepirale zaradi sedeža okrajnega sodišča, je vlada zavrgla dotične sklepe deželnega zbora. Teh sklepov torej zdaj več ni in vendar se justični minister sklicuje na nje. Poznejše po-skušnje glede razdelitve dežele v češki in nemški j del so bile še silnejše. Ali zakon zahteva, da je treba prej vprašati deželni zbor za njegovo mnenje; če pa zakon to veleva, vlada brez dovolitve deželnega odbora ne more ustanoviti nobene gospodske, torej je minister Schonborn ravnal protipostavno, ko je osnoval okrajno sodišče v Teplicah in njegov čin je bilo zgolj nasilstvo. Cehi hočejo mir in privoščijo Nemcem enake pravice, kakor jih oni zahtevajo, ali to enakopravnost oni iščejo in najdejo le na podlagi pravice; zato oni nikdar ne privolijo, da bi si Nemci odrezali kos zemlje, češko manjšino pa izgnali iz dežele in jo uničili.
Skozi 14 let, t. j. od 1. 1872 do 1. 1886 so Nemci vedno merili na to, da razdvojijo deželo češko, in ker se jim to ni posrečilo, izstopili so iz deželnega zbora. Kar naenkrat pride odredba ministra Schonborna ia ustreza njihovim zahtevam. Nekateri ticer pravijo Mladočehom, zakaj se zaradi te odredbe, ki šteje komaj 20 vrstic, tako zelo hu-dujejo, da celo tožijo ministra, ah reč je tako važna, da bi se dale cele knjige pisati o njej.
Ker doma ni šlo, prenesli so Nemci bojišče na Dunaj, kjer je najprej Plener v znani interpelaciji vprašal ministerskega predsednika, kako vlada sodi
o češkem pravu, in ker minister dolgo ni dal nobenega odgovora, prijemal je vlado v silnem govoru, češ, da slabejše ni in je ni bilo. Tudi so začeli od vlade zahtevati, da naj po upravnem potu odredi, kar po postavnem ne more. Taafle je potem odgovarjal na interpelacijo, v kateri je Nemce nekako tolažil: Bodite mirni', vam bomo že pomagali! Prišle so obravnave med vlado in nekaterimi privatnimi osebami naroda češkega (ugovor na levici), zato pa dotični sklepi ne vežejo naroda češkega. V dokaz, da Rieger, Mattuš in Zeithammer niso imeli nobenega pooblastila od naroda, prečita govornik neko pismo dr. Riegra, v katerem ta sam to potrjuje.
Ti možje so šli torej kot privatne osebe k grofu Ta&ffeju, kjer so se pri konjaku vršile razprave (Živahna veselost!), sicer bi si človek ne mogel misliti, kako bi bil mogel sin češkega naroda podpisati te sklepe, po katerih gre narodu češkemu za glavo! (Pohvala pri Mladočehih; klici na levi: ubogi Rieger!) Narod češki se zato v celoti upira dunajskim sklepom, vlada se jih pa še zmirom drži. 2e meseca januvarija leta 1890 je zaslužil grof Schonborn zatožen biti, ker je razdvojil praško višje sodišče in Nemcem dovolil vse, kar so zahtevali. Snovanje sodišč pa pripada postavodajalstvu in ne administraciji, zato je bila zatožba že tedaj opravičena.
Vlada je z nekako prevzetnostjo ravnala zoper narod češki, ki vzdržuje državo ; ona je sicer zahtevala gledč tepliškega sodišča od deželnega zbora njegovo mnenje, ali čakala minj ni. Vest se vzpenja pri takem ravnanju; mi imamo najbolj sprideno vlado in Avstrija ni več pravna država!
Češki narod te zaušnice ne more prenašati, zato so nasvetovali on in njegovi tovariši zatožbo, kateri noben jurist ne more oporekati, češki narod bode vse storil, da podere to sistemo, zato svari vlado, da nsj zapusti sedanji pot; če se izvršb
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
XVI.
V veliki sobi v vojašnici je bilo polno ljudij, pomorski, topničarski in peščastniki. Nekateri so spali, drugi so se (»a razgovarjali, sedeč na nekaki skrinji in na stojalu trdnjavskega topa, tretji so pa sestavljali največjo in najglasnejšo skupino. Pod obokom sedeli so na dveh razgrnjenih plaščih na tleh, pili portžr in kvartali.
„O! Kozeljcov, Koeeljcov! Dobro da si prišel! dečak! ... Kaj rana?" slišalo se je od več stranij. Tukaj se je videlo, da ga ljubijo in se veselč njegovega prihoda.
Kozeljcov je podal roko znancem, potem se je pa pridružil veseli skupini nekaterih častnikov, ki so kvartali. Mej njimi so bili tudi njegovi znanci. Lep, bolj suh črnolas mož z dolgim nosom in velikimi brkami, je metal bank z belimi, suhimi prsti. Na jednem prsta je bil velik prstan z grbom. Metal je tja v jeden dan in ne natančno, videlo se mu je, da je vznemirjen, če tudi se je hotel kazati mirnega, na njegovi desnici je ležal, glavo opirajoč na komolec, sivolas major z afektirano hladnokrvnostjo, pontiral po pol rablja in takoj plačeval. Na
levi strani je sedel lep častnik s potnim obrazom, ki se je posiljeno smejal in šalil. Ko so ubivali njegove kvarte, je vedno z roko iskal po praznem žepa svojih hlač. Igral je za veliko svoto, ali očividno ni več plačeval, kar je posebno jezilo lepega črnolasca. Po sobi hodil je gori in doli, držeč v rokah kup bankovcev, plešast, suh in bled častnik z velikim nosom in velikimi usti in je vedno stavil va bank gotove denarje in dobival.
Kozeljcov je izpil vodke in šel k igralcem. „Igrajte, Mihael Semenič!" rekel je bankar, „denarja imate obilo."
„Od kod naj imam denarja, v mestu sem poslednje pustil."
„Kaj še! Ste že katerega prav obrali v Sim-
feropolju."
„Prav pravite," rekel je, pa videlo se mu je, da ne mka, da bi mu verjeli, raztegnil se je po tleh in vzel v roke stare kvarte.
„Pa poskusimo, bodete vsaj vedeli, kaj da znam, toda malo piti moram poprej, da bodem bolj pogumen."
V kratkem času je izpil še kozarec vodke in nekoliko portera, potem pa zaigral zadnje tri rublje. Na malem, izpotelem častniku je bilo zapisanih
poldrug sto rubljev.
„Nemam sreče," rekel je, mirno pripravljajoč
novo kvarto.
„Potrudite se plačati," rekel mu je bankar, gledajoč ga, ko je nekaj časa nehal metati.
„Izvolite, jutri plačam," odgovoril je potni Častnik, nehote z roko brskajoč po žepu.
„Hm !" zagodrnjal je bankar in jezen gledal na desno in levo, ko je končal igro. „Tako ne gre," rekel je in položil kvarte. „Jaz neham, Zahar Iva-nič, tako ne gre," pristavil je. „Igrali smo za gotov denar, a ne na upanje."
„Kaj, morda dvomite? Res!"
„Od koga naj dobim?" zagodrnjal je major, ki je priigral kacih osem rubljev. Plačal sem že dvajset rubljev, priigral sem, pa ničesa ne dobim."
„Kako naj plačam?" rekel je bankar, „ko na mizi ni denarja."
„Kaj to mene briga!" zakričal je major vstajajoč, „jaz igram z vami, ali ne ž njimi."
Potni častnik se je razjezil.
„Jaz sem rekel, da plačam jutri, kako se upate tako nesramno govoriti!"
„J»z govorim, kar hočem! tako se ne sme — to rečem!" zakričal je major.
„Potolažite se, Peodor Feodorovič!" rekli so vsi, zadržujoč majorja.
Pa spustimo zaveso nad tem prizorom. Jutri ali pa morda že danes vsak izmej teh ljudij pojde veselo in ponosno smrti nasproti ter uoirje odločno in mirno; pa jedina tolažba življenja v teh raz-

Plenerjevi nameni, bode izpodkopan najkrepkejSi steber habsburške rodovine! (Burna, dolgotrajna pohvala med Mladočehi; živahno oporekanje na le-
vici.)
Silno žali ga pogled ministra češkega, ki je podpisal odredbo Scbdnbornovo. On tega ne bi bil storil nikdar, če bi bil moral tudi drva cepiti. (Po« hvala med Mladočehi.)
Za njim so govorili danes še Plener, Pacak, Deym, minister Sehonborn in dr. Zucker, o katerih natančneje poročam prihodnjič.
Predsednik je hotel zvečer napovedati sejo, ali ker je sklicana neka enketa glede delavskih odsekov, opustil je to in nadaljevanje razprave napovedal za jutri ob 10. uri dopoldne. Govorili bodo Vašaty, Bianchini, Herold in morda še nekateri drugi govorniki.
Današnja seja bila je končana ob 4. uri popoldne, enketa se prične ob 6. uri zvečer.
Po deželnih zborih.
XII. Češko.
Po nemških željah se morajo okraji razdeliti po narodnostih, kar seveda samo po sebi še ni nobena nesreča. Češki okraji naj bi se v šolskem oziru podredili češkemu oddelku deželnega šolskega sveta, v sodnem oziru češkemu senatu pri nadsodišču in v narodno-gospodarskem oziru pa češkemu oddelku deželnega kulturnega sveta; nemški okraji pa nemškim oddelkom dotičnih oblastev. Po tem takem bi o čeških šolah v nemških okrajih odločevali Nemci, ki bi skrbeli, da se te šole preustrojijo v prave po-nemčevalnice ali se pa odpravijo. Učitelji na teh šolah bi se ne smeli čutiti Cehe, ker sicer bi jih deželni šolski svet preganjal. Nemški senat pri nadsodišču, kateremu bi izključno bili podrejeni nemški okraji, bi pa tudi skrbel, da češčina polagoma izgine iz nemških okrajev, naj v teh okrajih živi še tako številne češke manjšine. Nemški listi so javno povedali, da lanje razdelitev deželnega kulturnega sveta, deželnega šolskega sveta in pa nadsodišča nema nobene veljave, dokler se ne razdele okraji in se potem vsa razdelitev izvrši na zgori omenjeni način.
V tako razdelitev seveda Cehi neso mogli privoliti. To nemško teženje moralo je vzbuditi tako silno razburjenje, da na kako trezno in stvarno pre-tresovanje spravnih predlog ni bilo več misliti, posebno ker so že Mladočehi močno ¡zbegali prebi-bivalstvo. Zatorej so bili Staročehi in veleposestniki že z ozirom na razburjeno javno mnenje prisiljeni predlagati, da se sprava odloži, dokler se duhovi ne pomirijo, dasi bi v nekem oziru bilo ugodneje, da bi se bile rešile v tem zasedanju nekatere važne spravne predloge, ki bi bile v korist Cehom, kakor bodemo v prihodnjič pojasnili. Nemški liberalci se jeze, da se je sprava tako odložila, kajti po njih mnenju bi se ne bilo treba ozirati na javno mnenje češkega naroda. Baš nemško-liberalna stranka v tem
merah, ki morajo pretresti tudi najhladnejšo domišljijo, v razmerah, v katerih ni nič človeškega in iz katerih ni upati nobenega izhoda, je pozabljenje, uničenj e zavednosti. V dnu duše vsakemu leži ta blagodejna iskra, ki ga dela junaka. Ta iskra se močno uname; ko pride osodepolni trenotek, zagori s plamenom in osveti velika dela.
XVII.
Drugi dan se je bombardovanje nadaljevalo z ravno tako silo. Ob jednajstih zjutraj je Vladimir Kozeljcov sedel v krogu baterijskih častnikov in bil se jih je že malo privadil. Ogledoval je nove obraze, opazoval, popraševal in pripovedoval. Skromna beseda artilerijskih častnikov, ki je vendar malo cikala na učenost, je v njem vzbujalo spoštovanje in mu je ugajala. Sramožljiva, nedolžna in lepa njegova vnanjost se je prikupila častnikom. Najstarši častnik v bateriji, stotnik, majhen rudeč mož z malim čopom in gladkimi senci, vzgojen po starih navadah v top-ničarstvu, damski kavalir, in nekako učeno se držeč je popraševal Vladimira o njegovem topničarskem znanju, novih iznajdbah, norčeval se je iz njegove mladosti in njegovega lepega obrazca, sploh je občeval ž njim, kakor oče s sinom, kar je Vladimiru jako dobro delo. Poročnik Djadenko, mlad častnik, z nekakim ošabnim govorom, v obdrgneni suknji in z zmršenimi lasmi, ki je vzlic temu, da je jako glasno
oziru nema pravice se pritoževati. Le pomislimo, kako so še nedavno hvalili nemški liberalci nemškega cesarja, da je preprečil versko šolo v Prusiji, ko se je narod začel izjavljati proti njej. Vsakdo vi, da gibanje proti verski šoli v Prusiji se nikakor ni bilo tako razširilo na vse sloje naroda, kakor se je gibanje proti češko-nemški spravi na Češkem. V Prusiji še nikakor ni bilo dokazano, da je večina prebivalstva proti verski šoli, da, celo veliko bolj verojetno je, da je velika večina za versko šolo. Na Češkem so pa že razne volitve pokazale, da je večina češkega naroda proti češko-nemški spravi. Ce nemški liberalci odobravajo, da se je v Prusiji umaknila vsled nasprotnega gibanja šolska predloga, morali bi še bolj odobravati, da se odloži izvršitev češko-nemške sprave, kakor je sklenila večina spravne komisije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. maja. 5otraB)e detel«.
Tožba proti ministru. Staročeški listi dokazujejo baš na tej tožbi proti ministru, kako lahkomiselno Mladočehi postopajo. Ce so hoteli staviti tak predlog, morali bi bili poprej zänj pridobiti konservativce, posebno pa češke veleposestnike. To morda tudi ni bilo tako nemogoče, če se pomisli, da je sam knez Schwarzenberg v deželnem zboru rekel, da bi razdelitev okrajev administrativnim potom nasprotovala veljavnim postavam. Sklicujoč se na to izjavo, bi bili lahko začeli pogajanja z veleposestniki. Mladočehi so pa le gledali, kako bi odrinili veleposestnike od sebe. Sami Mladočehi pa za svoj predlog še toliko glasov ne bodo mogli dobiti, da bi se dalo govoriti o kaki moralni zmagi.
Položaj. „Gazeta Narodova", ki stoji v jako dobrih odnošajih s poljskim klubom, piše, da so Mladočehi stvari tako daleč pritirali, da sedaj vlada za vsako ceno išče levičarske pomoči. Z Mladočehi je v parlament prišla brezozirnost, neumestna romantika vsaj sedaj neizvršljivih želj, zmešanje opravičenih terjatev z neutemeljenimi. Noben resen politik z Mladočehi računati ne more. V politiki pomeni preveč zahtevati, vsemu se odreči. S tem se pride v onemoglost, iz katere ne pomagajo nobene fraze. Potem pa piše ta list, da Poljaki morajo ostati v dobrih razmerah s konservativci, češkimi veleposestniki in Staročehi. Ti delajo v parlamentu nekaka protivesje nemškim težnjam. Poljaki ne smejo se z Nemci zavezati v trdno večino, ker bi potem omenjene zmerne elemente porinili v opozicijo in bi se s tem povekšala moč razdirajočih elementov. Ko bi Poljaki se popolnoma odločili od konservativcev, bi takoj tudi levica jela drugače govoriti.
Moravsko. Občinske volitve v Prostejevem vrši se za Cehe ugodno. V drugem razredu se Nemci niti volitve neso udeležili. Češka stvar na Moravskem počasi, pa vendar neprestano napreduje. Odkar vlada grof Taaffe, so Cehi v desetih mestih dobili upravo v svoje roke in pričakovati je, da jo še dobe v štirih mestih. V Prostejevem so Nemci 34 let imeli večino, pa so jo letos izgubili, menda za vselej. V tem mestu je bil hud boj, ker je mnogo tovarn v nemških rokah in so za Nemce tudi močno delali židje. Moravski Slovani ne tirajo radikalne politike, kakor Mladočehi, baš zaradi tega pa napredujejo v mestih, ker jih podpirajo vsi
govoril, vedno iskal priložnosti, da bi se s čim prepiral, in sploh rad zbadal, je ugajal Vladimiru, kateri je pod to surovo vnanjostjo videl jako dobrega človeka. Djadenko je vedno stregel Vladimiru in mu dokazoval, da topovi v Sebastopolju neso pravilno postavljeni. Nadporočnik Crnovicki z visoko vzdigne-nimi obrvmi ni ugajal Vladimiru, če tudi je bil naj-uljudnejši izmej vseh in oblečen v dovelj čisto suknjo, dasi ne novo, a le lepo popravljeno, in je kazal na telovniku zlato verižico. Vedno je popraševal, kaj dela car in vojni minister, in pripovedoval z nenaravnim naudušenjem hrabra dela, ki so se dovršila v Sebastopolju, pritoževal se o tem, da je malo pravih domoljubov, sploh je kazal mnogo znanja, razuma in plemenitih čustev; Vladimiru se je vse to zdelo nekako neprijetno in nenaravno. Glavna stvar je pa ta bila, da je opazil, da drugi častniki neso dosti govorili s Crnovickim. Junker Vlang, katerega je on vzbudil včeraj, je tudi bil tukaj. Ničesar ni govoril, temveč skromno je jedel v kotu, smejal se, kadar je bilo kaj smešnega, točil jim vodko in delal za vse častnike smodčice. Menda je ljubeznjivo vedenje Vladimirovo, kateri je občeval ž njim, kakor s častnikom, ter ravnal ž njim, kakor z dečkom, ali pa prijetna vnanjost ugajala Vlangi, kakor so ga imenovali vojaki, ki so, ne vem zakaj, njegov priimek sklanjali v ženskem spolu; svojih velikih očij ni obrnil od novega častnika, precej je uganil vse nje-
zmerni elementi. Njih delovanje zares ni hrupno, ali plodovito.
Hrvatska. Kakor poročajo hrvatski listi, bodo občne volitve za sabor dne 13., 14. in 15. junija. Pri letošnjih volitvah bode hud boj mej obema opozicijskima strankama. Starčevičevci bi radi povsod izrinili zmerno opozicijo. Kjer bode zmerna opozicija postavila svojega kandidata, bode stranka prava gotovo tudi svojega. Tega boja pač nikdo ne bode bolj vesel, nego vlada. Ko se bodete opozicijski stranki ruvali mej seboj, bode vlada v zbor vrinila še več svojih pristašev. Položaj za opozicijo letos na Hrvatskem ni baš neugoden, ker Srbi več ne bodo šli brezpogojno z vlado. Toda z nestrpno politiko bodo Starčevičevci vse spridili. Mej zmerno opozicijo in Srbi bi se dal napraviti kak kompromis, mej Srbi in stranko prava je nemogoč. Ce zmerna opozicija v novem saboru ne bode znatno zastopana, Srbom ne bode druzega kazalo, nego pridružiti se vladni stranki.
T nanje drtav«.
Turčija in Bolgarija. V Carigradu se je pričela obravnava proti dvema osobama, ki sta ob-dolženi, da sta umorili bolgarskega zastopnika Vul-koviča. Oba zatoženca tajita. Prva dva dni obravnava ni nič posebnega razkrila.
Bolgarija in Rusija. Dijak Kušelev, katerega oče je v bolgarskem revolucijonarnem odboru v Odesi, je določno izpovedal, da so Vulkovičevi morilci dva dni po umoru pripeljali se v Odeso in so jih hitro odposlali v sredo Rusije. Seveda natančneje bi mogli povedati Šišmanov, Tufekčijev in Georgjev, ki vse vedo. Belčeva morilci so pa cel teden bili v Sofiji skriti v tiskarni Kušelevega očeta, potem so pa ž njim odpotovali v Rusijo. Osobi, ki sta zaprti v Carigradu, sta le sokrivi Vul-kovičega umora.
Rusija. Vlada je sklenila ukreniti odločne naredbe proti razširjanju nalezljivih boleznij. To je bilo tudi potrebno, ker se je zlasti legar že razširil po jako obširnih pokrajinah. Ne vi se pa, če bode stroge naredbe tudi mogoče izvesti, ker pomanjkuje zdravnikov in uprava jako pomanjkljivo izvršuje svoje dolžnosti.
Francija. Sedaj se v Franciji posebno parlamentarni in vladni krogi bavijo s tem, da bi se iz državne blagajnice odškodovali tisti, ki so poškodovani na premoženju po dinamitnih napadih. Vsi sicer priznavajo, da bi to bilo umestno, ali bati se je, da bode to državi napravljalo preveč troškov, ko bi se dinamitni atentati nadaljevali. Po zakonu z dni 1. aprila 1884 imajo občine povrniti škode vsled javuega nasilstva, ako je hudodelstvo izvršilo več ljudij, ki so se vkupe s hudobnim namenom zbrali. Za anarhiste pa ta zakon ne velja, ker svoja hudodelstva izvršujejo le posamično. Zaradi tega je za odškodovanje po anarhističnih zločinih poškodovanih treba posebnega zakona.
Nemčija. Shod narodnih liceralcev v Vrati-slavi je sklenil, da ne bodo v šolski zakonodaji ni-česa odjenjali cerkvi. Sploh po njih mnenju sedaj ne kaže preustrojiti šole, ker so politične stranke preveč nasprotne v tej zadevi; kar se pa tiče srednjih šol, so si mnenja tudi preveč nasprotna. Ravno tako tudi narodni liberalci ne bodo pustili, da bi se cerkvi dale kake večje pravice pri postavodajstvu o sklepanja in ločitvi zakonov. Sklepi tega shoda pač nikogar neso osupuili, saj že poznamo vse liberalce. Pokazali so pa ti sklepi, da mej narodnimi liberalci in svobodomiselno stranko ni nobene druge bistvene razlike, kakor ime in pa da prvi včasih višjim krogom na ljubo malo prikrivajo svoje pravo mnenje, slednji je pa vedno očitno kažejo.
gove želje in ves čas je bil v nekakem ljubovnem navdušenju, katero so seveda opazili častniki.
Pred kosilom je prišel podstotnik z utrdb in se je pridružil njih družbi. Podstotnik je bil rumenolas, lep, gibčen častnik, z velikimi rudečimi brkami in zalisci. Izvrstno je govoril ruski, pa preveč pravilno in lepo za Rusa. V službi in v življenju je bil tak, kakor na jeziku. Bil je dober tovariš, najzaneslj-vejši človek v denarnih stvareh; pa vendar je na njem nekaj manjkalo in baš zato, ker je vse bilo tako dobro. Kakor vsi ruski Nemci, v čudnem nasprotju z idejalnimi nemškimi Nemci, bil je tudi on „praktiseh" v najvišji stopinji.
„Sedaj je pa prišel naš junak!" rekel je stotnik, ko je Kraut mahajoč z rokama in rožljajoč z ostrogama prišel v sobo.
„Kaj želite? Friderik Krestjanič, čaja ali vodke?"
„Ukazal sem že sebi prinesti čaja", odgovoril je. „Dajte še vodke, dokler je je še kaj, da se malo razveseli srce. Jako prijetno mi je seznaniti se, mislim, da se bodemo dobro sporazumeli", rekel |e Vladimiru, kateri je bil vstal in se mu poklonil. „Na utrdbi mi je povedal narednik, da ste že včeraj prišli."
„Jako sem vam hvaležen za vašo postelj, prenočil sem na njej."
„Ste li mogli mirno počivati na njej? Jedna
Južna, Amerika. V Boliviji so se spuntali Indijani. General Gonzales je sicer zmagal L.dijane in jih pognal v gore, ali vendar so trdnjavi La Par in Sucre prisvojili si Indijani. Vstaja mora biti precej nevarna, ker so se vstajnikom pridružili tudi Indijani ob gorenjem delu Maranona. Predsednik republike hoče baje naprositi Brazilijo, Argentinijo in Peru, da bi skupno začeli vujno proti Indijanom. Brazilija in Argentinija se pa bodeta za vojsko težko odločili, ker imata domd vedno nerede in jima že primanjkuje vojaške sile, da bi Krotili domače upornike.
Izvirni dopisi.
Od nemške meje na Štajerskem, 3. maja. Slovencem ob meji se jako slaba godi. V šoli jim silijo nemščino, slovenskih duhovnikov pa ni dovolj, da bi povsod zadoščali potrebam prebivalstva.
Na Kapli imajo še propovedi in druga opravila slovenska, ker ondi bivajo skoraj sami Slovenci. V šoli pa jim vsiljujejo nemščino in nekateri bi sami radi postali Nemci, ker vzeli so od „schulvereina" denar za razširjenje šole. Vendar ponemčevanje ne bode imelo vspeha, dokler bodo imeli slovenskega duhovnika in učitelja.
Pri sv. Duhu je še dobro, dasi je neki visok gospod menda rekel, ljudstvo prej ko mogoče naučiti nemščine.
Najslabše se godi Slovencem v Lučinah. Tu je tretjina Nemcev, dve tretjini Slovencev. Šola je že od nekedaj nemška, po prihodu novega g. dekana V. pa se tudi v cerkvi ne sliši slovenska beseda. Žalostni hodijo Slovenci v cerkev, a še žalostnejši se vračajo, ker ne razumejo božje besede. To človeka boli, ko čuje kaj tacega, in sicer ne samo glede na narodnost, temveč zaradi verske vzgoje. Posebno v cerkvi mora veljati z ozirom na narodnost staro pravilo: Vsakemu svoje, kolikor le razmere dopuščajo.
Ob vsej meji bi morali biti slovenski duhovniki in učitelji, kajti le U-ko ne bi ljudstvo trpelo duševne škode. Kdor pa je zmožen jezika, a se ga ne poslužuje, ta je najemnik, kateremu neso mari ovce, ne blagor ljudstva; tako bode gotovo enkrat težko dajal račun od svojega pastirstva.
Glejte misijonarje! Ce hočejo ti vspešno delovati med neverniki in krivoverci, najprvo se nauče njihovega jezika. In to je naravno, edino pravo. Ali naj se prebivalstvo uči tujega jezika zaradi jedne osebe? To velja v šoli in uradu, posebno pa bi v «erkvi ne smelo biti drugače. Cujem celo, da je pevkam prepovedano peti v cerkvi slovenske pesmi. Ce je to vse istina, je že prehudo in dotična oblast naj bi potrebno ukrenila. Preverjen sem, d» bi se bilo že zgodilo, ko bi bila ta nerodnost znana na višjem mestu.
V Zagrebu, 2. maja. Pri nas 6e je začelo volilno gibanje. Prvi od vseb je bil veliki župan zagrebške županije, ki je izdal na oblasti uradni oglas, kako se imajo ravnati pred volitvami in po volitvah.
noga je zlomljena in jo je treba podkladati, ker tukaj v vojnem stanu ni nikogar, da bi popravil."
„Ste li srečno opravili svojo službo", vprašal je Djadenko."
„Nič posebnega ni bilo. Samo Skvorcev jo je skupil. Jeden topniški voz so včeraj popravili, na kosce so razbili stanico."
Vstal je in začel hoditi gori in doli. Vidno je bilo, da je bil še ves pod vplivom prijetnega čuv-stva, katero čuti človek, ko ravno pride iz nevarnosti.
„Kaj, Dimitrij Gavrilič", rekel je in potresel za koleno stotnika, „kako se kaj imate, prijatelj? Kaj pa vaša vloga, ali še vedno molči?"
„Ničesa še ni."
„Saj tudi ničesa ne bode," odgovoril je Djadenko, „to sem vam že popre) dokazoval "
„Zakaj ne bode ničesa?"
„Zato, ker neso tako poročali."
„Oh, vi se pa vedno prepirate!" rekel je Kraut smejaje se, „Pravi prepirljive, ki nikdar ne od-jenja! Naposled se bodo vas naveličali."
„Ne, ne bodo se ne."
„Vlang! prinesite mojo pipo in nabasajte jo," rekel "je in obrnil se k junkerju, ki je hitro tekel po pipo.
Kraut se je oživel. Pripovedoval je o bombar-dovanju, popraševal je, kaj so brez njega delali. Govoril je z vsemi.	(D»'ie llidL>
Da je po tem oglasa opoziciji zabranjeno vsako delovanje, je čisto razumljivo vsakemu, kdor le ta spis prebere.
Opozicijonalnim kandidatom ni dovoljeno, na skupščinah sploh govoriti o polivki, kajti oblasti imajo pravico, vsakega zapreti, ki bi se drznil kri-tikovati delovanje današnje vlade. Na tak način je seveda najlaglje zatreti protivno stranko, če ne sme niti pisati o vprašanjih, ki se tičejo naroda.
Zatorej pa tudi opozicija nima zares nobene nade, da bi mogla pri bodočih volitvah s svojimi kandidati oel6 v vseh onih okrajih zmagati, kjer so dozdaj bili izvoljeni.
Posebno hudo se pritiska neodvisna stranka, katera bi mogla seveda današnjim mogotcem največ škodovati, ko bi se mogla pomnožiti v saboru. To se pa ne bode zgodilo, ker se jej protivi tudi Starčevičeva, katera noče ž njo skupno postopati pri bodočih volitvah, nego se hoče podati v volilno borbo sama zd-se.
Da se njihova stranka bolje organizira, imeli so v to svrho 27. in 28. aprila shod na Reki pri g. Erazmu Barčiču. S početka so bili sklenili, da se bodo posvetovali na parobrodu daleč na morju. Ali ko so videli, da se jim oblasti na Beki ne pro-tivijo, in ker je bilo slabo vreme, ostali so na suhem.
Zboru je predsedoval baron Bukavina, a podpredsednik je bil Fran Folnegovic. Prisotnih je bilo okoli 80 privržencev Starčevičevih, a sam vodja uji-hov se ni udeležil skupščine.
Dr. Laginja in prof. Spinčič sta se opravičila, da sta zadržana vsled državnozborskih dolžnostij.
V	razpravah o važnejših zadevah so posebno sodelovali : Jakic iz Pulja, dr. Trumbič iz Spljeta, don Prodan iz Zadra in Supilo iz Dubrovnika; a iz Hrvatske : Banjavčič, Frank, Folnegovic, David Star-čevic, Kutusovič, Došen in Tuškan.
Glavni sklep je le ta, da se imajo organizovati odbori v vseh volitvenih krajih, ki bodo v zvezi s s klubom, kakor je na Ogerskem grof Apponji uredil svojo stranko.
Ob času volitev se ima izdati narodu oglas z natankim programom stranke. Glavno načelo stranki ima biti, da živi v Hrvatskej samo hrvatski narod kot politična vsebina. V tem pogledu imajo prav, kajti tudi nagodba med Ogersko in Hrvatsko pozmi na Hrvatskem samo jeden političen narod na celem prostoru, namreč hrvatski.
Tudi je skupščina odobrila izstop nekaterih dalmatinskih poslancev iz narodnega kluba tamošnje večine, ki se ni pokazala dovolj odločna povodom debate o hrvatskem vprašanju, ter resolucijo poslancev Spinčiča in Laginje o hrvatskih zadevah v Istri.
Priznala se je tudi solidarnost z Mladočehi v političnem pogledu in delovanje v državnem zboru.
Konečno je predlagal dr. Frank, da se vodji stranke, dr. Antonu Starčeviču, izroči neko častno darilo od strani naroda, namreč da se mu sezida v Zagrebu palača, kjer bi imeli ob enem tudi privrženci njegovi svoj dom.
V to svrho se bode pozval narod v volitvenem oglasu, da začne zbirati denar v to svrho. To je lep predlog, ali se bode težko izvel, narod hrvatski je preveč iztrošen, da bi mogel nabrati v kratkem toliko svoto, da bi se sezidala palača v Zagrebu.
V	tako svrho treba nabrati najmanj 50.000—100.000 goldinarjev, če se hoče kaj lepega izvesti. Ali če niso mogli nabrati niti toliko denarja, da bi bili mogli izdati vsa dela Starčevičeva, kar gotovo manj stoji, bodo gotovo tem težje nabrali tako veliko svoto, če se ne najde kak bogataš, ki bi z izvan-rednim prinosom zidanje takega doma pospešil.
Vidi se, da stranka Starčevičeva oprezno dela ter se skrbno pripravlja za bodoče volitve. Med njimi ima mnogo podjetnih mSž, pa se zatorej nadejajo, da bi mogli dobiti v novi sabor več poslancev, nego so jih imeli dozdaj.
Ker tudi vlada ni njim tako nasprotna, kakor neodvisni stranki, je mogoče, da se njihovo število pomnoži. Vendar pa bode imela vkljub temu vla-dina stranka v bodočem zboru vsejedno ogromno večino, kajti opoziciji ste nesložni, a razven tega ima vlada volitvene priprave in izvršitev v svojih rokah.
Volitve se bodo vršile bržkone meseea junija, a sedanji zbor se bode zbral koncem tega meseca še na jedno kratko zasedanje in potem bode raz-puščen.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. maja.
(Osebna vest.) C. g. Miha Zupan, župnik r Polhovem Gradcu, je dobil župnijo v Sostrem.
(Načelnik državnih železnic), dr. pl. Bilin-ski, nastopi dne 7. t. m. nadzorovanje, ki bode trajalo 14 dnii. Mudil se bode na postajah : Selz-thal, Beljak, Trbiž, Ljubljana, Pulj, Herpelje, Trst in Gradec.
(Ljubljansko gasilno društvo) praznuje praznik svojega varuha sv. Florijana prihodnjo nedeljo, dn6 8. t. m., s sv. mašo, katero bode v cerkvi sv. Florijana daroval prečast. g. prof. Gnedza. Zbirališče pred mestno hišo ob polu 7. uri.
(G. kr. deželna vlada kranjska) je Ivanu Bajuku iz Božakovega priznala talijo v znesku 26 gld. 25 kr.. ker je dne 23. avgusta 1891 rešil dečka Jos. Nemaniča iz Kulpe.
(Ameriške trte.) Ker je trtna uš na Kranjskem naredila že toliko škode ter mnoge vinograde popolnem uničila, skuša deželni zastop kolikor mogoče pospeševati zasajanje viuogradov z ameriškimi trtami. V I ta namen je deželni odbor sklenil, da bodeta letos dva i tridnevna tečaja za vinorejce na vinorejski šoli na ; Grmu pri Rudolfovem in v Vipavi, kjer se bodo udeleženci učili cepljenja trt s praktičnimi poskusi. Da se bodo mogli udeležiti teh tečajev tudi ubož-I nejši iz oddaljenih krajev, bode deželni odbor povrnil potne troške ter še vsakemu dovolil po 1 gld. na dan za troške.
(Občni zbor okrajne bolniške blagajnice) bode dne 8. maja ob 9. uri dopoldne v mestni svetovalnici, ker je bil občni zbor dne 24. aprila — nesklepčen.
(Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaju)
se je v svoji prvi redni odborovi seji dne 3. maj-nika 1892 sledeče konštituiral: Predsednik gospod Mihalič Ant^n, drd. med.; podpredsednik gospod Regally Fran, stud. iur.; tajnik g. Zilih Jos., stud. phil.; blagajnik gosp. Benedik Janko, stud. med.; knjižničar g. Dokler Zvonimir, stud. phil.; arhivar g. Zupančič Jakob, stud. phil.; odbornik g. Omersa Josip, stud. tech.; namestnik g. Korenčan Andrej, stud. med.
(Politično društve „Edinost") v Trstu je v svoji zadnji odborovi seji izreklo zaupnico državnemu in deželnemu poslancu, gospodu profesorju S p i n č i č u.
(Odbor „Slovanske čitalnice" v Trstu) je so-
stavljen tako-le: Ante Truden, predsednik; dr. Karol G laser, podpredsednik; dr. Matej Pret-ner, tajnik; dr. Miha Truden, blagajnik; Ivan Abram, dr. Fr. Mandič, Ivan Mankoč, Pe-; roslav Paskievic-Cikara in Ivan Sabec, odborniki; dr. Gregorin, Jos. Abram in Lacko Križ, namestniki.
(Romarski vlak v Lurd) odrine 10. majnika iz Strassburga preko Pariza.
(Večerno zabavo) priredi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" v svojem domu (Poljske ulice št. 10) v nedeljo, dnč 8. maja t. I. Vspored: 1. A. Nedvčd: „Pozdrav", zbor. 2. H. Volsrič: „Kukavica", zbor s tenor-solo. 3. G. Ribar: j „Zvonovi", osmospev. 4. A. Sachs: „Na goro", j zbor. 5. A. Nedved: „Kranjska dežela", za srednji i glas s spremljevanjem glasovira. 6. A. Sachs: „Novi ; Salomon", šaljivi trospev za tenor, prvi in drugi bas s spremljevanjem glasovira. Besede prečast. g. : prof. A. Kržiča. Osebe: Sodnik; prvi bas p6je M. Bončar. Vrtač, Žid; teuor poje A. Kosmač. Kmet; drugi bas poje g. Iv. Rebek. 7. „Srečna vdovca", j Komičen prizor v jednem dejanju. Spisal prečast. | g. dr. Marinko. Osebe: Žvižgovec, g. M. Bončar; i Ukovec, g. Iv. Rebek; Natakar, g. A.Erjavec; Po-i stiljon, g. A. Bončar. — Vstopnina: Sedeži po 40 ! in 30 kr.; vstop 20 kr. Začetek ob 7. uri zvečer.
(„Naravno bogoslovje") zove še knjig», katero je spisal v hrvaščini profesor bogoslovja na zagrebškem vseučilišču, dr. Antč Bauer. Namenjena je v prvi vrsti bogoslovcem. Vendar jo bodo s koristjo čitali tudi drugi izobraženi čitatelji. Hrvaščine ve-i ščim Slovencem knjigo toplo priporočamo. Dobiva i se pri gosp. pisatelju v Zagrebu izvod po 1 gld. 20 kr.
(Darovi avstrijskih hranilnic.) Avstrijske hranilnice razločujejo se od inozemskih hranilnic v tem, ' da so humanitetni zavodi v pravem pomenu besede.
I Do 1. 1889. so razdelile avstrijske hranilnice, in sicer na Spod. Avstrijskem 7,217.647 gld., na Gor. Avstrijskem 2,882.817 gld., na Soinograškem 840.216
gld., na Štirskein 4,413.177 gld., na Koroškem 1,111.280 goldinarjev, na Kranjskem 689.816 goldinarjev, v Priraorji 118.669 gld., na Tirolskem in Predarlskem 935.884 goldinarjev, na Češkem 16,812.605 gld., na Moravskem 4,161.351 gld., v Šlezijl 965.751 gld., v Galiciji 727.933 gld., v Bu-kovini 153.345 gld., vkupe: 40.630.501 gld.
(V Severno Ameriko) se je v preteklem tednu samo do Novega Jorka pripeljalo 13.177 potnikov; med temi 4538 skozi Hamburg, 2351 skozi Bremen, in ostalih 6288 preko drugih luk. Najhitrejši par-nik je bil hamburški pamik „Normama" s 1162 potniki, ki je preplul Veliki ocean v šestih dnfeh in
trinajstih urah.
(Mož umoril ženo.) Iz ormoškega okraja se nam
poroča: Po noči od 30. aprila na 1. dan maja zadavil je 301etni Fr. Majcen, viničar in mizar v Ko-račkem Vrhu fare sv. Tomaža blizu Velike Nedelje svojo ženo, s katero je že več let sem slabo ravnal. Dne 30. aprila je prišel Majcen pozno zvečer domov — imel je navado, da se je po noči rad potepal — in žena mu je prišla odpirat. A pri tem jo je prijel mož z obema rokama močno za vrat ter jo tako krčevito stiskal, da jo je nazadnje zadavil. Ko je hudobnež videl, da je žena mrtva, obesil jo je na vežin» vrata ter so jo sosedje tudi tako visečo našli. Majcen je takoj, ko je svoje hudobno delo izvršil, zopet odšel od doma. Ko so ga orožniki drugi dan prijeli, je surovež tajil, rekoč, da ni on žene umoril in da ga niti doma ni bilo. Ko so ga pa dovedli pred ormoško sodišče, je tukaj izpovedal, da je z namenom umoril ženo, da se je tako reši. Majcen je nadalje trdil, da ni bil vinjen, ampak popolnoma trezen, ko je grozno delo ueinil.
( Žena njegova je bila mirna in dobra duša, katero so vsi sosedje radi imeli ter jo vedno pomilovali, videč, koliko sirota poleg svojega surovega in razuzdanega moža trpi. Majcen se je baje ženi že večkrat grozil, da jo bode ubil in par dnij pred tem groznim činom vzela je Majcenova žena, ki je'mnogo stradala, od raznašalca žemelj in kruha hleb kruha na up, rekoč: V nedeljo Vam kruh platim, če me mož prej ne ubije, če me pa ubije, Vam pa bode že kdo plačal". In res reva ni več učakala nedelje.
(Vrat je prerezal) v torek na	cesti v Prosek
i mladi ženski imenom Marija Sterz	neki hudobnež,
j Deklina je bila že mrtva, ko so	jo uašli ljudje. 1 Zločinca so že zasačili in priprli.
Dunaj, 5. maja. Trgovski minister je ! državnemu zboru predložil postavni načrt o lokalni železnici Janjici-Bugojno s postransko progo Dolnji Vakuf-Jajce. Poslanec dr. Va-šaty jo. v debati silno napadal pravosodnega ministra, češ, da je z namenom prekršil zakon iz sovraštva do češkega naroda. Sokriv je tudi ministerski predsednik, katerega odstop zahteva govornik.
Berolin, 4. maja. Kakor je izvedel „Berliner Tagblatt", je Evgen Wolff prišel v Tango, Po njegovem brzojavnem poročilu je Emin paša, kakor trdijo poslednje vesti, | zbolel za kozami.
Pariz, 4. maja. Very-ja, ki je žrtva razstrelbe na buljvaru Magenta, morali so
operirati. Izrezali so mu oko. Naredbe proti anarhistom se nadaljujejo. Bilo je več hišnih preiskav.	■ -
Cannstadt, 4. maja. Tovarna za posteljne zmeti (peresa) gori. Več delavcev in delavk se ni moglo rešiti in so najbrž 'zgoreli. Koliko je mrtvih, se še ne ve.
Litih, 5. maja. Večina priprtih taji, a priznajo anarhistiška načela. Dokazano je, da so se vsi napadi izvršili z 21 kg. ukradenega „forcita". Zaprli bodo še več oseb.
Valence, 5. maja. Nemški klativitez Hartel je zaradi umora blagajnika trapistov obsojen na smrt.
Mons, 4. maja. Policija prijela je moža, ki je priznal, da je s pomočjo druzih anarhistov hotel razstreliti hiše najodličnejših prebivalcev tega mesta. Pri njem so našli pet dinamitnih patronov.
Peterburg", 4. maja. Žitna komisija pod predsedništvom Abaze je jednoglasno sklenila, da se dovoli iz Bige, Libova in Revala izvažati oves in koruzo.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 1M". za 0'7° pod nörmalom
\
Tovarua cerkvcne oprave. ••<•
71
Premovana	__1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in iadelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni pararaenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26-1
cela uiašna obleka v najpravilnejši obliki:
-i- Cerkveni j> ;i i- a im e n t i.
Razglas.
DR- JOSIP SERNEC,
naznanja, da je $MMl£ll svojo pisarno iz J. Humerjeve hiše Ml®
I©© poprej Reiterjevo hišo v Ljubljanski ulici št. 1 . 236 3_!
Deželni odbor kranjski razpisuje
dobavo in montiranje železne strojne naprave na odra (nateze in zareze) v novem deželnem gledišču v Ljubljani
s proracunjenim zneskom 6000 gld,
Dotični proračuni, načrti in pogoji so na razgled v pisarni stavbinskeaa vodstva v navadnih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe
do dne 13. maja t. 1. do 12. ure dopoldne
oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kraniskega ter jim prilože 5°/o jamčevino, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papiriih. Ponudbe morajo biti kolekovaue in zapečaiene ter se mora vsak ponudnik izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbimski podatki in da se pogojem podvrže. Ponudniki na| zapišejo s številkami in z, besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotmh proračunjenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan ter svoj lastnoročni podpis.
Od dež:, odbora kranjskega.
V Ljubljaui, dne 4.. maja 1892 .	237 l
r ®
H
S
V
A
I
L
Cuje se. da sem podpisani v sodružj' s kojim drutrom. Pojasnim s tem, da nimam razvi-n v radi k'>ukurence pn večjih stavbah osuo-vanem konsorciiu nobenega sodružnika.
Firma moja ie	, ^
„Vincenc čamernik" |ui
kamnosekarstvo,	J
katera še najtopleje priporoča i nadalje prečast. duhov>čnt iu slav. občinstvu, z zagotovilom iiuega \u cenesa izvrševani».
Nadejaje se obilih naročil belež m velespoštojanjrm
Vincenc Čamernik, Parne ulice, LJUBLJANA, dne 2. maja 1892
235 3—2
I> u ii a j 8 k a l>orza.
Dne 5. maja.
Papirna renta 5 davka ....	95	gld.
Srebrna renta 3%, 16% davka ....	94	,
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	101	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	992	„
Kred tne akeije, 160 gld. . ......321	„
London, 10 funtov stri..............119	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................3	„
Nemških mark 100 ..................58	„
35 kr. 90 „ 90 „ 16 „ n
20 „ 65 . 50 .
65 ., 55 „
Dne 4. maja.
Ogerska zlata renta 4%.......109	gld.	50
Ogerska papirna renta 5%.......100	65
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	50
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	141	„	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184	„	50
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'¡,%	100	„	50
Kreditne srečke, 100 gld.......187	„	—
St. Genois srečke. 40 gld.........62	„	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........63
Windischgraezove srečke, 20 gld..........67
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	86
Papirti rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
gld.
- kr.
25 „
«jO
76 „ 25 Van