Političen list za slovenski narod. Naročnino ia Inaerat« »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma no vsprejtmajo. Uredništvo je ▼ Seme- uiSkih ulicah flt. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. 04. V Ljubljani, v petek, 5. septembra 1902. Letnik XXX. N hMI prejeman: ta telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ letrt , , 6 „ 60 , aaeaec , 2 „ 201 ¥ apravnlštvu prejemu: ia mIo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , l.trt , , 5,-, »tsec „ 1 „ 70 B Sa pošiljanje na dom 20 b na mesec. Štev. ^Zmaja katoliško-narodne misli v Šenčurji. Liberalne priprave. Pred dvema mesecema je imel dr. Brejc shod t Naklem. Ondi je bilo liberalcem grozdje prekislo, da bi se bili na shodu očitno pokazali, še manj pa razgrajali; v Naklem nimajo nobenega pristaša, ki bi jih bil o terenu informiral, zato jim poskus shod razbiti niti na misel ni prišel Pač pa se je v soboto pred shodom v Pirčevem glasilcu čitalo nekaj temule podobnega: V Naklo si Brejc že upa, ker je klerikalna trdnjava, naj pa svojo srečo poskusi tudi v Šenčurji aliŽabnici, potem bo vi del, po čem je poper; vteh dveh n a -rodno-naprednih trdnjavah je klerikalen shod nemogoč. Pred dobrim tednom pa poči po Kranju glas, da bo prihodnjo nedeljo ravno v ben-čurji dr. Brejc v zvezi z dr. Krekom priredil shod. Liberalci so se spomnili svojih zgoraj omenjenih groženj in sedaj jih treba realizirati. Splošno presenečenje! — Kaj začeti? Organizujmo se, pišimo na vse kraje, celo gorskim vasicam cerkljanske fare ne priza-nesimo, zbobnajmo skupaj vse, kar v kranjskem sodnem okraju liberalno leze in gre, in ni vrag, da shoda ne razbijemo. Rečeno, storjeno. Pisma romajo v Dvorje in na Bernik, v Češnevk in na Pšato: .Napredni junaki na dan, v nedeljo 31. t. m. je naša naloga, — kajti obljube treba spol-novati, — da razbijemo klerikalni shod v Šenčurji." Znani Gašper Eržen po Kranju bahato govori, da ima v okolici 300 volilcev na razpolago, iz Kranja pa jih odpošlje nad sto, tedaj je popolno nemogoče, da pride kateri izmed govornikov do besede. Napredni junaki. Pride angelska nedelja. Po drugi uri popoludne začno od vseh strani prihajati avizirani junaki. Lepo bi se čitalo, da bi priobčili o vsakem životopis; ker bi pa dopis na ta način preveč naraBtel, podajmo samo nekaj imen, celo čas rojstva njihovega zamolčimo, ker ga ne vemo; kraj pa lahko povemo. LISTEK. Velikomestne slike. ii. Vedeževalka. »llvala lepa vedeževalki (zatem ime in naslov). Vse se je zgodilo tako 1« Menim, da se težko najde človek, ki bi bil tako neumen, da bi verjel, da je te vrstice dala objaviti v časniku res kakšna oboževalka moderne Pythije v znak hvaležnosti ; najbolj priprost človek ve, da te »zahvale« med inserati raznih listov niso druzega, kot zvita reklama. Popolnoma dovolj je naznaniti naslov — zlasti med ženskim svetom se tudi v dvajsetem stoletju dobi marsikatera taka, ki se razveseli teh naslovov. Izkušena vedeževalka, ki je vsaj na precej dobrem glasu, ima cel dan dosti opravila. Kaj še-le potem, če kdaj »ugane« kakšno reč 1 Kakor blisk se razširi ta novica v vseh krogih, ki so aanimajo za take stvari. In potem ima še več opravila in zaslužka. Vojskovodja naj se imenuje Ciril Pire iz Kranja. Ker je bil pri Anžo-novcu v Poljanski dolini tako srečen, da je prišel do besede in svoj govor tudi srečno končal, je dobil pogum, tudi v Šenčurji svojo srečo poskusiti. Azistirala sta mu i z -borni blagajnik bolniške blagajne Kokalj in tiskar L a m p r e t; da tudi uradništva mestne hranilnice ni manjkalo in da sta tudi prikorakala Binova nekega brivca, se razume. Sto vseh sicer ni bilo, pač pa jih je bilo vsaj desetino .. . Vsi so prišli, enega le ni bilo, tistega namreč, ki je poprej najbolj oznanjeval razbitje shoda, In ti, ki so prišli, bili so sami junaki, katerih vsak bi bil kakor rod Fabijev zmožen načelovati vojski zoper klerikalce. Kakor pa so bili to hrabri možje, moramo jim dati tak testimonium pauper-tatis, da jih neki Kuralt iz senčurja v razgrajanju daleč prekaša. Skoda, da so iz mesta, pa kakor se je pozneje pokazalo, tako slabo shode razganjajo; mislili smo, da imajo v Kranju boljšo šolo. Dvorje in Cerklje sta zastopala gosp. Podgoršek in Ločan ml., zopet oba vrla junaka, prvi oborožen z revolverjem, drugi pa z britko sabljico spičastega jezika, ki se je pa takoj skrhala, ko mu je neki mož iz naših vrst nekaj prav malenkostnega v misel vzel. Tudi češnevk ne sme zaostati, zato se potrudi med kričače ondotni generai brez armade, piše se Hacin. Voglje so bile zastopane po načelniku tarnošnje požarne brambe, ki je pa šla, ne vemo, ali v začasni ali stalni pokoj. Viri nam imenujejo pred vsem te junake, sodelovalo jo še več drugih, ki pa so manj važni za zgodovino šenčurokega shoda, zato jih prepustimo pozabljivosti. Shod — Ponesrečen naskok. Shod se je pričel ob pol 4. popoludne. Od naše strani je bil izborno obiskan. Udeležili sa ga niso le domačini, prišli so nanj volilci iz vsega kranjskega sodnega okraja. Prišlo je samo iz cerkljanske župnije nad sto volilcev. Dobro bo bile zastopano Pred-oslje, Preddvor, Smlednik, Šmartno, Vele-sovo, Naklo in, kar nas je zlasti obveselilo celo tolikanj »napredni« Kranj je poslal lepo število naših somišljenikov na shod. Bil je Že na vse zgodaj se oglašajo prvi obiskovalci. Vsi sloji ljudstva so zastopani, zlasti ženstvo, kakor smo že omenili. Nedorasle deklice, neizkušone gospodične, ki že čakajo Bnubačev, in ki bi rade izvedele od te modre žene, če se ne varajo v svojih upih ; dalje zanimive vdove, ki bi tudi rade vedele, kaj jih še čaka — zaljubljen svet vsake vrste, mlado in staro, premožno in ubogo se preriva pred sobo slavne gospe in ne redko Be ustavi celo kakšna imenitna kočija pred hišo, iz katere pride gospa z velikim pajčolanom, da izgine urno in nenadno v sobo k moderni Pythiji. Gospodov ni dosti videti med čakalci, dasi se taka pre-rokovalka večkrat pobaha, da je n. pr. ie pred petindvajsetimi leti prerokovala kakemu gospodu, kako imenitno ČaBt bo še dosegel. Sicer pa gospodje prihajajo sem bolj zaradi gospa in gospodičen.--- Imenitna gospa se vede silno resno in svečano pri svojem delu. Varno, oprezno pa počasi, silno počasi mora ravnati. No, kmalu ji razodenejo naivna srca vse svoje skrivnosti, ker jim stavi zvita in čudna vprašanja, a vedno po istem načinu. In potem naznani pravi gorenjski tabor. Shodu je predsedoval g. dekan Koblar, vlado je zastopal g. baron Schonberger; prisostvoval je tudi kvartet orožnikov. G. predsednik v jedernatih besedah pozdravi zborovalce in da takoj na to besedo dr. B rejcu. Prišel je odločilen trenotek — sedaj ali nikoli. Komaj dr. Brejc sprego vori, kar zaieno na dano znamenje liberalni junaki huronski krik, ki pa nima zaželjenega vspeha. Kajti naši vrli možje planejo nanje in trda bi se jim bila godila, da jih niso ščitili orožniki; pogum jim upade, nekaj jih precej odide. Naskok je spodletel. Pire se v silni razkačenosti pririne do govorniškega odra, potegujoč se med potom za svojo pošteno barvarsko obrt. Ves utrujen prejenja s kričanjem, izvleče iz žepa list papirja, za podlogo mu služi sobotni list njegovega organa in odslej naprej začne igrati ulogo »Gorenjčevega« poročevalca. Zadržanja je lepega. Za njim pritirajo in od vseh strani cbi rajo njegovo desno roko Senčurskega Ku-ralta. Pod okriljem dveh orožnikov imata oba, vrhovni in podpoveljnik mirno zavetje in potrpežljivo prenašata klerikalno zlobnost do konca zborovanja. Odslej je od liberalne strani vladal mir. Omenili bi le še kratki prizorček, v katerem je ulogo glavnega junaka prevzel dvorjanski Podgoršek. Ko so naihreč naši možje zapazili, da ima revolver in celo ž njim preti, so odločno zahtevali, da ga orožnik odstrani. Revež je moral hočeš nočeš ž njim od zborovanja. Govor dr. Brejca. Po tem prizoru se je vršilo zborovanje v najlepšem redu Liberalci so bili poraženi, mi zmagovalci smo pa navdušeno pritrjevali žzbornemu govoru dr. Brejca. Če je sem-tertje Pire kako vmes povedal, ga je naš poslanec vselej takoj prav pošteno plačal. Ko je na kratko omenjal dogodke v dežel, zboru in pohvalil Kuralta, da se toliko zanima za občinBke bike in ga potolažil, da je stvar glede te podpore rešena, je nadaljeval nekako takole: Liberalci so sprva vpili, koliko krivico smo napravili deželi z obstrukcijo, češ da je dežela oškodovana in da se ne bo delilo nobenih podpor; toda to umazano sredstvo za agitacijo proti nam jim veselega ali žalostnega obraza srečo ali nesrečo. ---Udano in zaupno poslušajo obiskovalci modro ženo, vržejo krono v leseno skledico na mizi in se poslove žalostni ali pa polni upov v srcu.--- Mnogo zla je že napravila ta vedeževalka, mnogo žensk pripravila v obup, celo v smrt, razdrla že Brečo v marsikaterem zakonu. — — — Za to se pa prorokinja dvajsetega stoletja ne zmeni dosti. Mirno in zadovoljno prešteje zvečer krone v skledici — 50, 80, oelo 100 in še več — da potem prihodnji dan prične svoje plodonosno delo iznova. — III. Posredovalka v ženitvenih razmerah. »Kdor hoče dobiti hitro in gotovo bogato nevesto ali ženina, naj se obrne pod šifro «Izkušena« na uredništvo lista«. V uredništvo lista pride vsak dan poštama, preoej rejena gospa. Ženska je kakor ustvarjena za posredovalko. Z obraza se ji namreč bere lokavost in zvitost. Vsak dan pride torej ženska v uredništvo in bere pisma pod šilro: »Itkušena«, — 5 do 6 na je ušlo iz rok, kajti deželni odbor že deli podpore. Liberalci so mu vsiljivo nasvetovali, da naj nič ne da, h u j s k a 1 i no na gospodarski bojkot proti celi deželi. »Narod« bojkota kar pričakati ni mogel; kako veselje ga je navdajalo, ko je deželni odbor spočetka nekaj prošenj zavrgel. A zdaj ? Zdaj piha druga sapa v dež. odboru, liberalci so se sami zbali svojih lastnih nasvetov, kajti podpore že teko. Saj je tudi misel izstradati deželo preneumna. Če bi tudi liberalci to želeli, vlada bi ne smela pritrditi. Če bi se Hein skladal s tem nasvetom, bi mu posvetila dežela ne kake knjige kot »dobrotniku dežele«, ampak — iz dežele. Tak deželni predsednik, ki bi pritrdil gospodarskemu iz-stradanju dežele, bi zaslužil, da se ga pen-zionira, tod« brez penziona. (Viharno ploskanje.) Ker je namera deželo izstradati liberalcem izpodletela, polastila se jih je popolna zmedenost. Le tej zmedenosti je pripisovati, da je dr. Tavčar začel celo škcfa klicati na p o m o č, češ on naj stranko pomiri; tistega škofa, ki ga njegovo glasilo dan na dan blati. Tudi vlada šo ni prišla k sapi. Hein je slabo začel, šo slabše nadaljuje, on Be ni še prav nič naučil. Svetujem mu, naj se nikar ne šali z ljudstvom. Bili smo, ko njega še ni bilo, in bomo ostali, ko ga več ne bo. Narodov se ne odstavlja, pač pa so so že večji možje, kot jo baron Hein, morali umakniti ljudski nevolji. Stvari tako stoje, da se bo vladalo ali z ljudstvom in za ljudstvo — ali pa sploh ne. (Burno odobravanje. Klici: Živio dr. Brejc!) Govornik preide na znano nezaupnico iz Anžonovčevega dvorišča rekoč: Če bi par ponočnjakov šlo po Kranju in vpilo, da Kranju mora biti konec, ali bi ga bilo zato res konec? Ljudje bi se jim smejali rekoč, saj ne vodo, kaj delajo. Tako jo tudi z ono nezaupnico. Če mi par lačnih Tavčarjevih kobilic v zvezi z liberalnimi Žirovci, Žabni-čani in Kranjci da nezaupnico, je to otročarija, kakoršnih si dr. Tavčar v svojo za bavo lahko šo več privošči, njih vrednost pa je tolika, kakor one muhe, ki je na vo- dan. Počasi, kakor ji dopuščajo noge, ki morajo nositi precejšnjo težo, gre iz uredništva in zamišljeno stopa po ulicah proti svojemu stanovanju, ki leži prccej daleč v nekem predmestju. Doma se zadovoljno usede na naslonjač, natakne velike očala na še večji nos in prebira počasi in pazljivo došla pisma. »Vedno ista pesem«, mrmra ženska sama s seboj in vzame drugo piBmo. »Nič denarja — pa bogato »partijo«. Odkod hočem vzeti bogate neveste in ženine. Saj jih ne pobiram na cesti«. Nekdo pozvoni. Gospa pogleda na uro. Začele bo se »vizite«. Skoro potem VBtopi mlad mož — bojazljivo, malo ga je vendar sram. V roki ima dopisnico, po kateri ga je bila pozvala gospa k sebi. Posredovalka nekoliko pomisli. »A, — se že spomnim«, pravi potem. »Prosim, le naprej !« Oba stopita v jednolično opravljeno sobo-»sprejemnico«. »Vi, mladi gospod, bi radi dobili primerno , bogato nevesto« , vpraša častita gospa. lovem rogu sedela in se bahala: »Mi orjemo«. (Bučno odobravanje.) S takimi papirnatimi strelami dr. T a v-odo naši protivniki trdili svojo laž dalje,, pa kaj hočemo, to je že tako njihova služba : grditi Slovane, kjer je le mogoče. * * * Nagla sodba je bila v Zagrebu razglašena zadnjikrat leta 1848. Leti 1883 prigo-dom upora radi mažarskih napisov na za-edniških zgradbah v Zagrebu niso razglasili nagle sodbe, pač pa po nekaterih zunanjih lotarih. * + * Sodniki za naglo sodbo so bili precej po razglašenju nagle sodbe imenovani; predsednik je sodbeni svetovalec Ferio. P r i -šeljetudižerabelj izBudim-p e š t e. Mi se nadejamo, da vsi ti ne bodo i.-neli nobenega posla, ker Zagreb je čisto miren, kakor je bil pred izgredi. * * * S srbskimi trgovci v Zagrebu so izdali tudi srbski člani zagrebškega gledališča proglas, da se z izzivanjem »Srbobranovim" ne strinjajo. V izjavi srbskih trgovcev čitamo : »Izjavljujemo ovime svečano, da niti smo se ikada bavili polit kom do sada, niti čemo od sada, i da sažaljujeino nanešenu uvriedu hrvatakomu narodu od strane »Srbobrana" u navedenom članku. Umolja-vamo slavni hrvatski narod i poštovano gra-djanstvo, da ovu izjavu primi kao z a d o -v o 1 j š t i n u. I. Duč č, M. Mirkovič, A. L".z:č, E Popovič, G. Popovic, Brača Mar-kovič, Petar Nikolk-, Nikola Čjk, Ljubomir Jovič č, Svetozar Torbica, S. Maksimovic. D. Cekič, V. Živkovič, R. Markovic, P. Jo-vanovič." Sin dr. Franka Ivica Frank je bil aretiran, a zopet izpuščen. Sestanek hrvaških odvetnikov, ki je bil naznanjen za dne 7. in 8. septembra v Zagrebu, je preložen. Tudi izlet »Sokola« je preložen. Djšlo vojaštvo je moralo včeraj v pravem pomenu besede stradati, ker ni bilo prej nič pripravljeno, da se preskrbi toliko vojaštva. Nekatere osebe so trgale proklamacije nagle sodbe raz vogalov in bile pri tem za-sačene. Ena oseba jo bila aretirana, ker se je ostro izrazila o nagli sodbi. Te osebe pridejo pred naglo sodbo. Razprave z Ogrsko. Sinoči so se podali ministerski predsednik Korber ter ministri Bohm-Bavverk, Call in Giovanalli z dotičnimi poročevalci v Budimpešto, da prisostvujejo, kakor se trdi, i najzadnji konferenci z ogrskimi ministerski mi tovariši o nagodbi in carinskem tarifu, ki se danes prične. Razprava se prora^unava na dva dni. Avstrijski kakor tudi ogrskf vladni krogi priznavajo, da bo pri tej konferenci završeno vse dosedaj še ne rešeno delo, a dobi se še tudi ljudi, ki trdijo, da v dveh dneb ne bo mogoče zavrSiti vsega ogromnega dela,, in da se bodo morali ministri sniti v tem slučaju še enkrat na Dunaju. Ministerski predsednik Korber je sicer trdno prepričan, da mu tega ne bo treba in da bo prihodnji teden že lahko pričel z dogovori o češko-nemški spravi. — Bodisi kakorkoli, gotovo je, da Madjari nikakor ne pričakujejo poraza. Razmerje mej našo državo in Italijo, V nekatere dunajske liate so gotovi italijanski krogi v zadnjem času poslali vest, da je mej našo monarhijo in Italijo do najnovejšega čaBa vladalo zelo ostro nasprot-stvo, in da bi bilo to že sedaj pokazalo svoje zle posledice, da se ni obnovila — trozveza. Mej obema državama, glasi bo mej drugim, obstoji še danes izreoon anta-gonizem in treba bo vse okretnosti zveznih vlad, da se to nasprotstvo omili. Vzrok sovraštvu Italije proti Avstriji je dvojen. Prvi vzrok je baje zatiranje italijanskega elementa v Istri in Dalmaciji ('), potem pa želja Italije, da si pribori mesto v orijentu. Ako bi Avstrija bolje postopala z italijansko narodnostjo v državi, bi Italija lahko pozabila na sanje glede aneksije nekaterih deiel, po katerih jo že davno Bkomina. Korzika in Malta sta tudi italijanski deželi, ali ker se v teh deželah ne žali narodni čut, ne misli nikdo, da bi reklamiral za Italijo Korziko in Malto. Avstrija bi torej dobro storila, ako bi se odpovedala svojemu narodnostnemu programu nasproti Italijanom v Dalmaciji in v Istri, L*hom v Tirolah naj da avtonomijo, Trst naj pušča na miru — potem bo kmalu umrl irredentizem in Italija se odpove svojemu poželenju po teh avstrijskih deželah. Isto velja glede Albanije. Italija noče te dežele okupirati, ampak želi le uveljaviti svoj vpliv na zapadno Albanijo. — Te želje Lahonov so vsakomur znane. Av atrija naj jim prepusti vse obrežje ob jadranskem morju, pa si zagotovi prijateljstvo Italije. Toda grozdje zanje še ne bo tako kmalu zrelo. Nemški cesar o Poljakih. Cesar Viljem je včeraj vsprejel v Poznanju takozvane provincialne stanove. Zahvalil se jim je na udanoatni izjavi, potem pa izrazil svoje globoko obžalovanje nad tem, da se del (?) nenemških podložnikov le s težavo prilagoduje obstoječim razmeram, ter rekel, da je laž (!) da bi se katolikom povzročale kake ovire pri izvrševanju njih verskih dolžnosti ter da se skuša zatreti razvoj kakega naroda. Uradniki morajo brezpogojno izvajati politiko, ki jo cesar priznava kot edino pravo za blagor posamnih pokrajin Zaključil pa je cesar svoj govor s temi le besedami: »Tu poznam jaz le P r u s i j o. Svojim prednikom som dolžan, skrbeti za to, da ostane ta pokrajina ne-razdružno zvezana s pruskim kraljestvom in da ostane dobro pruska in nemška«. — Poljaki na Poznanjskem sd torej zopet zvedeli, pri čem da so. Prej ne bodo našli milosti v cesarjevih očeh, dokler se popolno ne ponemčijo. Volivni boj v Švediji. Na Švedskem se celi tekoči mesec vrše parlamentarne volitve. Izvoliti je nove poslance za drugo zbornico, ki šteje 230 poslancev. Te volitve so posebno važne radi tega, ker se gre za to, se li v novem parlamentu premeni sedanji volivni red ali ne. Na državnem krmilu je sicer sedaj taka vlada, ki pospešuje volivno reformo, toda v stari zbornici je sedelo komaj 90 mož, ki so se strinjali s tem načrtom. Soc. demo-kratje so imeli v zastopu le enega moža. Borba se vrši sedaj pod utisom boja za volivno reformo in imajo dotične stranke precej nade, da srečno prodro s potrebno veČino. Iz brzojavk. Nadvojvoda Fran Ferdinand — admiral. .N. Wr. Tagblatt" ve poročati, da je imenoval cesar prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda za admirala. — Španski kralj Allonz XIII. letos ne potuje. Prvotno poročilo, da kralj Allonz še letos obišče razne evropske dvore, ee sedaj oficielno demontira. — Mandat odložil je mladočeški državnozborski poslanec, zastopnik praškega mesta G v i d o n B i e 1 s k y. Prejel je več nezaupnic, ker je le redko pohajal v državni zbor. — Krščansko - socialnega kongresa v Tridentu se je minulo nedeljo udeležilo nad 6000 delavcev. Zastopanih je bilo do 300 društev. — Gališki deželni zbor se ne snide k jesenskemu zasedanju, ker Be boje velikih napadov od mladorusin-ske strani. — Soc. dem. strankarskemu shodu v Monakovem, ki se prične 14. t. m., je došlo doslej 80 predlogov. Mej temi zahteva eden, da se ne sme iznova izvoliti sedanje predstojništvo. — Burski generali v Londonu. Včeraj so imeli burski generali prvi razgovor s Chamberlainom. Prisostoval mu je tudi Kitchener. — Nemški centrum in carinski tarif. — Dne 16. t. m. se snidejo vsi člani centra, da se definitivno dogovore o stališču napram načrtu. — Nizozemski parlament se otvori dno 16. t. m. Otvoritveni govor bo govorila kraljica sama. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. septembra. Visoko odlikovanje. Mornarskemu stotniku g. Alojziju Šusteršiču je ruski car podelil red sv. Ane z vojno dekoracijo (meči). V dotičnem ukazu utemeljuje car to odlikovanje z besedami: „V znamenje Svoje naklonjenosti napram Vam ter za Vaše izredno sodelovanje pri naskoku na trdnjavo Peitang«. — Kakor znano, poveljeval jo g. Šusteršič avstrijsko vojaštvo pri naskoku na trdnjavo Peitang v Kitaju. Naskok se je izvršil skupno z Rusi in Francozi. Pri tej priliki se je naše vojaštvo odlikovalo tako, da je našlo občudovanje vseh inozemcev, ki junaškega nastopa Avstrijcev niso mogli prehvaliti. Mornarski stotnik Šusteršič je mlajši brat državnega poslanca dr. Šusteršiča. Shod proti pijančevanju Kot nameček na shod naših nepolitičnih društev, pri katerem se bo šlo za izobrazbo našega naroda, se bo sešel v kratkem shod proti pijančevanju, ki jo najhujše zlo na telesu naroda našega in največja ovira njegovega blagostanja. Shod ta bo najbrž v sredo dne 17. septembra. Shoda, ki se bo vršil v prihodnjih dveh dneh, se duhovniki ne bodo mogli udeležiti zaradi praznikov; zato pa bodo lahko prišli na ta drugi sestanek. spregovorili bomo več o tem še pozneje, za danes opozarjamo na to samo prijatelje antialkoholnega gibanja. Cesar na poti iz Pulja Včeraj zvečer ob 7. uri 23 min. povrnilo ho je Njegovo Veličanstvo mimo postaje Buzeta iz Pulja. Vse vasi občine buzetske — so zapa-lile kresove. A nadkriljeval je Buzet, ki je bil razsvetljen ; na vseh straneh naenkrat so pričeli goreti kresovi, ko so topovi naznanili prihod vlaka na postajo. Posebno krasoto je pokazal zvonik glavne cerkve. Na postaji so doneli navdušeni »živio« navzočih. Duhovske zadeve na Koroikem. Č. g. Oskar Rassler, katehet v Celovcu, je postal župnik pri sv. Juriju ob jozeru. — Razpisana je do dne 10. okt župnija Zelče. — Dne 14. sept. bo slovesno posvečena na novo popravljena mestna farna cerkev v St. And ažu v labudski dolini. Konferenca »Sodalitatis sacer dotum< za ribniško dekanijo bo prihodnjo sredo dne 10. sept. t. 1. ob 10. uri v Ribnici. Pri veselici „Slov. kršč socijalne zveze", katera se vrši dne 7. sept. na čast delegatom naših nepolitičnih društev, bo ljubljanska društvena godba izvajala naslednje skladbo: »Lo pogumno naprej«, koračnica, Kmoch. — »Pozdrav gorenjski«, valček, Parma. — „Spomladni cvet", ouvertura, Kovarik. — »Anica«, mazurka, Skalicki. — „03e nebeški", pesem, Krakauer. — »Milica«, polka, Gleisner. — Venec čeških pemij, Komzak. — Koncertna ouvertura, Frank. — »Austrija«, valček, Ziehrer. — „Intermezzo" iz opere Ksenija, Parma. — Potpourri iz češ. opere Kovarik. — »U boj" Zaje — Polka hitra, Vitasek. Osebne vesti. Suplent na II državni gimnaziji v Ljubljani, g. J. K o s t i a 1 je imenovan glavnim učiteljem na pripravnici v Kopru. Suplent na koprski drž. gimnaziji g. Viktor Magnano je postal glavni učitelj na pripravnici v Gorici. — Okr. zdravnik dr. Ludv. B r e z i n a je imenovan okr. nad-zdravnikom za Štajersko. — Dosedanji vodja ptujskega okrajnega glavarstva, nameatniški tajnik Anton Underrainer, je imenovan okrajnim glavarjem. Politiien shod. V Čadramu bo kat. politič. narodno društvo »Sloga« 14. t. m. popoldne po litanijah imelo svoj občni zbor in bo pri tistem č. g. državni poslanec Žičkar svojim volivcem govoril o po litičnem položaju. Na Dobrni je, kakor se nam poroča, minolo sredo preč. g. kanonik in dekan dr. Gregorec izvrševal kanonično vizitacijo. Ob enem je blagoslovil letOB prenovljeno žup-nišče in kapelanijo. Za spomin na ravnokar omenjeni prigodek je č. g. Kukovič, tamošnji župnik, spregovorivši primerno besedo zasadil med obojnim poslopjem mlado lipo. Zupnišče stoji od 1. 1791, kapelanijo pa so postavili 1. 1755. Komorni pevec PogaSnik Naval prične dne 17. t m. gostovanje v praškem narodnem gledališču. Pel bo v svojem materinem slovenskem jeziku. Zopet strašno dejanje „Štajer2e-vega" pristaša. Iz R htarovca se poroča »Sloven. Gospodarju«: Tukajšnji posestnik Franc Lenartič zabodel jo svojo ženo z nožem štirikrat v prsi smrtno nevarno. Zaklati je hotel nato svojega lastnega, komaj dve leti starega otročiča, a tega je k sreči dekla rešila gotove smrti. Nazadnje vzel je britvo ter je sam sebi zarezal goltanec. Malo živega odpeljali so v radgonsko bolnišnico še isti večer. Zločinec bil je strasten žganjepivec, ter verni pristaš ptujsko-šnopsarskega »Štajerca«. V sramoto naši občini Be mora reči, da je »Štajerčev« duh nekatere že tako okužil, da si je nek predrznež upal celo motiti duhovnika, ko je na pol mrtvi ženi prinesel sv popotnico. Oba sta v smrtni nevarnosti, ter je malo upanja, da okrevata. Za pogorelce v Martinjaku objavlja današnji uradni list okiic za nabiranje darov, ki ga je izdal deželni predsednik baron Hein, ki je v ta namen daroval 100 K. Gradnja železnioe Grobelno - Rogaška Slatina. L. kr. namestn. v Gradcu je odredilo za zgradbo železnice Grobelno-Rogaška blatina politični obhod in raz'a-stilno obravnavo, ki se bode vršila od 9. do 19. sept. pod vodstvom c. kr. namest. svetovalca barona Ivana balis - boglio s pri-sostvovanjem c. kr. nadinženirja. Železnica se baje začne zidati takoj, ko se izmeri. Goriški mestni svetovalec Pater-nolli se je odpovedal švoji časti in ga bode treba nadomestiti z drugim. Kdaj pač pride čas, ko bode odstopivše Lihe v mestnem starešinstvu mogoče nadomestiti s Slovenci. »Soča« morda poreče: »To ne bo nikoli!« In zakaj no? Kriva je pač mnogo nesloga med Slovenci, katero Lahom v veselje goji baš »Sočina« stranka. Vojak se je ustrelil zaradi razžaljenja cesarja. V tržaško luko se je povrnil parnik „Habshug", na katerem se je pripeljal tržaški 97. pešpolk z vojaških vaj v Istri. Tekom vožnje pa sa je izvršil tragičen čin : ustrelil se je namreč prostak Iskra iz Voloskega. Zatrjuje se, da je Iskra na vojaških vajah na Krasu z nekim izrazom žalil našega cesarja, vsled česar mu je njegov podčastnik zapretil, da ga zatoži na pristojnem mestu ; to je Iskro, ki bi bil sedaj končal svoja vojaška leta, tako prestrašilo, da se je v svojem obupu ustrelil. Bil je takoj mrtev. Iz Kranja se piše: Na?a »napredna« inteligenca je lahko ponosna na svojega naj-odličnejšega pristaba — Kokalja, blagajnika bolniške blagajne in agenta ter glavnega liberalnega agitatorja. V dokaz, kako »olikan« je ta mož, naj vam bo ta dogodek : Ko so se presvitli g. knezoškof pripeljali v soboto okoli ®/412, v Kranj, sedel je mogočni Kokalj na stolu pred kavarno »Ja^er«. Dočim so drugi ljudje dostojno pozdravljali svojega škofa ter kleče sprejemali blagoslov, sedel je Kokalj pokrit in držal v rokah visoko »Slov. Narod«. Hotel je s tem dejanjem, katero so vsi obsojali, dokazati, da je ta list njegov evangelij. Privoščimo »naprednja-kom« še več takih izbornih mož. Kaj bo v bodočem Štajerskem de ielnem zboru? Govori se, da dosedanji dež. glavar grof Attems ne bo več deželni glavar. Nadomesti ga baje grof K o 11 u -linBky. »Sulsteieriscbe Presse« poroča, da vsaj v začetku novega deželnega zbora slovenski deželni poslanci ne bodo pričeli z abatinenčno politiko. Prišli bodo v deželno zbornico in bodo tu z vso odločnostjo zastopali zadeve slovenskih deže-lanov. Poslanci se skoro gotovo pri tem ne bodo posluževali druzega, kakor slovenskega jezika. Slovencem je torej prav, ako se oseba dež. glavarja spremeni, a tako, da bo bodoči dež. glavar mogel jezikovnim razmeram v deželi popolnoma zadoščati. Otvoritev slovenskega „ Dekliškega Doma" v Trstu V nedeljo, dne 7. s e p t e m b r a t. 1. bo otvoritev »D e -k 1 i s k o g a doma«, zavoda sv. Nikolaja v Rocolu v ulici Sett fontane, št. 34. Pri slavnosti sodeluje iz prijaznosti »Slovansko pevsko društvo« in vojaška godba. Vspored slavnosti. Ob 9. uri dopoludne sv. maša, katero bede daroval društveni katehet preč. gospod Fran Guštin v cerkvi sv. Vin-cenoija. Po sv. maši blagoalovljenje doma zavoda sv. Nikolaja. Popoludne ob 4. uri koncertna veselica na lastnem vrtu. Velik požar v Trstu. V zalogi tvrdke Grego & Cjmp ja včeraj napravil požar 10 000 kron škode. »Narodna tiskarna« v Gorici sprejme takoj spretnega korektorja; plača po dogovoru. Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 9. t. m. Pevska slavnost v Ptuji. Ker je umevno, da se pri razpošiljanju vabil vrine pomota v tem, da eden ali drugi ne dobi vabila, blagovoli naj se to z ozirom na ogromno delo in velikanska priprave oprostiti. Dotičnim veljaj splošno vabilo objavljeno v vseh slovenskih časnikih. V nedeljo 7. septembra bodi v Ptuji sestanek vseh Slovencev! blabo vreme naj nikogar ne plaši, ker je tudi za ta sicer neljubi slučaj vse preskrbljeno. Na svidenje ! Odbor. Potres bo 1. t. m. čutili tudi v Oseku in Gradišču ob Soči. Ljubljanske novice. Potovanje Njega Veličanstva cesarja. Ob 10'42 ponoči pripeljal se je s posebnim dvornim vlakom cesar na tukajšni južni kolodvor. Vlak so je ustavil tukaj za pet minut. Na peronu so bili deželni predsednik baron Hein s prezidijalnim tajnikom, okrajnim glavarjem Ibasom, c kr. žand. podpolkovnik Riedlinger s svojim adjutantom in župan Ivan Hribar. Občinstvo ni Brnelo na kolodvor. Sv. maša za pokojno cesarico Elizabeto bo v tukajšnji stolnici v sredo dopoldne ob 10. uri. Ljubljanski Hrvatje so včeraj zvečer pokazali, da so solidarni s Hrvati v Hrvatski, in da obsojajo nesramno pisanje »Srbobrana«. Sli so v kavarno »Valvazor«, vzeli »Srbobrana« in ga potem zunaj zažgali. Spoštovanim someščanom. Prihodnje dni 7. in 8. septembra bode v Ljubljani sestanek delegatov nepolitičnih slov. izobraževalnih društev. Oglašenih je k sestanku veliko število gostov iz vseh slovenskih dežela in tudi mnogo bratov Hrvatov. Prosimo o tej priliki cenjene someščane, da tudi to pot, kakor vselej, pokažejo svojo občeznano gostoljubnost in gredo pripravljalnemu odboru pri hvalevrednem delu na roko s tem, da mu dajo na razpolago kolikor mogoče mnogo brezplačnih stanovanj, ali vsaj proti nizki odškodnini. Prepričani smo, da se bo ljubljansko prebivalstvo temu oklicu rade volje odzvalo. Oglasila za stanovanja se sprejemajo v prodajalnici gospoda Maksa Brusa pred škofijo do jutri zvečer. Električnega voza so je ustrašil danes dopoludne na Dunajski cesti konj Frančiška Ceberška iz Kranja. Konj je zdirjal in prevrnil voz, na katerem je bilo pohištvo. Pot V svet. Trinajstletni deček Karol Seidl je sredi meseca avgusta pobegnil od svojo matere, stanujoče na Krakovskem nasipu št. 10 in se dosedaj še ni vrnil. Dva navihanca sta včeraj popoldne ope harila prodajalko kruha v Selenburgovih ulicah štev. 3 Antonijo Ederihovo za petak. Prišla sta kupit kruha in je eden plačal dve žemlji s petakom. Ko mu je prodajalka naštela drobiž, pograbil ga je in svoj petak ter zbežal, njegov tovariš pa za njim. Vojaški vlaki. Danes popoludne sta ae pripeljala do Ljubljane dva vojaška vlaka. Vojaki, ki so prišli s prvim vlakom ob eni uri, so tukaj dobili kosilo, potem pa se odpeljali naprej. Drugi vlak pride zvečer ob 6. uri. Okradena. Katarina Zgaga, posestnica v Potoku pri Škofji Loki, pila je včeraj zvečer v Cešnovarjevej gostilni v Kolodvorskih ulicah v družbi neke nepoznane, prav zgo-vorljive ženske, s katero sta bili prišli skupaj še le v gostilni. Tujka je vabila Katarino Zgago, da bi šli skupaj na kolodvor cesarja gledat. Zgaga ni bila pri volji iti ž njo in tako je tujka sama odšla. Komaj pa je zunaj gostilne, zapazila je Zgaga, da jej manjka denarnica s 14 kronami. Tekla je za ženo na ulico, pa je ni več dobila. Tudi na kolodvor je ni bilo cesarja gledat. Davčni urad v iustični palači. C. k r. glavni davčni urad v Ljubljani iz-v z e m š i oddelek za mesto Ljubljano, preseli se tekom prihodnih dni v novo ju-stično palačo, ter bo od 11. t m. v isti — Cigaletove ulice — v pritličju na levo ura-doval. Zgubljen denar. Ivana Flander, delavka v tobačni tovarni, je izgubila včeraj popoludne na poti od Sodarske steze po sv. Flo-rijana ulicah, Židovskih ulicah skozi »Zvezdo« in po Selenburgovih ulicah do Franc Jožefa ceste 20 K. Mlada napadalca. V Gospodskih ulicah sta danes dopoludne dva dečka napadla 13 letnega Ivana Hudečka in mu je eden podsta-vil nogo, drugi pa ga je udaril po nosu, da se mu je takoj kri pccedila. Napadalca sta stara šele po 11 let. Knjižernost in umetnost. »Spomnite se besed, katere sem vam govoril«. Pod tem naslovom bo knezoškof lavan-tinski prevzv. g. dr. Mihael Napotnik izdali zbirko (30) cerkvenih govorov, katere so razvrstili na štiri dele. I. del obsega pridige o cerkvenih osebah; II. del o b 1 a -goslovljanju cerkvenih rečij ; 111. del o poavečenji cerkvenih rečij in IV. del tri govore na katoliških shodih. Knjiga šteje 365 strani v lični veliki osmerki, a se ne dobi nikjer na prodaj, ker so premil. gospod pisatelj blizo vse izvode že razdelili svoji častiti duhovščini. Kdor bi rad bral zanimivo knjigo, obrne bo naj do znanega mu duhovnika lavantinske škofije, da mu jo posodi. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani Nad 3000 žrtev je zahteval ognjenik Mont Pelee po najnovejših poročilih z Martinicjua. Nad eno miljo dolg del otoka ae je po orupciji pogreznil v morje. Tudi kraj Grand Riviere je popolno opu-stošen. — K e c k e m e t y v Ameriki. Keckemety, ki je pokradel poldrugi milijon kron, je poBlal iz Amerike dvoje pisem na stariše in svojega prijatelja. Policija je pismi zaplenila. — Splošna stavka v Flore n c i je končana. — Boj mej italijanskimi in nemškimi delavci na Vestfalskem. V Bjnsbergu se je pojavil mej laškimi in nemškimi delavci hud razpor, ki so je končal s pravo bitko. Oddalo se je do 20 strelov. Več oseb je nevarno ranjenih. Obdelavah so se tudi z nožmi. — Nezgoda predsednika R o o s e v c I t a. Berolinski listi javljajo, da je elektr. voz prodrl lovski voz Roose-veltov in so šo-Ie v razdalji 30 m. ustavil. Predsednika in spremstvo je vrglo z veza. Roosevelt ima znatne poškodbo na obrazu. Milijonar umorjen. Iz Čikage se poroča: Walter A. Scott, predsednik Illions \Yire kompanije, je bil smrtno ranjen v nekem prepiru s kompanijskim inženirjem \Yalter Stebbinga om. Povod prepira je bilo, ker se je Scott protivil plačati račun za novo tovarno, za katero je nadzornik Stebbinga oddal kon-trakt neki tvrdki v Bostonu. Inženir je trikrat z nožem zabodel predsednika, da je ta kmalu nato umrl. Stebbinga se opravičuje, d» ga je Scott napadel ter da v boju sam ni vedel, kaj je delal. iiruštva. (Bralno društvo v Št. Vidu p. Vipavi) priredi veselico v proslavo 251etniee slavno vladajočega papeža Leona XIII. na dvorišču gostilne „Rudoll" v nedeljo 7. septemh. 1902. Vspored: 1. a) Slavnostni govor. b)Škroup: „Papeževa himna«. 2. Brož : „Slava Slovencem", udarjajo tamburaši. 3. P. H. Sattner: „Perice" (narodna), petje in tamburanje. 4. S. Premrl: „Narodni venček", udarjajo tamburaši. 5. P. H. Sattner: „btudenčku", poje mešan oktet. 6 a) M. pl. Farkaš : »Svibanj-ska ružica", udarjajo tamburaši. bi . " . „Ples patuljaka, udarjajo tamburaši. 7. Žirovnik : .Večernica" (narodna), petjo in tamburanje. 8. a) Dr. B. Ipavec : .Danici", udarjajo tam- buraši. b) Potočnik: »Dolenjska«, udarjajo tamburaši. 9. P. H. Sattner: „Na planine", mešan zbor in bariton-»olo. 10. a) M pl. Farkaš: .Ljubičen eeu", udarjajo tamburaši. b) Knoblacb : »Sokolska koračnica", udarjajo tamburaši. 11. Dr. J. E*. Krek: „Pravica se 1'e izkazala", burka v dvth dejanjih SreČ-lanje s prosto zabavo. Udarjajo šentviški tamburaši. Začetek cb pol 5. uri popoldne. Cene : I. sedeži 60 v., II. sedeži 60 v., stojišča 40 v. V slučaju neugodnega vrt mera ■e vrši veselica eno uro pozneje v notranjih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor. (Dvajsetletnica) prvega slovenskega pevskega društva »Lira« v Kamniku, dne 7. septembra 190 2. — Vspored slavnosti. Ob pol 8. uri zjutraj zbirališče vseh tukajšnjih društev v čitalnični dvorani. Ob 8. uri dopoludne odhod na kolodvor k vsprejtmu vnanjih z vlakom došlih pevskih in drugih narodnih društev in pozdrav istih po predsedniku »Lire«. Ob pol. 9. uri dopoludne sprevod po predmestju Šutna in po G avnem trgu do mestne hiše, kjer pozdravi rtcšle goste gospod mestni Jupan. Kamniške rodoljub-kinje izroče v spomin dvajsetletnice društveni zastavi trak. »Lira« zapoje svoje društveno geslo. Ob pol 10. uri skupna pevska vaja v prostorih Narodne čital niče. Ob pol 11. uri sestanek vseh društev na Glavnem trgu. Ob 11. uri odhod v iupno cerkev k s v. m a s i, pri kateri poje »Lira«. Ob pol 12. uri sprevod vseh društev in sicer izpred župne cerkve po Šutni, Glavnem trgu, Grabnu, Radeckega ulici m Veliki ulici do mestne hiše, kjer se društva razidejo. Ob 1. uri banket v hotelu »Fischer«. Slavnostni koncert ob 4. uri popoludne na vrtu Fischerjevega hotela, pri neugodnem vremenu v prostorih Narodne čitaln ce. — Med posameznimi točkami svira b1. mestna godba kamniška. — Vstopnina h koncertu 1 K za osebo, za rodbino s 3 osebami 2 kroni. Sodelujoči gg. pevci so iste oproščeni. — Po koncertu prosta 2abava. — Popoludanski izlet kojega prirede ob ugodnem vremenu v ponedeljek dne 8. septembra t. 1. vsa tukaj šnja društva na Vrhpolje, kjer se na vrtu "VVmklerjeve gostilne viši velika I j u d -ska veselica z godbo, petjem šaljivo pošto in koriandoli korzom. Na večer se zažiga umetalni ogenj. (Vabilo k gledališkima predstavama.) kateri priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo »Mengeš« na Mali šmaren dne 8. septembra 1902 po po poldanski službi božji v Malem Mengšu v gostilni »pri Jelenu«. Vspored: 1. Nagovor mladini. 2. »Novi zvon na Krtini«. Igrokaz v treh dejanjih. 3 Blagovestnikom. Dekla-macija. Zložil Simon Gregorčič. 4. Dr. Vse-znal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Predstavljalo se bo ob vsakem vremenu. Vstopnina: Sedež I. vrste 40 kr., II. vrste 25 kr., stojišča 15 kr. -Otroci so vstopnine prosti. — Ker je čisti dobiček namenjen za napravo novega odra in zaBtora, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K prav obilni udeležbi nabi najuljudneje odbor. (Katol izobraževalno društvo na Mirni) priredi 7. sept. t. 1. veselico v prostorih g. Martina Koleno a »na Žagi«. Vspored: tamburanje. Vse komade udarja društveni tamburaški zbor pod vodstvom kapelnika Antona Kolenec. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 h. za esebo. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica 8. sept. na mali Šmaren. — K obilni udeležbi vabi odbor. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za pogorelce v Martinjaku: Gospod Ferdo Lavrinc, kaplan; 6 K. — Nekdo 10 K. Za Jeranovo dijaško kuhinjo: Svojemu ljubemu prijatelju gosp. Al. Kremžarju mesto venca na grob 15 K g. župnik Jan. Ažman v Gorjah. Bog plačaj! Telefonska In brzojavna poročila. Nemiri v Zagrebu. Reka, 5. sept. Mnogo srbskih rodbin je iz Zagreba došlo sem. Beligrad, 5. sept. Tu vlada radi zagrebških dogodkov veliko razburjenje. Vršil se je shod in zahtevalo, da vlada preskrbi zadoščenja. Dunaj, 5. sept. (C. B.) Cesar se je v spremstvu nadvojvode Rainerja dam s zjutraj vrnil iz Pulja in se podal v Sohonbrunn. l»ulj, 4 sept. Danes popoludne potem, ko je obiskal cesar novi ..bnlaiujo-dock" ter pregledal naglotim jiivsen.-il. kjer je bil pozdravljen s Jmra" ki n. prepeljal se je v kočiji sku/i am-nalsko ulico in S. Policarpo do cerkve morna-rične, kje si je ogledal spominsko ploščo za v Kini padle vojake. Od tod so je istim potoni vrnil na kolodvor ter je ob 5. uri odpotoval s spremstvom. Po vseh ulicah je bilo natlačeno ljudstva. Ob poti, koder se je cesar vozil, so delali spalir mornarji. Gromovito topovje je oglašalo, da se je cesar poslovil od Pulja. Vse se je končalo v najlepšem redu in kakor se trdi, na največjo zadovoljnost cesarjevo. Maribor, 5. sept. V Beranekovi tovarni pohištva je stavka. Iiudiinpešta, o. sept. Vest, da je ministerski predsednik izdal naredbo, vsled katere morajo gostilniške in kavarniške natakarice in blagajničarke biti stare najmanj 40 let, se pojasnjuje kot popolna izmišljotina. Budimpešta, 5. septembra. (0. B.) Danes se nadaljujejo nagodbene konference ob navzočnosti obeh minister-skih predsednikov in resortnih ministrov. Budimpešta. 5. sept. V Szamos Ujavaru je primadona Julija Pakar v ljubosumnosti ustrelila na odru junaškega tenorja Batoša. Pevec je ostal na mestu mrtev. Morilka je letela v garderobo in si prerezala žile. Ranjena je smrtno nevarno. Budimpešta, o. sept. Tukajšnja policija je telegra/lčno naročila policiji v New Torku, naj aretira ondi se na-hajajočega defraudanta Kecskemetija. Brno, 5. sept. Listi poročajo, da je za katoliško narodnega kandidata dr. Koudela pri nadomestni volitvi v drž. zbor v okolici brnski agitiral mladočeški poslanec S w o z i 1. Sedaj je Swozil odstopil od uredništva mladočeškega kmet-skega lista in se je pridružil dr. Kou-deli. Ni izključeno, da tudi Svvozil pristopi »Slovanskemu centrumu." 8) m ril so: 2. septembra. Peter Pin, zasebnik, 81 let, Dunajska cesta 31, oslarelost. 3. septembra. Ciril Picelj, pekovski sin, 3 mes., Stranska pot 11, črevesni katar. 4. septembra. Leon Jeraj, delavčev sin, 14 mes , Karolinška zemlja 7, driska. — Ivana Wagner, nadar-binka, 69 let, Japljeve ulice 2, apoplesia cerebri. V bolnišnici: 1. septembra. Marija Kristan, perica, 34 let, hae-morh. cerebri. 2. septembra Simon Skubic, dninar, 60 let, pyelo-nephritis 3. septembra. Jera Jeretin, delavka, 49 let, vi-tium cordis emphvsema pulm. v Z i t m e cene dne 4. septembra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. 3Jemca za jesen......„ 6-96 do 6 97 Rž za spomlad......., 7 27 » 7 28 Pšenica ia spomlad.....,, — „ — Rž za jesen.......... 6-29 „ 6'30 Koruza za juli-avgust.....„ — „ — „ „ sept.-oktober . . . . „ 664 „ 5'66 Oves za jesen................577 „ 5'78 Na budimpeitanski borsi: Plenica za oktober........6 72 „ 6-73 PSenica za april........7 01 , 7*02 •U za oktober.........5 99 „ — Rž za april........, 6*19 „ 6 20 Oves za oktober.......„ 5-45 „ 5-46 „ „ april .......„ 5-75 „ 5"76 Koruza za maj (1903) . ...» 535 , 536 (Efekti?.) Dunajski trg. PJenica banagka.......K 7-40 „ 7 80 . južno lel................7-20 , 7 70 82 *.........6 35 , 6 65 Ječmen , ......., 6 90 „ 7-25 „ ob Tisi.........5 75 „ 7-75 Koruza ogerska . . ..-..„ 6 45 „ 5 80 Cinkvant , ........6-20 » 660 Oves srednji..........6 05 » 6.20 fižol........................— , — MeteorologiSno porodilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji irafini tlak 736-0 mn Oiis opazovanja Stanje barometra t nun. Temperatura po Celfliju ! i VetroTi i Ntl'0 lig « " ► r * ♦ i • 739-0 197 sl szah j jasno' i L u'r i wOj.«ol