Listek.
<J33
bi bil pisatelj omenil razliko med tujkami (Fremdwbrter), izposojenkami (Lehnworter) in besedami, ki so skupnega indoevropskega porekla, ter da bi bil dodal najglavnejša glasovna pravila, po kojih so dobile tujke domačo obliko.  —
Rad priznavam, da je pisatelj s tem poglavjem zamašil vrzel v slovnici slovenski; a še večjo zaslugo bi si bil pridobil, da je dodal tudi poglavje o najdebelejših germanizmih, ki se žal še dandanes šopirijo po listih in knjigah slovenskih. Omogočil bi bil, da se vender že lotimo dela, na koje je pozival Slovence že Koseški z znanimi besedami:
,,Jezik očistiti peg,  opiliti gladko mu rujo,
Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj." *)  —
(Konec prihodnjič.)
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odsiej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o vašnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali.
— Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku I. zvezek: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih zrine" 27. maja 1852., št. 117. drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne' 27 decembra 1862., št. 6. drž zak. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko-pravnega obsega. Izdalo društvo »Pravnik«. Natisnila in založila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1889 , 8, 426 str. Cena v platno vezanemu zvezku 3 gld. (po pošti 15 kr. več) — Ta prvi zvezek zgoraj navedene zbirke je spretno uredil g. dr. Jakob Kavčič, c. kr. državnega pravdnika namestnik v Ljubljani, ki pravi med drugim v uvodu: »Pri uredovanji tega zvezka sem se ravnal po splošnem načrtu nameravane zbirke, kateremu pa glede kazenskega zakona naslednje pristavljam : Ker imamo »uradno« priročno izdajo »kazenske postave« v slovenskem prevodu in ker ne gre v jezikovnem osiru prenarejati uradnega teksta, ostal je jezik uradne izdaje iz 1 1853. bistveno in do malega neizpremenjen, posebno v svojem zlogu; le oči vidno zastarele slovnične oblike sem nadomestil s sedaj v slovenski pisavi sploh prizuanimi novejšimi oblikami. Dalje sem nekatere izraze, katerih v sedanji pisavi pač nikdo več ne rabi, n. pr. ; tiskopis, zapopad, zapopadek, vredovavec, vredovavstvo, kaznovavnica, prikladnost, nad-gled, obračanje (Anwendung), rodivci, izrejuik, poklicavec, poklicanec itd. zamenil z izrazi. tiskovina, vsebina, pojem, urednik, uredništvo — uredovanje, kaznilnica, sposobnost, nadzor — nadzorovanje, uporaba, roditelji, vzgojitelj, pozivalec, pozvanec itd. in upam, da se nad tem ne bode mogel nikdo spodtikati, ker ostane uradno besedilo bistveno isto.
*) Spominjam se, da je g. Anton Trstenjak pri neki priliki obljubil, objaviti zbirko v tujem duhu skovanih besed in izrazov. Naj blagovoli to storiti; izvestno bode s takim brusom (antibarbarus)  mnogo   koristil stvari.