85. številka. Ljubljana, četrtek 15. aprila. XIII. leto, 1880. KI NAROD I*li.ijH vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pr. jem in za avstro-ojrerske dežele za celo leto 1« A. za pol leta 8 ffL trn i itxi leta 4 ffld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celi* leto 13 glii., za četrt leta 3 pld. ;<0 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na doni ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliku več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šol .h in *» dijake velja znižana tena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 tfld. M kr., po pošti prejemali za četrt leta 8 K»ld. — Za oznanila se plačuje Op od četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U red ni it v o Je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. :: gledališka sto . »\ m « t v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Nurmlnej tiskarni" v Ko lhau. hnauovej hiši. Zadnji škandal v državnem zboru. Telegrtifično smo včeraj poročili z Dunaja, da se je nemškim ustavovercem vsled nemarnosti poslancev avtonomistične večine nepričakovano posrečilo veliko poleno Taaffejevej vladi pod noge vreči. Odbili so dispozieijonsfond z motivacijo, da tej vladi ne zaupajo. Časopisi, ki so nam denes z Dunaja došli, imajo v večernih listih z debelimi črkami na-tisnen ta žalostni ali skandalni dogodek, a svoje sodbo o tem Še nemajo. Nij dvombe, da bodo ustavoverni listi, ki nam jutri doidejo polni triumfa nad to svojo zmago, katero jim je slučaj pomagal priboriti. Pri točki V. budgeta je namreč vodja ustavovercev Herbst izjavil: da bode ustavo-verna stranka glasovala zoper dovoljenje dispozicijskega fonda in sicer zarad nezaupanja v akcijo ministerstva, ki stalnost ustave in interese nemškega naroda oskodava." In ko je prišlo do glasovanja, evo, naenkrat se je izkazalo, da so ustavoverci vsi bili na mestu, a avtonomistov je mnogo manjkalo, zlasti Tirolcev in Poljakov, in ustavoverci so za dva glasa večine imeli! „Ko so ljudje spali, prišel je vrag in nasejal ljulike mej pšenico." Ne da bi izpolnjevali svoje z mandatom in volitvijo sprejete dolžnosti, sedeli so nekateri tirolski in poljski poslanci doma, a pri glasovanji jih je manjkalo. In to, čeravno je ustavoverua stranka uže davno napovedala, po svojih novinah: pri dispozicijskem fondu se vidimo! Zares neodpustljivo! Iq kaj tacega se je zgodilo potem, ko je minister Taaflb v svojem govoru za desnico tako povoljna razjasnila proglasil in zopet po- udaril, da je cilj njegove vlade ne zatirati nobene narodnosti v nje pravicah! Kaj tacega se je zgodilo tist dan, ko so ustavoverni dunajski jutranji listi bili polni bolesti zarad teh važnih Taaftejevih besedij ! Zares minister Taafte je občudovanja vreden mož, ako hoče še na svojem težavnem mestu obse-deti in vstrajati, če vidi, da ga stranka, na katero se opira in za katero hoće kolikor toliko Lelati, tako pasti dii! Res, da tudi desnica ne more Stremavru zaupnice votirati, niti principijalno navduševati se za dispozicijonsfond, brez katerega bi bilo tudi lehko vladati. Ali kakor brž ustavoverna stranka s tako politično motivacijo prihaja, bila je dolžnost desnice varovati ministerstvo, v katerem so Taatte, Pražak, Falkenhavn in Kriegsau, pred manjšino. Nasledkov nam nij mogoče z gotovostjo preračuniti. Ustavoverci bodo to zmago gotovo z vsem svojim žalibog že prevelikim uplivom porabili. Ce tudi gospodska zbornica isto sklene, in ona je po večini Schmerlingova, potem bi utegnilo ministerstvo celo pasti in brez ozirno nemško ustavoverstvo, zatiranj e Slovanov v Avstriji se bode začelo od kraja in s podvojeno strastjo — in pri nas avstrijskih Slovanih bi potem padlo vse upanje v Avstriji narodno pravico doseči. Vendar upajmo, da tako daleč ne pride. Upajmo, da bode dobri instinkt krone odvrnil nevarnost, če je katera za ministerstvo. Saj je prejšnje avstrijsko ministerstvo Auersperg-Lusserjevo v državnem zboru dostikrat v manjšini ostalo še v važnejših stvareh nego je ona primerno mala svota dispozicijonsfonda, pa vendar nij deinisijoniralo. Stvar se bode menda tudi v drugem branji budgetne postave kaj popravila, in ustavoverna slučajna zmaga paralizirala. Na vse zadnje se da tudi prav lehko brez dispozicijonsfonda vladati, katerega itak dobi najgrši ku pij ivi judovski in krščanski žurnalistični svet, ki teško da koga za kakovo vlado pridobi s svojim brezznačajnim peresom. Cela afera pa bode onim poslancem iz večine, ki so dozdaj radi ostajali pri svojih ženah, voličih ali pisarnah doma, velik nauk, da treba z mandatom prevzete dolžnosti zvesto izpolnjevati, a ne zanašati se na filistersko: „bodo uže tudi brez mene ©pravili." V svojem govoru, ki smo ga včeraj ob kratkem omenili, rekel je ministerski predsednik Taafte mej družim tudi to: „vlada se ravna p o interesih dežel in države in ne po strankarskih željah"', in dalje je dal razumeti, da ne bode prej odstopil, predno ne bode izprevidel, da je on sam na poti svojej misiji, spravo mej narodi doseči. — Potem ravnavši se nij treba Taafieju zarad slučajne zmage ustavovercev odmikati se, ker, da mu 154 vseh nenemškim narodom krivičnih ustavovrcev ne zaupa, to je mogel u:e tudi pred zadnjim glasovanjem vedeti, a se nij dal omajati. Kar pa posebej nas Slovence ob tem glasovanji še skrbi, je to, da se kaj tacega, to je premalo številna navzočnost avtonomi-stičnih poslancev, pripeti tudi tačas, kadar dr. Vošnjakovc resolucije o naših šolah na vrsto pridejo, — in to jedino, kar smo upali dobiti, v manjšini ostane! Naj gospodje poslanci, z izkušnjo podučeni, store mej kolegi kar se storiti da. Oženil se je iz — osvete! IV. (Dalje.) Na gradskem dvorišči se ustavijo. Grof je bil uže z daleč opazil, da dobode gostov, zatorej je prišel doli, da jih dostojno sprejme. A kako ostrmi, opazivši Ireno s Karlom. Brž se zave in globoko prikloni, vzdigne kne ginjo iz kočije ter jo odvode v dvorano. Poleg njiju je molče stopal Karel. V dvorani najdejo Ljudevita, slonečega na klavirji, na katerem je spretno igrala Ank a. Vstopivše prijaznjivo pozdravi soproga grofova, ne sluteča, da je tej ženski v osveto z njo poročil se grof I van. Prezirno jo je pogledala Irena in jej hladno vrnila pozdrav. Pogovarjali so se o vsakdanjih stvareh, in videlo se je vsakemu na lici, da je vsa zabava in vse govorjenje prisiljeno; Karel sam je zabaval družbo s povsem indiferentnim govorom. Zdajci nasvetu je Ljudevit, naj gredo na vrt, kajti želel je na samem kramoljati z A D k o. Predlog sprejme* brez ugovora, in družba gre na vrt. Ivan izpremlja kneginjo in z njima hodi Karel; Lj u d e v i t vodi A u k o. Irena se je danes po svojej lepoti odlikovala, a htela je biti krasna in želela biti tudi ljubljena. Njej nij bilo za to, da je Ivan oženjen, kajti znala je, da je to osveta, daje on svojej soprogi stoprv prijatelj. Ivanu so, gledajočemu zu Anko in prijateljem, oči zabli-snile, a časih se je ves potresel. „l'ojdiva v paviljon", reče Ireni, govo-rečej mu o tem in onem. Karel je oddaljen od njiju stopal zamišljen ter nij cul, o čem sta kramoljala. Kneginja se je nadejala, da jej grof prizna v paviljonu, da jo še neprestano strastno ljubi in da mu srce bije zgolj zanjo. Dospevša tija najdeta Ljudevita z Anko, katera sta slonela na oknu. Ivanu se je videlo, da je prijatelj bolj razvnet, nego j sicer, da mu se oči živejše svetijo in na lici • svoje soproge je čital nje tiho srečo. — Kneginja sede k Ljudevitu, misleča s tem dražiti grofa, a poslednji je v tem stopil k Anki in, čvrsto stisni vsi jej roko, jo pogledal ter jej dejal na tihem : „Kaj ti je pravil Ljudevit?" Ona zarudi. „Kača!" šepne on, ter vrže nje roko od sebe, daje glasno udarila ob okno. — Ivan se pripogne črez album, a Ljudevit in Irena, motena v na videz zelo živahnem pogovoru, začudena pogledata soproga. L j u-devit stopi k Anki. „Kaj vam je, grofica V" je vpraša. »Nič! Z roko sem se udarila ob okno, to je vse." Ivan je gledal srepo, a potem je pozval družbo, naj se vrne v grad, ker se je nebo /oblačilo in se je bilo bati dežja. Grof je govoril ist:no, kajti jedva so prispeli v dvorano, ko se zvunaj vlije silovita • (Ponarejen desetak) je v St. Gallenu na Zgorenjein Štajerskem nedavno hotel izdati neki človek, a se mu nij posrečilo, ker je bil denar zelo slabo ponarejen. Pri !»•»> »raketu dvoru t Vatovec, Schmidt iz Trota. i.i-.U»»Mi: 11. aprila: Frančiška Košir, delavke Hin, 2 mes., na tržaškcj cesti št. 94, za mrzlico. — Olga Hiršič, lekamarjeva hči, 10 let, mestni trg št. 11, za oslab-Ijenjem. V dežclnej bolnici: 9. aprila: Katarina Cižman, gruntarjeva žena, 56 let, za vnetjem možjanske mrene. Dunajska borza iS. aprila. (Izvirno telegrafično poroć lo Enotni dri. dolg v bankovcih K notni drž. Uolg v srebru . ' h *ta renta...... 1-^0 dri. posojilo . . Akcije narodne banke Krmiitne akcijo . . . . Luadoai...... Srebro........ Napol......... 0 kr cekini . . Državne marke..... Tujci. 11. aprila Pri Nlonn t Kassan, VVidler iz Dunaja. — G.'o-bočuik, tfHttner iz Gradca. Pri 9f»lleli Kralovskv, Samek. Ahott, Kohn iz Dunaja. — Sernež č iz Trsta. Canigliaro, ltau-man iz Dunaja. 73 gld. 80 kr. '4 , 20 n 89 . 85 n 1:10 „ 20 n 840 „ — ft 2o7 „ 90 n IM , 85 n IO j% ir ii 6 - 58 n 58 „ 45 ti Zaradi preselitve prodajem od denes počenši da dne 1. ma|a isho zalogo izvrstnega vina, katerega imam 400 veder. Vino prodajem po naj' nlftjfj mil. in sicer najmanje po jedno vedro vkupe. Daniel Predovič, (129—12) krčmar, na Poljanskem trgu št. 5, v Ljubljani. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastalo v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekSa fabrika za ure, katero amo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iepue ure bo najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebr* "*K* nlkljat, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Valed neke vi Malne konstrukcije ne uioie ite taka ura nikdar pokvariti, psde tekko un tla, Miie se vtisniti, m icndar ura pri tem nlc ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pri dejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico »tatouj. Vse ure so natanko repasirane, ter garantu) enio au vsako uro pet let. "V clolitise ji-«>to-v«»4£« i ii m m t v ji In Ntroge soliduosl i, prevze-mam« a* toni dolžnost juvno, «l»i vkjiUo ueprlstojcčo uro uukiij v/.emeiiio, in x iix-ufgo /miik-iijiuiio. Izpiseln ■o.r- — (Glasbena Matiea) vabi k svojemu občnemu zboru, ki bode dne 28. aprila 1680 ob 8. uri zvečer v čitalničnej pevskej sobi. Program: 1. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajuikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj 12 prebivati v Ljubljani, in mej njimi .se zaznamuje posebe prvosednik in blagajnik. 5. Posamezni nasveti. Opomnja. Vsak ud glasuje in voli osobno, samo vnanji diu/abnikt smejo voliti pismeno. Odbor. — (Strašna nesreča v gozdu.) Iz Begunj na Notranjskem se nam piše 11. aprila: Dne 9. t. m. zjutraj je sel France Meden, sin posestnika Matije Medena iz Begunj pri Cerknici (po domače Jeržeč) v gozd drva sekat. Ko pride na odločeni kraj, začne svoje delo. Ali nij mu hotelo iti po godu, ker so mu prva drevesa ostrmela. Potem zagleda na nekem trs»u nekaj lepih drv, splazi se gori, poldrugi seženj visoko, in začne tista bukasta drevesa sekat. Poseka eno, najdebelejše, a tudi ta nehče 8 trša. Zraven so rastla na tršu tudi se druga manjša drevesca. Kakor se more zdaj soditi, hotel je France posekano drevo s trša sprožit; ali ko se je drevo s trša oprostilo, je s tako močjo nesrečnemu ravno za vrat palo, da ga je k zraven rastečim drevesom od druge strani ravno za podpazdihe pritisnilo, da je bil popolnem ujet v nesrečnej pasti, iz katere se mu nikdar rešiti nij bilo mogoče; tudi leva roka mu je bila popolnoma zlomljena in sesuta, tako je moral umreti, dušo večnemu izročiti. Črez pol ure potem pride njegov mlajši brat z volmi za njim v gozd. Strašen prizor! Zagledal je bratovo suknjo, brata pa ne, ozira se okoli, kliče in pogleda gori. Brat visi na tršu, uklenjen za vrat in življenje nij bilo več v njem. Od strahu in srčne bolesti zajoka, samoten jok v gozdu, podoben več rjovenju, tako da so tudi ljudje, ki so ga od daleč slišali, silno prestrašili se. K sreči dobi necega starega pogumnega moža, ki gre z njim, ali mogel je pred les, ki ga je tiščal, presekati in po verigi doli s trša spustiti. — Kaj je pa stari oča čutil, kuj bratje in sestre, ko so mrtvega in vsega zlomljenega brata domov j pripeljali, naj si sam čestiti bralec teh vrstic; misli. Da je bil ranjki od vseli spoštovan, to se je očitno pokazalo denes pri pogrebu, ker smo pri nas še malo tacih sprevodov imeli. Dragi Miniševci in vsi, ki imate z gozdom opraviti, naj vam bode ta žalostna pi i^oc ba v svarilo, da se v take nevarnosti nigdar ne podaste, ako vam les ostrini, pustite ga, zakaj, kdo bi zamenjal svoje življenje za vse gozde. A. V. — (Napad.) Nemški mariborski list. poroča, da je minole nedelje hotel kmetiški fant J. Kožuh iz Breznice, v okraji Bloveojgrafikem, obiskati zvečer svojo ljubico v sosednjej vasi. Ko je prišel pred nje dom, so vasovalca napali vaški fantje in so ga s poleni tako pretepli, da je izdihnil dušo. Razne vesti. * (Na d u n a j s k e j univerzi) je bilo pretečeni zimski semester 8954 študentov. Juristov je 1966, medicinarjev 823, filozofov 971, bogoslovcev 185. * (Trčila) sta se dne 10. t. m. blizu Galaca o belem dnevi po Dunavu vozeča par-nika „Flora" in „Ilarita". Prvi, lastnina avstrijskega Llojda, je le nekoliko poškodovan. Angleški prevozni parnik „Barita" pak se je takoj pogreznil v valove. Jeden potnik in pet pomorščakov se je utopilo, druge so rešili. Jjlnga nij bilo mogoče oteti,_i IzduteIj in urednik Maksu Armič. lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici uuvijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd, preje jeden komad gl. 25, zdaj le jflflL 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim plošenatiiu steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kiiMalnim ploSčnatim Bteklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunasti m etuijem, jeden ko uiad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov W ashingtonskih ur na sidro od i .'Hotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenutek regulovane in poskušeue. Teh ur stal je preje jeaen komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega MUotnega srebra odo- brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double uma verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospe, preje 100 ul. zdaj gl. 40. 650 komadov stenskih ur v najfinejšem cinai-liranem okviru z zvonilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vs&kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantno. Ker je taka ura po minolih '20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: t lireii-Aus*erkauf (594—ii) von F li i 1 i p p FEamm,. Uhrenfabrik, Wien, RotherLthurmstrasse Nro. 9. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". janjem, potem bode tudi ona ublažila one postave, katere se zde Rimu preostre ali pa jih bode tudi odpravila. Dohodki kneževine Rumnnlfo so za leto LS80 proračunjeni na 117,545.944 p. stroški pa 117,245.944. Na Amtle^kcm so liberalci tako zmagali, da se jim ne bode trebalo opirati niti na Irce, kajti nasproti tem in konservativcem imajo še večino 04 glasov. Nobena stranka na Angleškem nij imela od IS08 1. tolike večine, kolikeršno ima zdaj liberalna. Dopisi. ? Iz EJ Ubijati« 13. aprila. |Izv. i lop. ] (Po volitvah I.) Vzemimo volilski imenik v roke. Volilcev je vpisanih v prvem razredu 27G. Izmej teh so nekateri umrli, nekateri ne gredo nigdar volit, pripadajo pa po svojem mišljenji k nasprotnej stranki. Pri vo-litvi tega razreda 8. t. m. je zmagala zopet nemška stranka, a njena zmaga je bila dosežena z majheno večino. To večino so dobili nemškutarji s tem, ker so nemčurski volilei in kandidati I. razreda sami mej s o boj agitirali. Agitaeijo imajo tam tako organizovano, kakor je mi za ta razred še nemarno; mi pričnemo skrbeti zmirom le par dnij pred volitvami, a tedaj je uže prekasno. S svojo silno agitacijo tirajo nemškutarji do zadnjega moža skoraj na volišče, vrhu tega so še posebne delikatne zveze mej volilei, katere nemčurji uporabljevajo in jasno je, da na prvi razred upliva močno tudi drugi razred in to, kdo da v tem razredu zmaga. Ako smo to vedeli uže pred volitvami, treba je bilo, da bi po tem uravnali tudi svoja volilska sredstva. Jedi smo pa res vse storili, kar bi nam bilo pomagalo do zmage? Naših narodnih volilcev v prvem razredu toliko nj prišlo volit, da bi bili — res le za par glasov — zmagali, ko bi bili vsi prišli. Da ti nijso prišli volit, tega se ve da nij zakrivila samo naša nepopolna agitacija v tem razredu, nego tudi boj azlj i-v o s t volilcev. Nekaterega nij moči na volišče spraviti. Sicer je pa tudi v tem razredu nad 20 uradnikov, ki so s svojimi glasi zoper nas odločili. Meščanstvo samo na sebi je tudi v tem razredu v večini narodno. Ko bi le bila narodna čut bolj vzbujena, bilo bi nam lehko delo. Ali še nij in nij! Še treba časa. Ideje res počasi zore. ■z U«>nza 10. aprila. [Izv. dop j Slovenci živeči na Tirolskem smo s tugo čitali naznanilo iz domovine, da so volitve za me- Ljudevit vstane, stopi k oknu, toda skoraj pride zopet nazaj ter reče Anki: „Dovolite, gospa, da se priporočam!" „Uže greste?" pravi ona nekoliko osup-nena — a bilo jej je po volji. „Res, grem, ne vedoč, kedaj se zopet vrnem." „Kako to?" vpraša grofica. „Nameravate li kam potovati?" „Tako je." „Vendar, zakaj tako naglo? Včeraj še nijste ničesar omenjali o tem?" „Včeraj sem bil srečen," šepne on zamolklo. „NehČem vam tajiti, Anka, anti ste uže sami opazili, da vas ljubim, silno, neizmerno. Znal sem, da vas je moj prijatelj vzel samo kakor predmet osveti onej, katera ga je prevalila za srečo mladih dnij. — On jo je ljubil, toda danes se je videlo, da vas ljubi On je meni prijatelj, plemenit, dober; ljubite ga, kajti vam je soprog!" — (Kouoc prih.) stno starešinstvo ljubljansko v drugem razredu spet nemško izpale. Torej za zdaj „bela Ljub Ijana" ostane še črna. Žalostno, da se še zmirom nahajajo domačini, ki se boje svojo barvo pokazati, Se žalostneje je pa istina, da se nahaja še mnogih kimovcev, ki se pred nemčursko propa gando boje, da bi kaki od one stranke prihajajoči mali dobiček ne izgubili, in zato v on tabor silijo. Izdajice in renegatje, pojdite rakom žvižgat. Poštena družba se vas ogiblje. Pošten narodnjak, bodisi katerega koli jezika se vas sramuje! Tujčeva peta, kako teško še ležiš nad pravico domoljubja! Pođemo li skoro čuli. da pridejo dnevi pravice. Slava! kličemo iz tujega pa onim volilcem, ki se zvesto drže do-mnče zastave. Iz P»zlim v Istri 11. aprila. [Izv. dopis.] Veselo je iznenadila vse narodnjake pred nekoliko dnevi v „ Slovenskem Narodu" naznanjena vest, da nas nameravajo pohoditi še letos bratje Hrvatje v najkrasnejšem kraji premile naše domovine, na Bledu. To se ve, da pod zgoraj omenjenimi Hrvati ne razume-jemo pristašev zloglasne „stranke prava" recte sušaške sodrge, marveč poštene narodne Hrvate, koji kakor mi Slovenci hrepene po brat-skej slogi. Naj bi ta misel ne zaspala zopet. Saj zdaj imamo vendar nekoliko prosvitlenijo vlado, ki nam nedolžnega shoda v javnosti, kjer nas lehko nadzira, ne bode prepovedovala. . . Domače stvari. — (Ljubljansko politično „konstitucijo n aln o društvo") v kazini, katerega udje so skoro sami c. kr. uradniki od Kalteneggerja, Pirkerja, Zhubra počenši do kancelistov doli, poslal je, kakor „Laib. Tgbl." pove, poslancu Plenerju pohvalno adreso, gotovo le zato, ker je Plener v svojem govoru v državnem zboru ostro na obstoječo vlado psoval in zabavljal. Tako smejo nemškutarski c. kr. uradniki dan denes pri nas politizirati, celo proti vladi, a mi neodvisni narodni meščanje se pod Lasserjem niti geniti nijsmo smeli, precej so nas raz-puščali ali kontiskovali, a narodne profesorje so na goli sum eksilirali. — (Ljubljanski mestni zbor) ima 16. aprila popdludne ob 5. sejo. Na dnevnem redu je poročilo o dopolnilnih volitvah, in več druzih poročil (o narejenji novega mestnega plana, o trotoaru na Starem trgu, itd.) Potem je v tajnej seji več prošenj za podporo rešiti. — (Sokolski večer.) V soboto 17. t. m. je mali Sokolski večer (jour tix) v „Schreiner-jevejB pivarni v salonu na sv. Petra predmestji. K temu večeru se gospodje Sokolci in udje pevskega zbora čitalniškega uljudno vabijo udeležiti ogromnem številu. Ravnatelj večera gosp. Nolli. Začetek je ob 8. uri zvečer. Odbor. — (Avdijenco pri cesarji) je imel v pondeljek mej druzimi tudi g. v. Alpi, sarajevski policijski direktor. — (Poskusen tatinsk vlom.) V noči od 8. na 9. dan t. m. so štirje tatovi poskušali vlomiti v kantino šentpeterske vojašnice. S pet metrov dolgim lemezem so poskušali železno v kamen vzidano mrežo odtrgati, kar se jim je tudi posrečilo. Nad kantino v sobi je pa topotanje zbudilo vojaka, ki je vstal in odprl okno, da bi videl, kaj da se zunaj godi. Tatje so se ga zbali in ubežali. Kantinar je imel v miznici okolo 600 gld.y kateri so nočnim gostom posebno dišali. — (Občinske volitve.) V Mlaki; kameniškeira okraja, je bil pred kratkim voljen za župana posestnik Andrej Svetlin iz Podbor-šta, za svetovalca pa posestnika Ivan Remec, iz Gmajne in Jožef Koželj iz Mlake. V občini Ristričici istega okraja je voljen za Župana posestnik Andrej Kuhar iz Klemenčevega, za svetovalca pa Anton Trobevšek in Alojzij Ra-lantč. — (Požar.) V Trnovem poleg Ilirske Ristriee je dne 80, m. m. ob 3. zjutraj nastal ogenj v hlevu posestnika Ivana Primca, po domače £peha. Ojjenj je uničil hlev, seno in st> slamo krito hišo, ter je prouzročil škode 600 gld., ki nij bila zavarovana. V hlevu nij spal noben Človek, zato se ne more uganiti, kako da je nastal ogenj. — (Požar.) Pospstniku L. Erzarju \z Nasove v kamniškem okraji se je vnel dne 12. p. m. pod in dve £upi nnpolneni s senom; zgorelo je vse, a škoda GOO gld. nij bila zavarovana. Ne ve se, kako da je nastal ogenj. — (S amo u mor.) Posestnik in občinski svetovalec Ivan Rrzpotnik iz Razpotja v litijskem okraji se je početkom prejšnjega tPdna obesil pod strpho svoje hiše. Sumi se, da nij bil prav pri zdravej pampti. Vzeti si je hotel življenje uže enkrat vlanskega leta. a mu je sosed o pravem času še znbranil in tudi svojej ženi je uže večkrat dejal, da nehče več živeti. — (Nesreča pri i er ran j i.) Iz Voloske v Istri se poroča, da sta dva fanta igrala s kuglami, kar na hip pa pade po nesreči krogla 18 letnemu Ant Žnidaršiču s tako silo na glavo, da je na mestu mrtev obležal. — (Ušli) so v Trstu v nedeljo štirje ujetniki iz zapora pri okrajnej sodniji. Preža-gali so želpzno mrežo na oknu in prišli tako na streho sosednje hiše, tam zlezli skozi strešne luknje pod streho in po stopnicah doli na ulico. — (Nevaren gost) Na velikonočni ponedeljek je pil pri krčmarji Antonu Jakliči iz Zsorenje vasi na Kočevskem kmetski fant Janpz Eppich iz iste vasi. Ker pa krčmarju nij hotel ničesa plačati, postavil ga je ta pred vrata. Eppich. uže vinjen, pa zgrabi debel kamen, ter pa z močjo trešči skozi okno v sobo in zadene krčmarico tako nesrečno na čelo, da bode preje ko ne za rano umrla. — (Z nožem zabodel v vrat) je v Vjeliči na Štajerskem neki ponočnjak simi posestnika J. Prusa. Nevarno ranjeni mladi Prus je namreč videl, prišedši po noči na hišni prag, nekoga plaziti se okolo očetove hiše. Vprašavši neznanca, kaj tod išče, ga malo porine na stran ; ta pak, neumeč šale, potegne svoj nož in ga zasadi svojemu nasprotniku v vrat. — (Telegrami v Rosni ) Vojno ministerstvo je z odpisom od dno 30. m. m. odredilo, da stane vsak telegram za štacije v Bosni in Hercegovini 24 kr. takse in 2 kr. vsaka beseda. (Je se pak brzojavlja iz Rosne in Hercegovine v naše avstro-ogerske dežele, je določena taksa 24 kr., a vsaka beseda stane po 5 kr. — (S e j e d n o k p o g 1 a v j u : d e u t s c h e griindlichkei t.) Piše se nam: Politični in zabavni poduk za Korošce „Rlatter fiir die Alpenliinder" prinesel je v svojej številki 14. dne 1. aprila sledečo notico. V avstrijskej armadi se nahaja od 1000 vojakov 273 Nemcev, 177 Magjarov, 1!»1 Cehov in Maravanov, 90 Rusinov, 7G Poljakov, 40 Hrvatov, 36 Sla- Iz državnega zbora. Po končanej generalnej debati je zbornica sprejela predlo«; in volila dva gUvna govornika: za budget kneza Czartorvskega, a zoper budget llerbsta. Ilerbst je prvi govoril in omenjal, da on nij zoper dovoljenje budgeta, nego on je zoper predloge budgetncga odseka, zoper njegove resolucije, Polemizoval je z miniaterskim predsednikom in finančnim ministrom tako, kakor je besedo val tudi zmirom pod Auersper-gom. Zagovarjal je ustavoverno stranko, da nij delala znatnih dolgov in pel jej je slavo, da zna ona z novci najbolj gospodariti. Govoril je zoper avtonomijo dežel, ker po tem bi bili Nemci povsod, zato ker so v manjšini, sami statisti, a ušlo mu je vendar priznanje, da bi avtonomija dežela menj stala državo, nego li centralizem. Ilerbst se boji za ustavo, katerej preti grof Taafte. Nemški narod v Avstriji je hvalil kot cesarskej rodbini jako udan in skrajno miroljubiv. Mnogo bolj v kratkem se je izrazil avto-nomistiški glavni govornik, knez Czartorv-ski. Dejal je, da se je v budgetnej debati veliko govorilo o finančnih programih, da pa popolnega nij nikdo razvil. Centralistiški govorniki so izražali svoje misli, ki pa každ, da mej soboj nijso složni. Plener je dejal, da se doseže ravnotežje v državnem gospodarstvu z zvekšanjem dohodkov, Meoger pa pravi, da to nij mogoče. llerbsta je ostro pobijal, ki je hotel vse grehe od svoje stranke zvaliti na prejšnja ministerstva, a je zadnjih 8 let čisto prezrl. Uzrok razpora mej obema strankama je zgodovinski razvoj dežel in države. Mi pa se ne smemo in nehčemo nikdar vtopiti v državi, ampak da v zvezi z druzimi deželami države ohranimo nedotaknene svoje zgodovinske deželne pravice. V nadaljevanji generalne debate v budgetu je govoril vtorek še glavni poročevalec S m a r-zewski: „Iz vladne klopi se je večkrat zatrjevalo, da se hočejo zakoni in ustava varovati. To je naravno in ob sebi umljivo. Na ministersko klop se ne bode nobeden vsedel, da bi dejal zbornici, da hoče ustavo odpraviti. A upravo morala bi vlada preustrojiti s tem bi se dalo ščediti. Vlada je tudi dejala, da hoče splošno spravo: a nasprotij, kakeršna so se pokazala mej debato, ne more črez noč odpraviti Svoj cilj bila bi vlada prej dosegla, ko bi se bila uže s početkom postavila na odločnejše stališče, a ona samo stranke na boj vzbuja, sama pa roke križem drži zbog svojega načela, „da stoji nad strankami". Za to pa vlada tudi nema nobenega uspeha se svojim dehivanjem, a jej jedna stranka daje pozitivno nezaupnico, druga pa negativno zaupnico. Kar je govoril ministerski predsednik v ponedeljek, to kaže, da je zdaj vlada izpre-videla, da ne more stati nič več na nevtralnem stališči. Prizadevanje prodira, da se odstrani to, kar nas je doslej ločevalo. To pozdravljam jaz veselo! Dostavljam pa samo še željo, vlada naj na tem potu, kateri je nastopila včeraj — ako sem ministerskega predsednika prav razumel — postopa vstrajno, močno in energično. Ako bode to storila, potem bode večina zbornice videla, da je oboljšanje mogoče od te vlade, potem se bodo ustvarilo tudi res parlamentarno življenje. Govornik je potem orne njal razmere naše z Nemčijo, v tej točki se je pa pokazala tudi vsa poljska nrav, vse sovraštvo, katero goje Poljaki do Rusije. Zbornica je potem sklenila, da preide v specijalno debato in prva tri poglavja budgeta t. j. najvišji dvor, kabinetna kancelija in državni zbor sprejela brez debate, isto tako četrto poglavje. Pri 5, poglavji: ministersko s v e-tovalstvo, je predlagal Krona w e 11 e r, da se dvema ministroma brez portfelja ne da nič plače, in da se ministerskemu predsedni-štvu odtegne 00.000 gld. Njegov predlog se zavrže. Pri drugem naslovu 5. poglavja: d i s p o-zicijski fond, je Herbst izjavil, da ustavoverna stranka ne zaupa ministerstvu, ker njega postopanje preti obstanku državnih na-redeb in ustavi. „Ustavoverno" stranko da skrbi zavolj Nemcev, ki živo v deželah z mešanim prebivalstvom, ker postopanje zdanje vlade škoduje njih interese. Zato, ker ne zaupa „ustavoverna" stranka zdanjemu ministerstvu, mora mu izkazati svoje nezaupanje s tem, da mu ne dovoli dispozicijskega fonda, katerega se ne more kontrolovati. Groholski, je v imenu kluba Poljakov izjavil, da bodo sicer Poljaki glasovali za dovoljenje dispozicijskega fonda v znesku 50.000 gld., da pa s tem nehčejo izraziti vladi svojega zaupanja. Dovoljenje tega fonda nema nobenega političnega pomena. Kovalski je v imenu Rusinov izjavil, da bodo glasovali zoper dovoljenje dispozicijskega zaklada. Grof Taaffe je dejal, da je dispozicijski fond vsakej vladi neobhodno potreben. Omenil je tudi izjave poslanca Skeneja v državnem zboru dnč 22. marca 1870, ko je ta dejal, „da v deželi, kjer si stoje' stranke tako ostro nasproti, kjer strasti ne poznajo meje, je potrebno, da se dajo vladi ona sredstva na razpolaganje, s katerimi more paralizovati strasti". Vlada nij nigdar dovoljenje dispozicijskega fonda smatrala kot zaupno stvar, nego kot državno potrebo. Ne morem tajiti, da je ne-dovoljenje priročno sredstvo, s katerim se da vladi nezaupnica. Ako se mi pa dovoli dispozicijski fond, rabil ga bodem tako, kakor je dejal Skene, namreč v svojo obrambo. Specijalni poročevalec dr. Fanderlik je očital ustavakom nedoslednost, kajti preje nijso nigdar smatrali nedovoljenja dispozicijskega zaklada za nezaupnico vladi. Pri imenskem glasovanji o dispozicijskem fondu je glasovalo 152 poslancev za dovoljenje, 154 pa zoper; na tak način je vladi odbit dispozicijski fond. Zoper dovoljenje glasoval je tudi poslanec iz kranjskega velikoposestva S c h w e g e 1. Mej silnim vzburjenjem zbornice se je potem seja še nadaljevala. Politični razgled« Notrmije «lezele. V Ljubljani 14. aprila. Podtaiiftka zbornica je namesto Szla-vvja, ki je postal zdaj skupni finančni minister, volila včeraj za svojega predsednika T. Pechy-ja sč 172 glasovi zoper G2 glasov. Vii*til1«» dr/avr. Iz Bolgarije prihaje dan za dnevom več čestitek Gladstonu zbog zmage angleških liberalcev. V svojih čestitkah naglašajo Bolgari, da imajo svojo svobodo zahvaljevati poleg ruskih zmag tudi angleškim liberalcem, posebno G1 a d s t o n u, ki je prvi vzbudil evropsko zanimanje za zatirani bolgarski narod s tem, da je razkril turške grozovitosti. Bolgari upajo, da Gladstonova vlada ne bode zavirala njih združenja z brati v Vshodnjej Rumeliji in Makedoniji. Turška vlada je evropskim vlastim naznanila, daje Črnej gori dala namesto Plave in Guzinja druzega ozemlja; vlade prosi, naj to potrdijo. — Komisija za reorganizovanje turške armade je določila, da imajo turški vojaki služiti 3 leta aktivno, G let v reservi, 8 let v milici. Pomorščaki imajo služiti 5 let aktivno 7 let pa v reservi. V ponedeljek so podpisali v Carigradu Črnogorsk o-turško pogodbo, ki določuje, da mora Turčija v desetih dneh izprazniti ozemlje, katero je odstopila Črnej gori. Nemška vlada je na papežev breve od dne 24. februarja zdaj odgovorila, da spozna v njem novo znamenje mirnega mišljenja papeževega. Nemška vlada pa pričakuje, da bode papež to svojo spravljivost dokazal tudi z de- ploha. Grom je pretresal zemljo, in kakor pla-meneče zmije so po oblacih švigali svetli bliski. V dvorani se je zmračilo, in društvo, ki uže itak nij bilo veselo, utihnilo je skoraj popolnem. Kadar se je zablisknilo ter se posvetilo, ujeli so se pogledi soprogov. Anka pristopi k oknu, a tO se oglasi skrbno grof ter jej pravi : „Anka moja! Ne hodi k oknuJ" Ona se molče hoče odmakniti, a približa se jej Irena ter je vpraša: „Draga grofica", pravi, osobito naglaše-vaje poslednjo besedo. „a!i se morebiti bojite bliska in groma?" Ona jo je razumela, toda odgovorila je povsem mirno: „Ne bojim se, kneginja, kajti baš v istih se pokazuje veličastvena božja priroda, katera bode skoraj lepša in čarobnejša — baš nasprotno prav rada gledam boj teh besnih prvin -" „Zakaj ste dakle namenjeni bili iti od okna?" „Moj soprog je želel" — odgovori Anka mirno. „Vi ga zatorej ljubite?" vpraša zopet s tresočim glasom knjeginja. „On je moj soprog!" Kneginja se obrne in jo ostavi samo; v tem pride k njej Ivan. „Prosim te, Anka," pravi, „ne govoriš to žensko!" „Zakaj ne?" „Ker se drzne žaliti te," odgovori on srdit ter ot:de. Nevihta nij trajala dolgo in gostom je bilo čas posloviti se. Kneginja ukaže napreči, Karel se je pogovarjal z grofico — Ljudevitu se nij nič mudilo, kakor je bilo videti. Grof ga je uže jel sumnjivo pogledovati, ko ga nagovori kneginja: „Nadejem se. grof, da me izpremite vendar do meje svojega gospodarstva!" Ivan jo srdito pogleda, ali nehče jej odbiti prošnje, kloni se v znamenje, da je to storiti pripravljen ter odvede Ireno niz stolbe. Ljudevit ostane z Anko som v dvorani. Naslonivši se z roko na mizo, se globoko zamisli. Anka je slonela na oknu in tudi njej so po glavi rojile raznovrstne misli. Uže prej je opazila, dajo Ljudevit ljubi in siroti je to godilo — kako bi jej tudi ne, anti je samevala poleg soproga — prijatelja. Ali danes je izpoznala, daje Ivan ljubosumen. Nehote jej je srce utripalo jačje, kadar je pomišljala, da jo on ljubi, da bi lehko bil njen. Ljudevit, kateri jo je pozorno motril, prekine molk, rekoč: „Vi ste tako zamišljena, gospa!" „Priznam," odvrne ona in gre k mizi ter sede njemu nasproti. „Najbrž imate za to važnih uzrokov!" Namesto odgovora prikima grofica z glavo.