J. števflta. i umnu. i m* u. Mi mi. .Slovenski Narod* velja; ^ v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemati: celo leto......K 24- , celo leto......K 22 — polleta.......• 12*-- pol leta . . .*.....n%_. četrt leta........6*— j četrt leta......., 5*50 *na mesec. .....» 2*— na mesec........1-fiO Dopisi naj se frank i rajo. Rokopisi se ne vračajo, f redpfStvo: Knallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon *t. 34. Unaja vamk aan ivećar lnuail natlalfa ii Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserajah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. itatUka valja 10 vinarjev.-- .Slovenski Narod" velja po pošti: ta Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta........13*- četrt leta........ 5*50 na mesec.......> 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K »—'> za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 3fr-* Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira Narodna tiskana telefon it «5. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alf znamka fJprevaiitvo: Sisailova ulica at S, (spodaj, dvorišče levo), taleiea st. &9r Ministrstvo zadreg. D ti n a j, 9. jan. Xehote se spominjamo na povest, kako je sedaj že umirovljeni minister javnih del R i t t postal elan drugega P>ienerthovega kabineta, ako rekapituliramo dogodke zadnjih dni, iz ka-urih je izšel »novi« kabinet Biener-tha III-, ki bo jutri ob 11, polagal v »-esarjeve roke službeno prisego. Prod dvemi leti ,ie iskal baron Bienerth ugodnega« uradnika, ki bi bil zasedel prazno mesto na ministrski klopi. Tam mod Tirnici, pri inomoškeru namestništvu je živel dvorni svetnik, ki je imel vse one kvalitete, katere st pri nas največkrat upoštevajo, kadar se gre za to, uvesti »objektivnost in avtoriteto« državne uprave: nedolžnost duha in poslušnost značaja. Ritt je postal minister, vestno je iz-;K)lnjeval svoje mesto in nikdo ni njegovega imena več izrekel v javnosti. Danes je prejel za svoje delo zasluženo plačilo ..... postal je vitez. — Pri* lično na ta način sta pred včerajšnjem prišla v novo ministrstvo grof Wi-kenburg, kot notranji minister, in baron \Vidmann, kot poljedelski šef. Oba si nimata časa dati napraviti za jutrišnjo prisego niti uniforme, o >beh ofieijalno biografija ne ve drugega povedati, kakor rojstno leto in ■turne avanzmaja. Nad vse značilno je. kako se je v zadnjem hipu baron Bienerth odrekel še oni mrvici energije, ki mn je še ostala. Hotel je pridobiti simpatije Cehov za svoj kabinet ter imenovati Iva odlično kvalificirana češka ministra- uradnika — toda Nemci so tudi proti temu namenu pokazali v sestavi kabineta malo narodne objektivnosti, protestirali in grozili z odkritim bojem. Te grožnje se je baron Bienerth ustrašil ter sestavil v naglici ministrstvo, ki šteje poleg med 11 > lani 8 Nemcev, tri Slovane, kabinet, ki je glede svojih upov v bodočnost v primeri z vlado Bienertha II., se \ slabšem položaju, ministrstvo, kateremu manjka vodilnih misli in realnih načrtov — kratko: nova ministrska klop. Pred dobrim tednom bi bil še lahko baron Bienerth, spoznavši ueizvedljivost svoje velike akcije: razširiti vladno večino in parlamen-larizirati ministrstvo in prizna vši si lastno, le od »lojalnega« časopisja mn sugerirano nezmožnost, moško odstopil in ohranil bi si bil ime res- nega človeka, ki vidi svoj cilj, toda v spoznanju nedosežnosti tega cilja odloži neuspešno delo. 'Jpda v napačni sebesodbi je podcenjeval energijo svoje volje in meril taktiko slovanskih poslancev po nemških vatlih, dokler ga ni spoznanje, da se nahaja v slepi ulici, prisililo k telefonu, in kakor pred leti zaklicati Samiela. Imamo tedaj kabinet, imamo ministrstvo, katerega naloga je bila rešiti svojega šefa iz zadrege — in ki je s tem že pravzaprav svojo dolžnost že izvršilo. Splošno prepričanje je, da kaj drugega storiti mu ni niti možno ,niti dano. Stara mizerija notranje-politič-nega položaja je morda le še temnejša v senci bleščečih se novih ministrskih frakov. Jlovenjko Šolstvo v Mariboru m oKolici. V Mariboru, 8 januarja, Veliko se je že pisalo in govorilo o slovenskem šolstvu v Mariboru in okolici, prirejali so se shodi in ankete, volili različni odbori in odseki — prišli pa nismo v tem vprašanju niti za korak naprej. Komaj da imamo v samostanu šolskih sester dva borna dekliška razreda in slovenski šolski vrtec. Temu in onemu se posreči tadi spraviti svojega fanta v vadnico na učiteljišču, kjer se goji tudi poučevanje v slovenskem jeziku. Velika večina slovenskih otrok v Mariboru — gotovo nad tisoč — pa roma v nemške šole, iz katerih se vrača napolnjena z nemškim duhom in besnim sovraštvom do vsega, kar je slovensko. Kako pa stoji v Studencih in Po-hrežju l Inteligentnejši slovenski meščan si vsaj še pomaga s tem, da vpliva primemo na domačo vzgojo svojih otrok. V omenjenih dveh krajih pa stanujejo kmetje in delavci, kateri žive navadno v takih razmerah, da jim ni mogoče odločevati o odgoji svojih otrok. Že v nežni mladosti cibčuje otrok v družbi, v kateri sliši odinolo snakedrano nemščine in nešteto zbadljivk in psovk na Slovence. Take stvari vplivajo kot strup na otroka in mu vzamejo vse spoštovali je do svojega m a ter nega jezika. To delo dovršijo nemški in renegatokj učitelji v šoli. Vse to se godi nolago-ma. pa vstrajno, skoraj nezadržno. Leto za letom se crnhe ni ta način ce- le rodovine v renegatskem mor j it. Te stvari so sicer znane ali ne more se jih dovolj pogosto ponavljati baš ob naših mejah in še posebno v Mariboru. Razume se, da ne moremo samo z obupnim obrazom in rodoljubno gesto lene resiguacije gledati tega po-nemčevanja in čakati, da zadene tudi enega in drugega izmed nas ista usoda. Saj ]>oznamo v Mariboru slovenske očete, katerih sinovi bi danes ali jutri z največjim užitkom razbijali okna na Narodnem domn. Treba je misliti na to, da z vsemi sredstvi zanesemo narodnost v širše vrste naroda in da damo slovenski mladini — slovenske šole. »Nacijonaliziranje« mas pri nas lc slabo in počasi napreduje. Imamo še v Mariboru in okolici na tisoče ljudi, ki še morda čutijo, da so Slovenci, govore indi slovenski jezik, -'Ai narodno stvar pa se malo ali nič ne brigajo, najmanj pa še za narodno vzgojo slovenskih svojih otrok. Dobiti s temi ljudmi dobre stike, je zelo težavna stvar. Posebno še zaradi tega, ker nimamo Slovenci v Mariboru niti gospodarskega vpliva in ugleda niti gospodarskih stikov z najširšimi vrstami naroda. Tudi ne na gospodarskih ali razrednih principih stoječih organizacij. Delavstvo se je oklenilo socijalistov in ti ga raz-naroclujejo hitreje in lažje ko isti na-cijonalci. Delavca vežejo- na soeijali-stično stranko lastni interesi in pa — zaupanje, katerega nima v narodno vodstvo. Veliko bi se dalo o tem premišljevati in pisati in reformirati; večina naših ljudi ne pozna in razume novega časa, ne vnnsli pa se tudi v razmere in duševnost priprostoga slovenskega človeka . . . V Studencih nam manjka od ločnega in vstrajnega nastopa. Poznamo tam veliko Slovencev, ki so sicer narodno zavedni, ki pa se niso upali odločno nastopiti, ko se je lani uradno — in s primernim terorizmom — povpraševalo, kdo želi imeti slovensko šolo. Le malo jih je bilo, ki se niso ustrašili nobenega itasilstva in — glej čudo, pripetilo «e jim ni ničesar. Ščitila jih je, kakor vedno v takih slučajih, odločnost. Xe dvomimo sicer, da bi Nemci vsaj v nekaterih slueajih izvršili svoje grožnje in bi morda nekatere gospodarsko oškodovali, druge pa postavili pod kap s pohištvom in družino vred. Toda taka sredstva bi v interesu celote in njenega napredka le pozdravili: osvežila bi slovenske sile in okrepila sloven. od-po7*. Saj je znano, da nam nemška pa- sivnost in prizanesljivo«! — pri neenakih kulturnih in gosjKjdarskih silah — vec škoduje ko j.vvni naskok. Pokazala pa je lanska akcija za slovensko ljudsko šolo ali vsaj za slovenske ljudskošolske razrede v Studencih, da bi tem potom bojevali še dolg boj za slovensko šolo v Studencih, ki je neodložljiva potre'ba. Zato se je C. M. D. velikodušno odločila, da postavi v Studencih trirazredno slovensko ljudsko šolo In otroški vrtec. Posestvo je kupljeno, z gradnjo šolskega poslopja se bode pričelo prihodnje spomladi, kakor hitro »kopni sneg. V j/oslopju se bo nahajala tudi lepa in prostorna telovadnica, kjer se bodo vršile šolske slavnosti. Sploh bo to moderno in lepo poslopje — ponos vsakega Slovenca v Studencih. Družba bo za to poslopje žrtvovala nad 75 tisoč kron. Nastane torej za mariborske in okoliške Slovence nujna dolžnost, da družbo tudi primerno podpirajo gmotno in — moralno. S to šolo si pridobi C. M. D. ne-venljive zasluge za probu j o slovenstva v Studencih. Politična kroniko. Državni zbor je sklican na 17. t. m. ob enajstih dopoldne. Na dnevnem redu je: prvo branje proračuna in verificiranje vseh do zdaj še ne agno-sci ranih volitev v državni zbor. Predsednik dr. Pattai je imel včeraj daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom. 17. t. m. po seji drž. zbora se vrši konferenca klubovih načelnikov, da se določi delavni načrt za zimsko sezijo. V ogrskem državnem zboru so končali debato o srbski trgovinski pogodbi. V svojem zaključnem govoru se je poljedelski minister pečal pred vsem z uvozom argentinskega mesa. Rekel je, da je v tem oziru mnogo napačnega mnenja. O carine prostem uvozu se ne more govoriti. Med obema vladama -se vrše pogajanja o različnih važnih gospodarskih Vprašanjih. Kar se tiče znane tajne pogodbe as avstrijsko vlado, minister ni zato, da 'bi se objavile posamezne točke te pogodbe. Poslanec Polonvi je na to utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi samostojne ogrske banke. Zavračal ga je finančni minister. V prihodnji seji se začne debata o bančni predlogi. Za novo turško posojilo v znesku 2V2 milijona liber na Francoskem so pogaja turška vlada s pariško bančno skupino Rouvierjevo. S tem zneskom naj se pokrijejo stroški za zgradbo cest v evropski Turčiji, ki ja bila oddana francoski tvrdki Tvrel. * O nemirih v turški Aziji poroča »Jeni Gazetta«. V Bazori je ljudstvo napadlo bazarje ter plenilo po njih. Te vesti potrjujejo tudi angleški listi. Iz Bagdada so v Bazoro poslali sto orožnikov. * Pri volitvah v finski deželni zbor so dobili socijalni demokrati do zdaj 95.083, Starofinei 6.1.608, Mlado-finci 35.110, Švedi 29.3] 1, agrarci 11.423 in stranka krščanskih delavcev 6104 glasove. —V senatu je generalni guverner naglašal potrebo, naj se reformira pouk v geografiji in zgodovini Rusije v vseh srednjih m ljudskih šolah v Finlandiji. Ti predmeti naj se izločijo iz splošnega pouka. S tem hočejo doseči terneljitejši studij preteklosti in sedanjosti Rusije, da se med ljudstvom vzbudi čuti spoštovanja, zvestobe in vdanosti. * V kneževini Monako so uveljavili in ob javil i novo ustavo, katero jo knez sankcijoniral. Prebivalstvo jo je z veseljem sprejelo. Na Portugalskem se je zopet začelo protimonarhično gibanje. V! Lizboni so se vršile demonstracije pred redakcijami monarhiČnih listov »Liberal«, »Correio da maneha« iu »Diario illustrado«. Vendar pa ni bil nihče ranjen, temveč so poškodovali samo poslopja. Več oseb so aretirali. Republikanski listi obsojajo te demonstracije. — V mestu Oliveira jo nekdo položil v ondotno redakcijo bombo, ki je eksplodirala ter popolnoma razrušila celo hišo. Do zdaj še ne vedo, koliko oseb je bilo pri tem ubitih. Splošno sodijo, da so je atentat izvršil iz političnega maščevanja. italersko. Iz Hrastnika. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos priredila našim Ciril-Metodovim malčkom božičnica. Nepopisno veselje je vladalo med otroci na določeni dan, ker je vsakdo izmed njih dobro vedel, da pojde pol- LISTEK. UBera nos a malo. Zgodovinski ronian. Spisal Vladimir Mesel. (Dalje.) »Dobro jutro!« se je oglasi! pod njim grmeči glas gospoda Elaha. Dal ga bog!« je odzdravil Ivan in se priklonil svojemu gospodarju. Malo vabljivo vreme danes za izprehode. Pa nič ne pomaga,« je nadaljeval Klah s svojim gromovitim glasom, »hočeš, nočeš, moram danes na Snežniško graščino k svojemu tastu. Ta zver rokovnjaška se je zopet prikazala v naših gozdovih. To bo zopet ples s tolovaji! Vrag naj me vzame pri ti priči, če jih ne ubijem najmanj pet!« »To niso krščansko želje, gospod Elab,* je ugovarjal Ivan, »polovite jih raj* i in oddajte jih gosposki, kazni ne odidejo!« »Ušesa jim postrižem!« se je jezil Henrik Elah, »to bi bilo pametno jih še rediti pri gosposki! Sploh pa je vsa naša pravda od muh! Sami ste okusili! Tu, tu je pravda!« in udaril 9$ je po nadlehteh. »Prokleti capin, Jože!« je z ar jul proti drugemu koncu preddvora, kjer je stal hlev. »Ta svojai, žrla bi, kadar jih pa rabim, ni nikogar blizu. Jas jim še posve* tim!« in urnih korakov se je obrnil proti hlevu. Rjoveč in preklinjajoč je s sunkom odprl vrata v hlev, da so zahreščala in zapela, kakor da hočejo počiti črez sredo, in robantil je po hlevu gor in dol, da so konji prestrašeni trgali ob r emenih. Jožeta ni bilo v hlevu, ravno jo prižvižgal eroz preddvor iz kuhinje in ko je slišal preklinjanje svojega gospodarja,se je hotel umakniti na pod, ki je stal nekako v sredi med gradom in hlevom. Pa že ga je zasledilo bistro gospodarjevo oko. »Jože, sem greš!« je zaroh-nel nad njim in ko je prilezel nesrečni sluga do njega, je švrknil šibki konjski bičevnik po njegovem hrbtu na desno in levo. Potuhnil se je Jože in zastokal pri vsakem udarcu in ko je privzdignil kruti Henrik v tretjič roko, se je vrgel Jože pred njim na zemljo in izbruhnil v gb;sen plač, da se je slišalo do okna, v katerem je slo-nei Ivan, kakor tuljenje in cviljenje psa, ki ga je pograbil gladen medved. »Neusmiijenež!« je zagodrnjal Ivan in se obrnil v sobo. Poiskal si je na visoki polici zapiske, ki jih je bil prinesel s seboj iz Ljubljane in se zamislil v beležke, ki si jih je bil napravil kot učenec po razlagah svojih uČenikov, deloma pa tudi po svojem preudarku. Tu in tam je popravil kako črko, ali pa, če so se mu ustavile nristi pri kaki točki, je risala njegov« raka skoro nevede na raskavi um JMiiiiJli papir zverišene črte v začetnice odstavkov. Precej časa mu je poteklo tako samemu, ni se zavedal, kako beže trenutki in kako se vozi solnce vedno više in više na obzorju. Sklonjen nad svoj'1 zapiske, h katerim se je zatekal vsakikrat, kadar mu je bilo srce težko, je skušal prepoditi neljube vtiske in vsiljive spomine in misli, ki so mu razburjale dušo. Iz premišljevanja ga je vzbudil šele težki korak, ki se je ustavil pred vrati njegove sobi1 Trenutek pozneje so se odprla vrata in vslopil je služabnik, visok, čvrst mladenič s cvetočimi lici. Kljub cvetoči barvi obraza pa ni bilo na njem nič mladeniške-ga, nič privlačnega. Lice je bilo kakor okamenelo, nobena mišica ni igrala v njem, ustni stisneni in ozki, oči kakor bi zrle nekam v prazno, kakor da ne vidijo kamor gledajo, vsa postava, dasi ravno močna, vendar lesena^ vse kretnje, kakor da jih mora provzročiti šele osorno povelje. Nehote se spomnimo ob, pogledu na takega človeka skopijeneev, ljudi, ki naj bodo le orodje volje svojih gospodarjev. Tipičen izraz je to za ljudi, ki so vajeni že od mladih nog videti v sebi samih sužnja iu slepo orodje. Hlapčevstvo se jim je vsesalo tako globoko v dušo, da je ta ntisnila svoj pečat zasužnjenja tadi telesu in kretnjam. »Gospa žela, da jim pridete de-lat drasčiiio« jo (pregovoril počasi in brea naglata, Bn trenutek je ee po- sta 1 in ko je videl, da pospravlja Ivan svoje liste, se je okrenil in zapustil sobo z enakomernimi, neprenagleni-mi koraki. Ivan pa je pospravil svoje zapiske na polico in odšel v pritličje h gospe Elah. Velika, dvorani podobna soba, kjer je bivala gospa Elah čez dan, je ležala v pritličju novega gradu. Težki leseni strop z mogočnimi tramovi je bil v sredi podprt z lesenim stebrom na katerem so bili pritrjeni železni obročki za dereniee, ki so raz-svitljevale ob večernem času sobano. Troje neenako velikih oken se je odpiralo proti jezeru in pred vsakim oknom, ki je ležalo v vdrtih nečkah v zidu je bila stopnica s širokim odrom, na njem pa so stali težki leseni naslonjači z izrezljanimi, podkvam podobnimi naslonili. Zraven vhoda je stalo ob steni masivno klečalo pod visoko, v kričečeh barvah naslikano sliko, predstavljajoče trpljenje Kristovo na križu. Na policah in stojalih ob nasprotni steni so bile razvrščene kovinaste posode in krožniki, deloma iz rdeče medenine, deloma iz čina, vse okrašene z zvezdica -stimi okraski. V širokem, neokraše-nem komnu je gorel velik ogenj i« debelih bukovih drv, ki so ležala tudi vsenaokrog po podu v dvorani. Prijetna toplota se je širila po dvorani. Pred zadnjim oknom je sedela gospa Elah. Težke kostanjeve kita je imela ovite v dveh zavojih nad čelom in provozane s črnini, zlato ol>sitim širokim trakom. Goli vrat in nad-prsje ji je pokrivala prozorna tančica, beli, v goste gube nabrani spodnji jopič, ki sta ga nosila široka, tem-nordeča nosilca črez ramena, je bil pokrit s ti mnordečim kratkim jopičem s širokimi gubastimi rokavi, prevezanimi na nadlehtuh z belimi, zlato obšitimi prevezami; dolgo, gosto zgubano s- čisti beloti se sveteče krilo je bilo obrobljeno s Širokim rdečim trakom, prepasano krog srede z ozkim, zlato obšitim pasom.Ljub-ki mladi obraz je gledal nekako dolgočasno na prišleca, ki se ji je približal spoštljivo se priklanjajoč »Veseli me, da vam resni vas po* klic ne zabranjuje posvetiti par trenutkov tudi samotni ženi!« je pozdravila gospa Elah Ivana, in z žen-skd zgovornostjo ga je začela izpraše-vati po njegovi preteklosti in o njegovih naklepih za prihodujost. Ni bilo treba Ivanu mnogo odgovarjati, odgovarjala je kar sama na svoja nešteta vprašanja. Sedela sta tako gospa Elah in Ivan vse dopoldne skupaj in se menila o najrazličnejših! vprašanjih, zdaj o njegovem, zdaj Q njenem življenju, potem o Turkih in o roparjih, nad katere je šel davi njen soprog;, o čarovnicah, o pokojnem škofu Lambergu in slednjič je nanesla govorica tudi na Celestina, mladega služabnika z okamenelim izrazom v obrasu. (Dali* prUiodnjtt.v no obloženih rok domov. Da pa jo za-mogel »božični mož« naše malčke ta- ko bogato obdariti, se moramo zahvaliti hrastniškim in dolskira Slovencem, pri katerih se je nabralo K 79*40. Živeli! Nadalje sta nabrali učenki Zlatica Kuhar in Zlatica Kar-melj v Trbovljah K 3840, katere sta nam poslali s sledečim dostav kom: :>Za hrastniške malčke kot božično darilce,« Vrlima učenkama ter gospodu Kuharju Tonetu se prav iskreno zahvaljujemo. Gospa }x>stajenačel-nikova Cilika Baša je darovala jako veliko peciva. Živela! Posebno se pa zahvaljujemo g. prof. A. Virbniku za poslanih 11 K ter g. dr. Schwabu iz Celja za 5 K. Na dan prireditve se je nabralo kot vstopnina k božićnici K 21*40. - Narodna požrtvovalnost pri nas je res velika^ zato pa bomo želi, ko dorastejo ti malčki, veliko sadov. Zopetni boj bo rodil nove moči in vodil do nepričakovanih uspehov, na katere bodemo lahko s ponosom zrli. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo dne 6. januarja prav povoljno obiskan občni zbor (vseh udeležencev je bilo okoli 40), v katerem se je ob velikem zanimanju, deloma tudi v burni debati rešilo mnogo tekočih društvenih in drugih aktualnih stanovskih zadev. Tudi glede znanih letakov, ki se jih je štajerski »Lehrerbund« predrznil poslati posameznim učiteljskim društvom, se je storil primeren sklep in se bo po slovenski nčiteljski »Zvezi« od »Lohrer-bunda« zahtevalo zadoščenje. Poročilo tajnikovo o živahnem delovanju društva v pretočenem letu, se je vzelo s pritrjevanjem na znanje in se je odstopivšemu tajniku, lov. Wundler-ju, ki je skozi šest let svoj posel opravljal z izredno marljivostjo in spretnostjo, izrekla posebna zahvala. Z odobravanjem se je vzelo na znanje ugodno se glaseče poročilo tov. bla-gajničarke gospe Brinarjeve o društvenem denarnem stanju. — Tov. Černej je kot načelnik zdaj že regi-strovane »Učiteljske gospodarske iu kreditne zadruge^ s sedežem v Celju podal o nje delokrogu in poslovanju razna pojasnila. Na zadrugo lahko stavimo najboljše upe. Sijajna točka dnevnega reda je bilo podavanje predsednika tov. Brinarja o našem današnjem položaju in kaj nam je z ozirom nanj storiti. Njegova izvajanja, ki izkazujejo odločno začrtan program, so napravila močan vtisk. Da je društvo z njim solidarno, so pokazale volitve novega odbora, pri kateri priliki je bil tov. Brinar soglasno izvoljen za predsednika. Nadalje so bili voljeni v odbor: tov. Er-oest Slane, podpredsednik: Julij Sov-nik, tajnik; Tilka Brinar, blagajni-čarka; Ciril Pregelj, pevovodja; Fr. 2agar, knjižničar; A. Petri ček in A. Sivka, odbornika. Novi odbor nam je .jamstvo, da bo društvo tudi v bodočem letu krepko uspevalo in se že naprej veselimo prihodnjega zborovanja, ki bo dne 25. marca. Iz Ormoža nam pišejo: Z veliko ogorčenostjo smo čitali v »Slovenskem Narodu« vest da je bil na Koroškem obsojen Slovenec, kateri je navedel slovenščino za občevalni jezik. Kako pa se godi pri nas? K mestni občini ormoški spada vas Dobrova, kjer prebivajo trdo slovenski kmetje. Občevalni jezik teh je seveda Slovenki, sag nemški niti ne znajo. Naš števni komisar, obenem občinski tajnik, ponemčen Slovenec Gedlička, sili prihajati stranke na občino. In tam navajajo trdo slovenski kmetje iz Dobrave nemščino za občevalni jezik! S kakimi nedovoljenimi sredstvi operirajo naši nemškutarji pri ljudskem štetju, kaže prav jasno sledeči slučaj: K vdovi Vaupotič na Dobravi je prišel občinski redar in jo je nagovarjal, naj navede nemščino za občevalni jezik, ker so le Nemci mogočni, ti ji bodo preskrbeli pod]x>ro itd. Nagovarjal je na ta način osebo, ki govori vedno slovenski in ima otroka tudi v slovenski šoli, h kaznjivemu dejanju. In koliko slučajev je, za katere ne izvemo. Kaj poreče k temu ptujsko okrajno glavarstvo, ki mora r^tevue komisarje nadzorovati? Iz Maribora. S 1 o v e n s k o g 1 e-d i š Č c. Nekoliko pikantna je za mariborsko občinstvo burka »Svet brez mož« (Pereant možje!), ki jo je priredil Govekar po Engelu in Horstu, — uspeh pa je dosegla v nedeljo, dne R t. m. Bojimo se celo, da je bilo to ali ono damsko oko in uho malo užaljeno pri predstavi, kajii doslej smo se naslajali vselej ob bolj solidnih igrah, ki so pa kljub temn tupatam naletele ob ostro moralno kritiko. Dejstvo pa je, da se je tmiejalo vse povprek in da so naši diletantje izborno igrali. Igra biča pred vsem slabost onih žensk, ki sovraži jo vse, kar je drugega spola, razvršča bistro komične situacije in jih dovtipno uporablja. Glavno vlogo ima Gusti Požar jeva, energična nasprotnica mož, ki vlada v ubožni domačiji nad tova-rišicama Kristino Majerjevo in Pavlo. Gdč. Zinka je dala tej vlogi toliko življenja in izbornih rieov, da je ovladala nehote vse občinstvo. Gdč. Zuč (Kristina) je nastopila takrat drugič, gdč. R—š (Pavla) prvič na našem odru in radi priznamo njunim zmožnostim prav lepe uspehe. Vlogi vdove Bere in Adele Trinajstičeve je igrala gdč. Posebova, ki je lomila imenitno svojo češemo in dobro izpre-aiinjala maske. G. Mayer je pogodil lahkoživca dr. Maksa Trdino tako, kakor je bilo pričakovati od izurjenega večletnega igralca. Največ smehu je izzval odvetniški uradnik Brton-celj (dr. H.) Tudi g. Savin je vložil v vlogo laškega hišnika Svobode mnogo komike, ki na in je ugajala tem bolj, ker smo vajeni g. Sav ina doslej v bolj resnih vlogah. Krog glavnih figur se suče še nekoliko postranskih veselih postav, dr. Žolna (g. Pajnhart), Bahe (režiser Berlič), pismonoša fRosina ml.), postrešeek (g. Majerhold) in učenk:, (gdč. O.). Režija je bila skrbna, le v ti. dejanju je motil pogled skozi zadnje okno na morje vtisk odvetniške pisarne. Prihodnja predstava v nedeljo 15. t. m. popoldne: »A' znamenju križa«. P. P. Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Z Novim letom se je nastanila pri nas e. kr. oiožniška postaja. Njen delokrog obsega občine Sv. Miklavž, Bre-brovnik, Hermance, Kog, Velečane in Zerovnice, ki so se odcepile od postaje v Središču. Ustanovitev je bila nujna potreba in dolgo vrsto let so se potegovale občine za njo. Imenovane občine ležijo več ali manj na ogrski meji, od koder so čestokrat prihajali razni uzmoviči. Segali so najraje po živini in jo odpeljali čez mejo, kjer se jim ni moglo do živega. Da se je prebivalstvo veselilo prihoda orožnikov, se je pokazalo na dan 31. decembra 1. 1., ki je bil določen za sprejem. Po službi božji, katere so se udeležili novi orožniki, deputacijo orož-niških postaj Središče in Ormož, sveti u jsk i in domači veteranci (prvi i novo zastavo in godbo), domača inteligenca in mnogobrojno občinstvo, zbralo se je do sto oseb k skupnemu obedu v gostilni gosp. Simoniča. Vrstile so se razne napitnice in razvila se je pozno v noč živahna zabava. T parno, da bode sedaj naše ljudstvo bolj varno svojega imetja, nego jc bilo do sedaj. Iz Jarenine. Zločin, izvršen na tukajšnjem posestniku Jakobu Dou-ku, je raz jasnem Izvršil ga je Janez Klobasa, pekovski učenec v Jareni-ni, doma od Št. Petra pod Sv. Gorami, 17 let star, in že enkrat zaradi tatvine zaprt. Klobasa se je vračal od £St. Ilja, kamor je nosil kruh, istočasno se je vračal kmet Donko tudi od St. IIja, kjer je prodal kravo za 280 do 300 kron. Do Jarenimskega dvora sta se oba peljala na vozu, potem izstopila in š!a v bližnjo gostilno pri Očkerlu. Tukaj je vsak zase pil ter se je Donko precej opijanil. Vračajoč se domu, ga je Klobasa roko v roki gnal, a že vedno mu poskušal izmaknili denar, ki ga je že v gostilni bodel v oči. Vendar je Donko prehitro u videl, kaj njegov spremjevalec namerava. Prijel ga je precej strogo in zlohescrlno. Zdaj je Klobasa spustil svojega spremljevalca »kapitalista«, ki je padel v stran ob cesti, on sam pa je tekel domov po d rva rs ko sekiro, bežal zopet z drvarsko sekiro oborožen nazaj in ga našel še ležati.Z;»mahnil je z vso močjo s sekiro po glavi ležečega Donka. Rana se je raztezala kot zakrivljen rdeč trak skoraj po celi glavi, od enega ušesa do drugega po dolžini in istotako v možgane po globini. Bil je le en udarec, a ta smrtonosen. Zločin ga je osrečil. J&0 K, s katerimi je še i>fi dan popival in plačeval na veliko dolgove, ter z uro, katero je takoj prihodnji dan prodal svojemu pekovskemu tovarišu. Ura je prinesla tudi odkritje zločina. Ubijalec je vse priznal. Še celo jako predrzen je bil pred komisijo. Celjski okrajni šolski svet je poslal minulo leto vodstvu sedaj javne šulvereinske šole v Vojniku resno svarilo zaradi šulvereinske slavnosti, ki se je vršila v tej šoli dne. 13. maja 1910 in pri kateri se je seveda huj-skalo proti Slovencem. Celjski okrajni šolski svet je nato vodstvu šole naznanil, da ima v bodoče take izzivalne slavnosti opustiti, ker je večina otrok v šoli slovenskih. Nadučitelj se je pritožil na d*«elni šolski svet — a ta je pritožbo zavrnil. Tudi drugod bi bilo dobro gledati predrznim nemškim učiteljem bolj o na prste. Iz finančne službe. Imenovani so za davčne nnduprivitelje gg. davčni upravitelji: Franc Bartovšek v Mariboru, Vaclav IJorak v Slov. Bistrici in Aleksander Orožen v Šmarja pri Jelšah. Opozarjamo vse one, ki imajo plačati vojaško takso, da se do konca januarja zglase s tozadevnimi dokumenti ustmeno ali pismeno pri občinskem uradu. Drobne štajerske novice, V Gradcu sta ogledovala dva lOletna fanta, Vincenc in Pric Streicher, brovvning-pištolo. Vincenc se je nekaj igral in pri tem po nesreči svojega bratranca Frica ustrelil. Krogla je šla fantn nad levim očesom v glavo in je bil čez tričetrt ure mrtev. Divjak. Posestnik Franc Gračner iz Brd je podrl na zadnjem sejmu v Planini dvema trgovcema stojnice in to iz same objestnosti. Ko sta ga hotela poklicana orožnika prijeti, se je tako branil, da sta ga morala z bodalom ukrotiti. — Ukradla je v Ćer-nošekovi gostilni v Mariboru dekla Marija Bezjak plačilni natakarici Mariji Praprotnik 50 kron in si jih je všila v spodnje krilo. Vendar pa so denar našli in deklo zaprli. — Nasilen občinski sluga. Občinski sluga v Starem trgu pri Siovenj-gradcu je hotel posiliti neko prenžit-karieo v njenem stanovanju. Ker se ga ženska ni mogla drugače ubraniti, vii je udarila s smrekovim polenom tako po levi roki, da mu jo je strla. O b e s i 1 se je v Mariboru pleskar Brudermann v stanovanju svojih staršev, ker je izgubil pri južni želez-aici službo. Spremembe v graški posadki. Čuje se, da pride prihodnjo spomlad pt^polk št. 7 iz Gradca v Trst in peš-oolk št. 97 iz Tr-sta v Gradec. Ktroško. £dino slovensko politično društvo na Koroškem razpuščeno. Deželna vlada v Celovcu je razpustilo »Katoliško, politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.« Društvo je baje prekoračilo svoj de-' okrog. Katoliško politično in gospo larsko društvo za Slovence na Koroškem sta pred mnogimi leti ustanovila Gregor E i n s p i e 1 e r in Veko-slav Legat. Za narodno probu jo koroških Slovencev si je to društvo pridobilo nevenljivih zaslug. Prirejalo je shode iu bilo središče vsega narodnega življenja na Koroškem. Razmere društva so se pa predruga-čile, ko je prišel dr. Brejc v Celovec. Najprej jc ubil mnogoletnega podpredsednika tega društva, pokojnega L eg a t a, ki je bil duša in naj-delavnejši član tega društva. Potem je to društvo zašlo popolnoma v klerikalni tir in je na tej poti vztrajalo do sedaj, ko je prišlo do razpusta. Kateri konkretni slučaj je dal povod za razpust, nam še ni znano. »Korošec« — izvenkoroškim narodnjakom! Klerikalni koroški »Mir« je poleg »Slovenca« udaril od vseh listov najbolj besno po družbi sv. Cirila in Metoda ter je to gonjo vodil vstrajno z brezobzirno ljutostjo. Naročena pa je bila gonja zoper našo ?dino narodno obrambno družbo od kranjskih klerikalcev — ravnotako kakor gonja proti celjski »Zadružni zvezi«, dr. Ploju itd. Sistematično rovanje proti vsakršni, še tako narodni zadevi, se jo začelo v »Miru« takrat, ko sta se dr. Brejc in Grafe, nauer, prej najhujša zabavljača čez kranjske klerikalce in specijalno čez dr. Šusteršiča, pred tem skrila pod klop ter odobrila njegovo izdajstvo na koroških Slovencih o priliki zadnje volilne reforme. Sedanja politika katol. političnega društva na Koroškem je slepa ponižnost napram kranjskomu klerikalizmu, ki pa se kaže tukaj na Koroškem še bolj pobesnelega nego v ostalih slovenskih pokrajinah. Umevno, da je uspeh te fanatične — strankarske politike — samo nazadovanje v narodnem oziru. Živa potreba i »o res narodnem, zelo razširjenem Ustni na Koroškem je postala vsled tega še večja. V tem, tako nevarnem času, brani samo še list »Korošec« (Lampretova tiskarna, Kranj) pravi narodni napredek in obvaruje cele kraje, da ne bežijo pred klerikalizmom v tabor »Štajerca«. »Korošec« pridobiva vidno Slovence, ir-^e temu se je zahvaliti, da se ohrani iu širi slovenska narodnost na primer v Spodnji Rožni dolini in sploh v industrija ln ih krajih, obljudenih samo od naprednih slovenskih elementov. V tem oziru omenimo samo ogrožene Borovi je in potreba »Korošca«, je jasno dokazana. Koroški kerikalci aoritirajo proti »Korošcu« od hiše do hiše. Tudi Nemci ta list sovražijo bolj kot »Mir«, ker jim je nevarnejši. Narodnostna politika dr. Brejca se je pokazala pri porotni razpravi proti župniku B r oe t u, kjer je v javnem govoru perhoresciral radikalno narodnost kranjskih uaprednjakov ter jih radi tega skušal diskreditirati pri nemških porotnikih in nemški koroški javnosti sploh. »Mir« pa je v številki i dne 16 decembra 1910 zasra-moval govornika, ki je na javnem shodu poudarjal narodnostno točko ter skušal dvigniti narodnostno samozavest poslušalcev napram ino-rodnim tujcem. Zato pa potrebuje in zasluži »Korošec« vsestransko podporo tudi v izvenkoroekib slovenskih pokrajin. Samo iz »Korošca« je mo> goča zadostna informacija o narodnih razmerah na Koroškem. Naj je ni »Čitalnice« in sploh narodnega društva«, ki bi ne imelo naročenega tega lista. V slučaju zadostnega števila naročnikov, razširimo svoj list v tednik, kar bo skoro gotovo v tem slučaju mogoče, ako ga naroča razven društev tudi narodni posamezniki v velikem številu, kar nujno želimo in sigurno pričakujemo« Mnorjfto Slovenci v Krminu. Odkar so se začeli gibati Slovenci v knninski občini, prinaša tržaški »Piecolo« skoro dan za dnem dopise, ki govorijo o oloveuski propagandi v Krminu ter izražajo strah, da se Krniin zdajpa-zdaj posloveni. Nedeljski »Piecolo« prinaša zopet dolg dopis iz Krmina z znanimi lamentacijami o prodiranju Slovencev v k r minski občini. Povedal pa je ob tej priliki prav nekaj posebnega, namreč, da razpolagajo Slovenci v krm i iiaki občini v tretjem razredu za občinske volitve s kakimi 606 glasovi ter da bi se znalo zgoditi, da bi bili izvoljeni v tretjem razredu pri občinskih volitvah slovenski starešine. Na vse to trdi »Piecolo«, da je Krmin vendar čisto laški, da so to le zunanji volilci iz briskih občin. Ali kdo mu bo to verjel? Resnica jej da lep del onih voliieev tudi prebiva stalno v krminski občini. — »Piecolo« pravi tudi, da valbijo Slovence iz bližnje Italije, naj se naseljujejo v krminski občini. Seveda zopet nov strah za slavizaeijo Krmina. Ljudsko štetje v Gorici. Odbor za ljudsko štetje je bil pri duo na deln, da je učil nezavednejše ter preskrbel izpolnitev popisovalnih pol. Nobene ga dvoma pa ni, da so laški gospodarji in magistratovci vpisali mnogo Slovencev za Lahe; pri slovenskih polah hočejo poprave, samo da mešajo ter bi mogli spremeniti pred vsem rubriko o občevalnem jeziku; delajo prefrigano in mirno, magistratovci kar črtajo slovenski občevalni jezik pri oseibab, če je gospodar družine Lah. Sedaj bo revizija. Komisarji bodo letali okoli ter iskali, kje bi požrli kaj Slovencev. Odbor za ljudsko štetje priredi radi tega ta teden v Gori-ei na raznih krajih mesta shode, na katerih se bo podučilo ljudi, kako naj odgovarjajo in kaj naj storijo ob reviziji, če pridejo k njim magistratovci komisije. Umor na postaji v Podbrdu na Goriškem. Andrej Cenčič iz Robodišč na Kobariškem se je peljal ponoči iz Gorice v Sv. Lucijo. V \ laku je zaspal ter ni izstopil pri Sv. Luciji, ampak šele v Podbrdu, kjer se je zbudil. Šel je v čakalnico, kjer so mu zakurili in kjer je hotel jx>čakati, da se popelje nazaj v Sv. Lucijo. Ali odpeljal se ni, pač pa so našli v jutro njegovo truplo v Bači. Cenčič je bil štirikrat z nožem zaboden, v vodi so dobili tudi odprt nož, ki mu je padel iz rane. Okoli dveh ali treh so videli na postaji nekega sumljivega človeka. Sodi se, da je Cenčič zadremal v čakalnici, si sezul čevlje, da si ogreje noge, ter da ga je spečega napadel oni neznanec, pograbil potem za vrat ler vrgel po nasipu nizdol v Bačo. Tam so ga dobili brez čevljev. Pri Cenčiču pa so našli okoli 400 K denarja. Lopov najbrže ni imel časa več mu jih vzeti, ali pa je bil tako preplašen, da jih ni zapazil, k"> je brskal po ujegovih žepih. Kdo je »torilec, se ne ve;nekega sumljivega človeka so aretirali pri Sv. Luciji. Zadnje čase se je klatilo okoli Podbrda več sumljivih individnjev. Morilec je imel najbrže namen, napasti uradnika na podbrški postaji ter ga usmrtiti in se polastiti blagajne ,ali i uradnikom ponoči je v službi vodno še drug železniški nastavi jenec, tako da ni sam; zato najbrže ni imel poguma, napasti poslujoče ga uradnika. Sankeijonirau sklep deželnega 'bora- Cesar je sankcijouiral sklep deželnega zbora goriškega in gradi-sčanskega glede uporabe določil zakona z dne 20. maja 1882, dež. za k. št. 14 na odmero prisilnih naklad k plačilu občinskih dolgov nejavno-nravue narave tudi na podobne slučaje. Poparjen otrok. SnieseČnemu sinu v Trstu na Quarđielli št. 1039 stanujoče rodbine M i 1 i ch se je zlil v soboto, ko ga jc imela služkiuja v naročju, lonec vrelega mleka čez gla-vo in život. Hudo opečenega otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa že v nedeljo izdihnil. Vozni promet pri cerkvi sv. Antona v Trstu. Mestni magistrat je odredil sporazumno s c. kr. policijskim ravnateljstvom, da naj iz ozirov na osebno varnost vozovi ne vozijo med popra vijanjem cerkve po ulici Viu-cenzo Bel lini, marveč po ulici Gios-chino Rossini. Tatvina. Iz Reke brzojavlja policijsko ravnateljstvo, da je bilo ukradenih nekemu tamošnjemu zlatarju dragocenosti v vrednosti nad 11000 kron. Storilci do sedaj še niso znani. »Miklova Zala.« Na novega leta dan je nase gledališko društvo uprizorilo v drugič Sket - Špicarjevo: »Miklovo Zalo«. Omenili smo že zadnjič, da^si prihranimo podrobno kritiko do reprize, in smo imeli prav, zakaj ta uprizoritev je bila veliko boljša od prve. Konstatirati moramo, da se je prva kritika vpošlevela kolikor toliko. »Zala« je bila mestoma boljša, samo v harema naj ne pozabi, «*a ne moli iz mašne knjižice, ampak da ji narekujeta to molitev srce in duša; torej s čutom in počasi. Gosp. Slavec (Mirko) je bil obojekrat jako dober, samo eno mu svetujemo, da naj pazi, da ne zaide v posameznih besedah, akoravno so redke, v dialektični akcent (navedemo samo eno besedo iz pnejšnjih igor: »letajne«). Drugače pa vsa ČSst! Ga. Spicarjeva (Alinira) je bila obojekrat tako izvrstna, da ji nimamo nič oporekati. Priznamo pa, da je bila v drugič boljša. Samo škodo, da nima ob koncu vloge se kakega stavka, ker bi njen duševni boj potem še bolj prišel do veljave, kot s samo mimiko. Ga." Spicarjeva je pri vprizoritvi odnesla prvenstvo in bi ga bila tudi pri reprizi, če jo ne bi bil prekosil g. Spicar (Da-rocin), ki je pri prvi predstavi igral svojo vlogo le bolj površno, med tem. ko nam je pokazal pri reprizi dovršeno sliko zblaznelega človeka. G. Bc-guš (Serajnik) je bil enako dober, kot prvič in še enkrat poudarjamo, da jc v vrsti g. Ravnika Lovrcta in Jan kota ter Iskra in F. Erzarja z vsemi vred neprckosljiv v kmečkih vlogah. Vsem tem čestitamo. Hvalevredno moramo omeniti g. Nagodeta (Trc-soglav), ki se je vglobil v vlogo tako temeljito, da bi mu med našimi igralci res tiJžko našel vreden par. Gosp. >Slihrof in Sušnik sta jako ugajala. G. Uebajna in ž njim drugi Turk so bili na isti višini, kot prvič, samo da je bilo življenje živahnejše v drugič, (vončno omenimo, da je bilo ženitvo-vanje obojekrat naravnost izvrstne. Koroške, domača pesem in narodui običaji se ljudstvo naravnost razočarali. Povsod je bilo slišati dosti i-o-hvalc. Končno pa še ovižemo trdite^ nekega > kritika <, ki se je osmelll v »Jutru« trditi, da je bilo v drugo spi- An o slabše igrano kot prvič, in da to izvira cd tod, ker za reprizo ni bilo nobene skušnje. Naznanjamo, da tega :>kritika<- poznamo in povemo javnosti, da on sploh igre 'idel ni, ter s-jc baje že med prvim dejanjem odstranil in šel k sorodnikom na kavo. Takih kritikov reši nas, o Gospod! Dnevne vesti. -f- Oni, ki so šli .. . Novo ministrstvo je ustanovljeno. Izmed dosedanjih ministrov so odleteli Hardtl, Bilinski, Wrba, Ritt, Dulemba in Popp. Za njimi ne bo nihče žalovaL Hardtl je bil minister notranjih del. Svoj urad je upravljal po pruskerr vzoru; bil je slab in nesposol>en urad nik toda avtokratičnih narntenj, >vr jevoljen in trdoglav, tako da je Bn nerth komaj čakal, kdaj ga.iz svoit ga kabineta ven vrže. Ilardtl je za hrbtom svojega šefa Bienertha — provzročil ljubljansko župansko- fcr. zo in potem izposloval sankcijo novt ga ljubljanskega občinskega volilnega redii, vse to iz same hudobije in trmoglavosti. V parlamentu je bil iz-vzemši klerikalce obče nepriljubljen, popolnoma nepristopen tudi najbolj prepričevalnim argumentom in vse-skoz oduren. Ko j prvo uro, ko je Bie-nerth demisijoniral, je bilo že tudi od ločeno, da odleti Hardtl. Financr: minister Bilinski je padel vsled na sprotja Poljakov. Da je Bilinski znamenit parlamentarec, ki se je s poslanci kar igral, in da je v svoji stroki kapaciteta, tega mu nihče ne mor odreči, če tudi se mu ni posrečilo, do seči nujno potrebno finančno reformo. Železniški minister Wrba velja za strokovnjaka, a obnesel se ni. Nji mu gre »zahvala« za zvišanje tarifov na južni železnici. Poslali so ga v penzijon, da se je mogel v ministr stvo vrniti sekcijski šef Forster, ki pod Wr%0 ni hotel služiti Vzlic svo j emu slovanskemu imenu je bil \Vrb strupen nemški nacijonalec. Vodja poljedelskega ministrstvi Popp je bil velika uska ničla, ki sploh u i nikoli prišel v postov, gališki minister Dulemba se je moral umakniti, ker bili Poljaki ž njim nezadovoljni, minister javnih del Ritt pa je moral iti. ker je bil ves svet ž njim nezadovoljen. Ritt je bil majhen namestniški ■nženir, ko je dobil priliko, napraviti za prestolonaslednika neke načrte. To mu je pomagalo, da je iz malega inženirja postal minister. Razumel ni ničesar in storil ni ničesar in jo najbrž prav zadovoljen, da gre sedaj še iako mlad z lepo penzijo v pokoj. K;, ko je že rekel stari Oxenstjerna svojemu sinu.' Videbis, mi fili, quani pusilla sapientia regitur mundus! -f Dr. Ploj — senatni predsednik uri upravnem sodišču. Včerajšnji listi so imeli brzojavke o tem imenov;i nju iu nepoučeui bi lahko mislili, da je vlada dala Slovencem s tem kak-nosebno dobroto, pa je dala dr. Ploju le to, kar je samoumevno. Znano je namreč, da je postal dr. Ploj žo od l. ^899 meseca julija dvorni svetnik iu da ima torej ta značaj že lll/a let. Bil je tudi sedaj najstarejši in njegov prednik ima značaj in naslov senatnega predsednika že od septembri leta 1909. Pred meseci je »Slovenec že hudobuo namigaval, ker so gg. te dejanske razmere poznali in vedeli, da v dogledni dobi dr. Ploj na vsak način mora avtomatično postati senatni predsednik, ker bi se mu sicer Ostala neopravičena krivica s preteri-ranjem. Pač dovolj značilno, iz kakšnih reči kujejo pri »Slovencu« politični kapital! Vlada že sama kaj rada preterira slovensko uradništvo, zavlačevalo se je tudi dr. Plojevo imenovanje, a k takemu postopanju še S. L. S. šunta vlado! Krasni zagovorniki slovenskih interesov. + Resen opomin nemški kranjski šparkasi v Ljubljani. Kranjska špar-kasa v Ljubljani bi rada v kalnem ribarila. Njeni plačani agentje letajo po Ljubljani in deželi ter begajo ljudi, naj dvignejo denar iz slovenskih zavodov ter ga neso v kranjsko špar-kaso. Pripovedujejo ti agentje, da je le v kranjski šparkasi denar varno naložen, slovenski denarni zavodi pa da bodo vsi propadli. Takega hujskanja zoper naše denarne zavode ne bomo trpeli; odločno spominjamo nemško šparkaso v Ljnbljani na čase, ko je bilo dvignjeno iz nje nad petindvajset milijonov. Ljudem pa priporočamo, naj tiste agente, ki za jude-ževe groše prodajajo lastni narod, vržejo skozi vrata in jih naznanijo sodišču zaradi hujskanja proti slovenskim denarnim zavodom. Ali je to dovoljeno? Iz več krajev dobivamo poročila, da se je na tisoče izvodov ptujskega »Štajerca« vrglo med ljudstvo. V tem »Stajer cu« je uajnesramnejše hujskanje zoper slovenske denarne zavode ter priporočauje uemške kranjske špar-kase v Ljubljani. Očividno je, da je ta napad izšel iz te nemške šparkase, vprašamo pa državno oblast, kako more trpeti kaj takega? Posledice se baje kažejo, ker so ljudje nerazsodni in pristopni še takim bedarijam in hudobijam. Slovenski denarni zavodi naj odbijejo v svojo korist ta napadi -h »Glavna posojilnica,« veg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljublja ni, v likvidaciji. Ker je posojilniea prišla v denarne stiske, je občni zbor dne 8. t. m., da se prepreči konkurz, ki bi uničil mnogo eksistene, soglasno sklenil likvidacijo zadruge. Za likvidatorje SO se izvolili gg. Fran Viš-nikar, e. kr. sodni svetnik v p., dr. Fvan Oražen, zdravnik, Ivan Mikaš, deželni računski re videni, Maks Bra-daška, e. kr. finančni računski ofiei-jal, vsi v Ljubljani, dr. Vekoslav Ku-kovee, odvetnik v Celju, in Ignacij Firm, posestnik v Dobrni pri Celju. Ugodna izvršitev likvidaeje je zasi-gurana od tega, ako se bodo zadružniki zavedali svojih dolžnosti in tudi .vlagatelji iu upniki nekoliko potrpeli s svojimi zahtevami, ker bi pritisek v tem oziru moral provzroeiti konkurz. Zagotoviti jc treba okroglo 1,200.000 kron. Natačno bilanco sestavi v najkrajšem času likvidacijski odbor, kateri pričakuje podpore tudi od poslancev in od c. kr. vlade. + »Varnost« v Kočevju. Pritisk iz Ljubljane je toliko pomagal, da je kočevski okrajni glavar Sehonberger vendar poskrbel vsaj nekoliko za javno varnost. Zdaj pa vpijejo Koče-Val'ji kakor blazni in kličejo v«e nemške državne poslance na pomoč, ker se ne čutijo več tako svclodne kakor prej. Na poti so jim pač orožniki, ki •zdaj v Kočevju skrbe za javno varnost. Orožnike je poslala vlada, a tudi škof je storil svoje. Ko je »Slovenec« priobčil članek prof. Jarca o kočevskih tolovajstvih, mu je napisal do-stavek, v katerem je Kočevarjem ponujal spravo. Takrat smo že vedeli, kaj se zgodi: da bo škof kaplana Kopitarja žrtvoval. In zgodilo se je res tako. Kopitar mora na škofov ukaz zapustiti Kočevje. Škof je torej kapituliral pred kočevskimi razgrajači. Zakaj pa tega ni že prej storil? Koče ve i so ga prosili, a takrat se škof ni ndal; ko pa so začeli razgrajati in vpiti »Los von Rom« je škofu koj srce zlezlo v hlače. Prej je kaplana Kopitarja moralično podpiral, a dasi ni kaplan absolutno ničesar neko-# rektnega storil, ga je zdaj škof na cedilu pustil in ga premestil! + Oblastveno nasilstvo pri ljudskem štetju. Slučaj asistenta Petka v Špitalu na Dravi je znan. Dasi se je takoj interveniralo pri ministrstvu, vendar ni, kakor se zdi. ta intervenciju prav ničesar izdala. Iz Spitala se nam namreč poroča: Asistenta južne železnice Fran Rozman in Josip Jenko sta vpisala v popisovalno polo za ljudsko štetje kot ohčovalni jezik slovenščino. C. kr. okrajno glavarstvo jih je takoj pozvalo pred se ter jima strogo ukazalo, naj vpišeta v popisovalno polo nemščino kot ob-čevalni jezik. Ker tediti duhovniku Zato tudi *kuša klerikalna stranka na premeten način preprečiti neljubo ji posledice papeževega dekreta. Pri tem ji gre seveda na roko škof Anton Bonaventura, ki je priobčil v včerajšnjem »Si; mcu« to-le izjavo: »Da se ljudje po nepotrebnem vzburjeni pomirijo, di-m sledečo izjavo: Sveti oče žele in zapovedujejo, da naj gg. duhovniki ustanavljajo in podpirajo vse različne prepotrebne .zadruge; žele pa, da naj duhovniki ue bodo pri denarnih zavodih blaga j-ničarji. Toda tudi to bodo Sveti Oče dopustili v onih škofijah, v katerih škofje, mislijo, da je tako potrebno. Sol bom ob koncu januarja v Rim, da se s Sv. Očetom o tej zadevi deti nitivno dogovorim.«. — Ta izjava škota Antona Bona ven ture je narav? nost rečeno prava potvora papeževega dekreta, zakaj ta dekret jasno in nedvomno določa, da ne sinejo biti duhovniki člani načelstva vseb onih zavodov, ki imajo kakršenkoli pri-dobninski smoter. Da papež s > člani načelstva« ni mogel misliti -amo »blagajničarjev«, kakor mu podtika škof Anton Bonaventura, je čisto gotovo. Da bi papež glede svoje splošne prepovedi dovoljeval kake izjeme, ni iz dekreta nikjer razvidno. Zato jc škofov stavek: »Toda tudi to bodo Sveti Oče dopustili v ouih škofijah, v katerih škofje mislijo, da je to potrebno« — s katoliškega stališča precej drzen, saj dokazuje povsem jasno, da se škof zoperstavl ja izrecnim ukazom papeža samega. In vendar je absolutna pokorščina škofov nasproti papežu alfa in ottsega vsega katoliškega verskega nazirnnjn. Sicer pa čemu bi izdajal svoje dekrete, če bi že vsak škof lahko njih splošno v sij a v n ost pr epr eč i 1!! — Velikovškemu dopisniku mariborske »Straže« se podpisani lepo zahvaljuje za pozornost. Zal mi je, da so me tako bridko pogrešali pri igri > Divji lovec«. Dopisnik namreč piše: >Gospoda Aute Bega smo tudi pričakovali. V ovojem »katastru« piše, da se v Velikovcu nedopnščajo niti naj-nedolžnejše igre. Mislimo, da se bo gotovo zanimal, kako smo mogli potem nastopiti s tako igro. Pa, šnicntaS Gotovo se je spomnil, da se je na do-tičnem mestu zmotil.« — Pričakovati se more koga le tedaj, ako se mu pošlje vabilo. Nepovabljen se nr vsilju-jein, posebno ne v kroge, ki delajo proti družbi, ki jo zastopani. Tudi nimam ne časa, ne denarja, da bi hodil iz Ljubljane obiskovat veselice v Velikovec. Kadar grem na Koroško, imam važnejše posle za narodnost. Errare humanum. Zmotil sem se že večkrat, tudi nad ljudmi, ki sem jih smatral za nesebične in nepristranske rodoljube.Gotovo tudi moj »kataster« ni brez zmot. Zmota pa ni, ako trdim, da se ne puste prirejati v »Narodnem domu« v Velikovcu uajne-dolžnejše igre. Ako je bilo to mogoče pripadnikom ene stranke, s tem moja zmota še ni potrjena. Moja trditev se upira na dejstvo, da se je lani učitelju Ciril - Metodove družbe, g. P. preprečilo uprizoriti gotovo nedolžno igro »Revček Andrejček« v »Narodnem domu« in potem celo tudi v telovadnici Ciril - Metodove šole. Gotovo je g. P. zasledoval pri tem ravno tako narodne namene, kakor društvo, ki je uprizorilo igro »Divji lovec«. Pozdrav! — Ante Beg, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda. — Argentinsko meso v Ljubljani. Parnih »Wyandotte«, ki je včeraj dospel v Trst, je pripeljal 692.500 kg argentinskega mesa. Od te množine pojde 430.000 kg na Dunaj, ostalo pa se razdeli na posamična druga mesta. Ljubljana dobi 5000 kg. Argentinsko meso se bo v Ljubljani prodajalo ce-teje, kakor domače meso, kar pomeni veliko blamažo za dr. Šusteršiča, ki je še na sv. Treh kraljev dan kričal v »Unionu«, da argentinsko meso ne bo ceneje. Kar se tiče pripravljanja argentinskega mesa, je treba opomniti, da se to meso, ki je zmrznjeno, ne sme kuhati v mrzli vodi, marveč da se mora deti za kuho v vrelo vodo. Peče se argentinsko meso kakor domače. — Glavna posojilnica v likvidaciji naznanja ,da bodo odslej naprej uradne ure za stranke samo od 10. do 12. dopoldne. — Umrla je v Ljubljani na Sv. Petra cesti Št. 14 ga. Marija Vesel. P. v m.! Popravek. Resnici na ljubo popravljamo našo notico, ki smo jo prinesli v »Slov. Narodu« v sredo iz Sp. Šiške. Onega mizarja ni zabodel Josip Car ne, kakor smo napačno poročali, marveč Franc Sterle. Zaradi zavrnjene ljubezni. Na Viču je imel neki 261etni pleskarski pomočnik ljubavno razmerje z neko tovarniško delavko iz Rožne doline. Ker ga je dekle zapustilo, je prišel v soboto k njeni materi na stanovanje in ustrelil iz revolverja v zrak, hoteč s tem pokazati svojo jezo. Nato je šel v neko gostilno in se tam izrazil, da mora usmrtiti najprej dva človeka, petem pa sebe. Zaljubljencu je vzela žandarmerija revolver, ker ni bil upravičen ga nositi, njega pa so oddali sodišču. Gozdna tatvina. Posestniku Jožefu Babniku v Fužinah jc nekdo posekal v njegovem gozdu v zadnjem času 40 mladih jelš in jih odnesel. Stori I eu so že na sledu. Slepar. USIetni v Podgorje pristojni in žo večkrat kaznovani sain-*dd dninar Leopold Jereb je imel že delj časa ljubavno razmerje s tovarniško delavko Antonijo Lindič iz Se-*a ter ji obljubil zakon. Jereb je izrabil svoji ljubici, oziroma nevesti s masoni 181 K njenih prihrankov in 'zginil dne 5. januarja neznano kam. V pismu, ki je je pisal zapuščeni, jo prosi odpuščanja in pravi, da se misli izseliti v Ameriko. V Kamniku je umrla v soboto, »Ine 7. januarja ga. Helena Breznik, Soproga tukajšnjega uglednega mehčana mi naprednjaka g. Breznika. Velikanski pogreb v nedeljo, dne 8. Januarja je pokazal, kako veliko spoštovanje uživa rodbina Breznikova v vseh tukajšnjih krogih. Pogreb jc prevzel in vodil g. \Veibl. Izgredi. Na Sveti večer so popivali v gostilni Marije Hafner v Skofji Loki fantje in pobili v pijanosti več steklenic, zaradi česar jih je gost ilniearka napodila. Sli so nato v gostilno Jožefa Hafnerja in razbili tam mnogo kozarcev, vshd česar ima gostilničar 50 K škode. Ko pa je hotel Hafner postaviti nasilneže pod kap, so se mu postavili z noži v bran ter ranili tudi slučajno mimoidočega Ivana Sušnika iz Škofje Loke; prerezali so mu tudi zimsko suknjo, vredno 60 K. Obenem pa se je splazil eden v vežo gostilne iu udaril posestnika Kašparja Carmana s polenom tako po glavi, da se je ta težko ranjen zgrudil. Sestro hotel umoriti. Leta 1887. rojeni kajžarjev sin Alojzij Skočir iz Vipave je že del j časa smrtno sovražil svojo oastl'u Marijo. Oktobra lanskega leta je prišel k njej v spalnico 5n se jc je hotel lotiti s stolom, kar ]>a so drugi preprečili. Dne 2. januarja /o Marija Skočir ozmerjala svojega ">rnta, ker jc skrajno delomržeu. Po kratkem prepiru je potegnil Alojzij Skočir revolver in uslrelil na svojo seslro ter jo k sreči le lahko ranil na Umili, ker je krogla oslabela v zimski obleki. Skočirja so zaprli iu oddali sodu i ji v Vipavi. Napaden in težko ranjen. V soboto je napadel posestnika Ivana Kaplja iz Jastrobnika v občini Trbovlje, ko se je vračal iz Litije domov, posestnikov sin Ivan Mandelj iz Poljane in ga štirikrat na roki tež ko poškodoval z nožem. Kapljo so prepeljali v deželno bolnišnico. Potni listi za Srbijo so popolnoma odpravljeni, tako da potnikom, ki gredo v Srbijo, ali iz nje v Avstrijo, ni treba ni kakih potnih izkazil več. Ameriške novice. Štirje Slovenci ponesrečili v premo-g o k o p u. V Denverju, Col orado, je nastala v premogokopu eksplozija. Pri tem so ]xmcsrečili tudi štirje Slovenci in sicer: Juri Zupančič, 41 let star, oženjen in oče osmih otrok. Nikolaj Milišič, Franc Gostiša iu Alojzij Zobkar. —. Slovenec z m r z -n i 1. V Ely, Minnesota, je 25. novembra 1910 zmrznil Slovenec Janez Ko-bas, doma z Gorenjskega. — Rojaki umrli. V Fowerju, Minnessota, je umrl Franc Tancig, doma iz Metlike. — V Baggalev je pa umrl rojak Fran Božič, doma iz vasi Veniše, fare Leskovec na Dolenjskem. Društvena statistika. V minulem letu je bilo v Ljubljani 274 delujočih društev, izmed teh je bilo 222 slovenskih iu 52 nemških, 4 društva so se tekom leta razšla, eno pa jo bilo oblastveno razpuščeno. Dovoljenih in še ne ustanovljenih je bilo 12 društev. Umrljivost v Ljnbljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1305 oseb, leta 1909. pa 1284. Ce se pomisli, da so v Ljubljani razna zdravilišča, hiralnice, ubožnice in bolnice, kamor prihaja ljudstvo s kmetov, se mora priznati, da so ljubljanske zdravstvene razmere zelo ugodne in je prirastek zadnjega leta samo naraven pojav razvijajočega se mesta. Mestni zglaševalni urad je tekom lanskega leta izdal 347 domov-nic ,617 delavskih in 26 poselskih knjižic, 422 spričeval o lepem vedenju, 296 orožnih listov, 105 spremnic za orožje in razstreljivo. Potnih pravic je bilo izdanih 380, med temi 18*2 potnih listov in 25 potnih izkaznic. Raznih drugih spričeval in potrdil pa je bilo izgotovljenih 397. Za balo. Kakor smo že poročali, je neka ženska našla v zaboju za smeti pred svojim stanovanjem nekaj obleke, katero je oddala policiji. Sedaj je pa ta zagonetko rešila. Ko je neka kramarica te dni razposlala račune, je enega dobila tudi neka rao-distinja, katera obleke sploh ni nikdar kupila. Dognalo se je, da je to vzela na njen račun njena učenka. Dognalo se je tudi, da je le - ta spravila preje omenjeno obleko v zaboj. Pri hišni raziskavi je našla polletja pri učenki za 200 K razne obleke, katero je bila pokradla in hotela dati kot poročni dar svoji sestri, nekaj je hotela pa razdeliti med svoje bratce. Prijet tat. Včeraj popoldne se je vtihotapil brezposelni hlapec Mihael BerJožnik, rodom iz Vrbljnja na Štajerskem v spalno sobo Zalazni ko vih uslužbencev in ukradel nekemu uslužbencu srebrno uro in verižico, vredno 23 K. Policija je tatu izsledila v neki gostilni v Kolodvorski ulici-Berložnik je imel ukradeno verižic« še pri sebi, uro pa je bil že prodal nekemu neznancu. Izročili so ga sodišču. V znamenju alkohola. Včeraj ia predvčerajšnjim ponoči je policija morala posredovati v več slučajih pri ponočnjakih, ki so prepevali in vriskali po ulicah. V J era novi ulici se je bi J nek pijanček spustil v nekega kurjača, ko ga je ta pahnil od sebe, si je alkoholik pri padcu zvil nogo. Na lice mesta došli policijski stražnik je poškodovanca dal prepeljati v deželno 'bolnišnico. — Nek mestni ubožec se ga je bil tako nasrkal, da je opolnoči na Dunajski cesti nezavesten obležal. Tudi temu je policija preskrbela toplejšo posteljo. Zaradi prepovedanega povratka je bil danes ponoči na nekem hlevu aretovan 171etni Jožef Kopač iz Medvod. KopaČ je tujemu imetju zelo nevaren ,vsled česar ga je policija iz mesta izgnala. Nad stražnikom sta se v nedeljo ponoči brez vsakega povoda znesla na Resi je vi cesti nek delavec in njegova boljša polovica ter ga tako oštevala, da bodeta imela opraviti pred sodiščem. Parček je bil nekoliko okajen. Met cerje petja. Ko je v Tesarski ulici neka histerična zneska pela, jo je v sosedujem stanovanju neka 12-letoa deklica oponašala. To je pa »sopranistinjo« tako raztogotilo, da je s silo vlomila vrata iu deklico pošteno našeškala. Aretovala je mestna policija te dni 10 oseb i u sicer eno zaradi goljufije in poueverbo, eno zaradi tatvine, ena je bila brez prenočišča, dve zaradi pijanosti, druge pa zaradi razgrajanja. Tatvina v Opatiji. Dne 27. decembra je bil v Opatiji ukraden nekemu posestniku 600 K vreden kožuh, samokres, potna odeja, vredna BO K, kukalo, vredno 180 K iu 120 K denarja. Tatu še niso dobili. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Slovencev, 30 Hrvatov in 5 Ogrov. nazaj je pa prišlo 105 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ivan Mre-Hchar jc izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je imel do 80 K denarja. — Učenka Ivana Liskova je izgubila prost bankovec za 10 K. — Sol-r-ka učenka Angela Andratova je nasla srebrn privesek. nerodno obrambo. Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se je zavarovala na življenje g. M. J. v B. z vsoto 500 K pri »Prvi češki sploš. deln. družbi za zavarovanje na življenje v Trstu«. Častiti ro-doljubki iskrena zahvala, »Prvi češki« pa topla priporočilna beseda. Posnemanja vredna mladina. Več deklic ljubljanskih narodnih rodbin je nabralo ob predstavi mladinske igre »Deklica s tamburico« za Ciril Metodove otročiče vsoto 12 K. 2ivio! Zaplotnike se posnemali v Trebnjem* Na Sv. Treh kraljev veder je bila zbrana večja orožna narodnjakov v gostilni pri g. Springerju. Začeli so padati v Ciril-Metodov nabiralnik groši, potem kronee, kmalu pa je nekaj gospodov dokazalo, da gre noter tudi petkronski novec. - — Neimenovani gospod pa je vrhu tega še dokazal, da se tudi papir ne ustavi ter porinil petdesetkronski bankovec v nabiralnik. Narodni trgovec g. Zure, ki ga pri tej priliki naj-topleje priporočamo, se pa ni dal ugnati in je dodal temu še drugi 50kronski bankovec. Vsled tega vzpodbujeni so pridjali g. Praznik, davčni oficijal, in g. Rnprecht, lekarnar, še ostalo vsoto, da se je pridobila še isti večer diploma Ciril-Meto-dovc družbe Springcrjevi gostilni. Nabiralnik je v tej gostilni šele od Novega leta in da je bil tako hitro napolnjena, je uspeh narodne gospe in gdč. Milke Springerjeve. Sicer je Trebnje glede narodne zavesti med prvimi, ali vendar včasih le prerado ostane pri obljubi. Tako je na pr. neki gospod obljubil priložiti še en kamen obrambnemu skladu, a do sedaj še nismo videli njegovega imena v izkazu. II. Bistriško-trnovska podružnico sv. Cirila in Metoda priredila je v hotelu Ilirija Silvestrov večer. Igra »Mutasti muzikanta-, je izborno izpadla, tudi petje je splošno ugajalo Čeravno je bil obisk, po bistriški navadi jako slab, dobi vendar družfbći čez 100 kron! Dne 22. t. m. imamo Sokolsko veselico, upajmo, da obisk ne bode tako žalosten, kakor na Silve strov večer! Društvena mmmM, Odbor »Sokola I.« vabi bratske* članstvo na IV. redni občni zbor, kj se vrši v soboto, dne 14. prosinca t. 1 ob 8. zvečer v gostilni br. Ivana Zu pančiča, Ahacljeva (Martinova) cc sta it. 15. Ker je občni zbor naj vaz nejši akt in odločujoča skupščina za bodoči razvoj »Sokola L« pozivijanic '%>rate člane in članice k obilni ude I *ežbi. Na zdar! Predavanje Siov. piau. društva Ojrozarjaino na predavanje o »Zimi v planinah«, ki se vrši jutri v Mest nem domu v Ljubljani. Začetek ob S zvečer. Planinci in njih prijatelji pri dite vsi. Podružnica društva c. kr. držav nih uslužbencev v Ljubljani priredi dne 4. februarja 1911 v veliki dvora ni hotela »Union« v Ljnbljani s sode lovanjem godbe c. in kr. pešpolka Frid. baron Beck št. 47 iz Gorice svoj običajni plesni venček. Ker se obeta obilen obisk od vseh slojev občinstva, bode ta plesni venček gotovo nudil vsakomur dovolj razvedrila in za'ba-ve, na kar se si. občinstvo blagohotno opozarja. Društvo dalje slnžečih podčast. nikov ljubljanske garnizije priredi v nedeljo, dne 15. t. m. v hotelu Union družinski večer združen s koncertom in plesnim venčkom. Začetek točno ob 8. zvečer. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Prijatelji in znanci se vljudno vabijo. Vdovski in sirotinski pokoj, za* klad društva zdravnikov na Kranjskem ima v četrtek 26. t. m. ob 6. zvečer v Unionu svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Načelstvu gremija trgovcev v ljnbljani se je naznanilo, da vkljub občnemu zboru iu opominom v listih nekateri člani gremija še vedno dajo svojim odjemalcem različna darila Načelstvo še enkrat in zadnjič opozarja svoje člane na dotični sklep (bčnega zbora s pripomnjo, da bo proti kršiteljem tega sklepa od sedaj naprej postopal brezobzirno. Prvo slov. pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi svoj 29. redni občni zbor v soboto 14. r. m. ob 8. zvečer v svoji društveni sobi z običajnim dnevnim redom. Litijsko - šinartinski »Sokol« priredi v soboto večer, dne 14. t. m. v prostorih gospe Kobi jek (Oblak) v Litiji plesni venček, pri katerem bo sodeloval domači kvintet, pod vodstvom g. Jereba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 1 K za osebo. Toaleta poljubna. Člani v kroju. Telovadilo društvo »Sokol« v Novem mestu ima svoj rodni občni zbor v soboto, dne 21. februarja 1911 ob pol 9. zvečer v gostilni g. A. Jakaea v Novem mestu z dnevnim redom, določenim v društvenih pravilih. — Dne 1. februarja 1911 pa priredi društvo svojo predpustno veselico z vo iaškim koncertom in plesom v Narodnem domu v Novem mestu. Začetek koncerta točno ob 8. zvečer. Vstopnina za člane po 1 K, za nečlane, vpeljane no društvenih članih po 2 K. Izvršujoči člani v sokolskem kroju. Bralno društvo v Žužemberku je imelo dne 18. «rudna 1910 v gostilni na pošti svoi 28. redni občni zbor, pri kojem so bi M voljeni v novi odbor iwr,; Ivan Kutnar. uredsednikom • F. Mehle, podpredsednikom; Stanko Ri-bnikar, blagajnikom: Bladko Za-iec, tajnikom: Pr. Znidaršič. knjižničarjem; Ludvik Kož^li ter Ivan Cirk odbornikom, Josin |>1. Poka in Rudolf Podboj pa namestnikom. Ker pa se je Wcletni ud — stari blagajnik društva g. Soteljsek po razložitvi računov od društva — radi svoje premestitve poslavljal, se je sklenilo prirediti njemu kot društvu obilo pripo-rnoglemu odhodnico, koja se je tudi vršila na Silvestrov večer. — Proti pričakovanju se je zbralo na ta večer v gostilni »na pošti« veliko gostov oziroma prijateljev in znancev ponavljajočega se g. Soteljška, — da toliko, da so bili prostori skoro premajhni. — Po pozdravu i;, predsednika došlim. kakor po obnovili zahvali odhajajočemu za vseskozi marljivo večletno delovanje, kojemu se je pridruževalo vsestransko odobravanje, se je razvilo pravo — vedelo življenje, kojemu sti med vrtečimi se pari posebno pripomogli okusni maski g. R. in gdč. P Bil nam je res lep večer, kojega se bode z nami vred gotovo rad spominjal od na> se že poslovivši prijatelj gospod Soieljšck. —aje— Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Prvo mescčup zborovanje društva se vrši dne 14. januarja t. 1. ob pol 8. zvečer v restavraciji »Johaun Stanek«, IV., Schleilmuhlgasse 6. Na dnevnem redu je predvsem zanimivo predavanje tov. cand. aren, T. V u r n i k a o temi: O pomenu arhitekture za človeštvo in kratek pregled njenega stremljenja o razvoju od Egipčanov do današnje moderne. — Prijatelji društva dobrodošli! Prosvefa. Slovensko deželno gledališč t'. Danes, v torek zvečer m* poje pc več letih prvič v tekoči sezoni K. M. Webra velika romantična opera »Ca-rostrelec« (za nepar). Glavne moške vlog« pojo gosp. Križaj, g. \Vasz-rautb. g. Peršl. g. Rasberger in g. Kadrahek; ženske vloge pa gdč. Na-dasova. gdč. Šmidova in gdč. K. IVršlova. — V četrtek drugič opera »Carestrelec« (za par). — V soboto zvečer prvič Rudolfa Hacola krasna ljudska igra »Mati .Skrb« (za nepar;. — V nedeljo popoldne desetič Lesarjeva Operete C Jrof Luksemburški«, zvečer »Mati Skrb« (parL — Prihodnja opera »Bohčmc«, prihodnja opereta »Baron Treuk«; pripravlja se dllerjeva tragedija »Marija Stu-arfova« v novi priredbi. Slovensko gledališče. V sol>oto »Večer se je vpriaorila Nicodemijeva psihologična drama »Zavetje«. Ta drama je spisana pod jasnim vplivom iraneoskih pisateljev, ali to ji ne škoduje prav nič. celo nasprotno, saj vemo, da imamo v Francozih prav vsi, brez izjeme, svoje vzore in čuditi bi se bilo treba, če bi Nicodemi postal v tej drami popolnoma samonikel. Eno neprecenljivo lastnost pa ima in ta je njegova izvanredna nadarjenost za pripovedovanje. Njegovo pripovedovanje je tako zanimivo, tako polno vseh onih čarov, ki jih pri sedanjih pisateljih absolutno pogrešamo. Zanimivost in pozornost občinstva zna obdržati do zadnje besede v takih -klopih, da je nemogoče izmuzniti se njegovemu pripovedovanj«. Včasih strelja s puščico ostrega sarkazma, drugič se zopet ironično nasmeje sedanjemu življenju, zopet potem na-preseneti z lepimi senteneazni, a vse to se vrši pri njem tak«, priprosto in lahko, da človek niti ne zasluti prave smeri vseh teh pripomočkov, ki pa ne ostanejo brez vpliva. Edino kar nas moti je naslov dela. »Zavetje«?! Ne vemo pravzaprav kako je prišel do tega naslova, ki se d ranil prav nične prilega. Mi bi ga nazvali »Odlomek iz življenja« ali kako slično, kar bi imelo vsokako več podlage, kakor pa -Zavetje«. Vprizoritev kot celota je bila na veliko čast dramskemu osobju. ki dela let< natavnost čare iz samega sebe. Rezija zasluži polno priznanje, scenarija ai pogrešala prav ničesar, (i. režiser Nučič je {Kidal slakarja Gerarda s pravim umetniškim pojmovali jeni. Ni nekaterih mestih mu je dal celo samosvojega solnca, da se je pokazala ona stran te-ga zelo simpatičnega tipa, ki ga pusti pisatelj v senci. Žalosti nas edino to, da je zašel proti koncu tretjega dejanja v Šatblonsko igranje, ki naj se ne pokaže pri reprizi. Juliette, kot si jo je zamislile ga. Danilova, se nam zdi kot Tino izklesan tip, ki mora prodreti tudi na najboljšem odru. Posebno dobra je bila v Lrctjem dejanju. Njena mimika nima tovariša na našem odra. Edino ona je, ki operira ž njo tako Spretno, da jo moramo nehote občudovati. Gdč. \Yintrova je imela prav hvaležno vlogo DorS. Odlikovala se je v težkih momentih duševne krite v drugem in tretjem dejanju. Z ljubeznivostjo opremila Je ga. Iličieeva Dorino sestro Nino. Ničesar več ji ne moremo dodati. (J. Si-maček nam je to pot zelo ugajal. Njegov izžiti lahkoživa•. ki pozna samo dve m ožn osli še, ženitev nI i revolver, prišel je do popolne veljave. Njegova maska je bila prav dobra. V istem oziru zasluži priznanje tudi g. Danilo. Zal nam je, da nima večje vloge, ker o njem bi se dalo pisati prav zanimivo. Njegova igra doseza včasih naravnost lepe momente, škoda, da ne moremo istega konstatirati o njegovem memoriranju, a delali bi mu danes gotovo krivico, kajti to pot je znal tudi dobro memorirati. Končno zaslužijo še popolno pohvalo gg. Mo-lek, Buksekova in Grom. Ravnateljstvu se zahvaljujemo za ta literaren večer prve vrste, obžalujemo le, da ni bil tudi obisk prve \ rate, a kljub temu za dramo prav razveseljiv. »Zavetje« je delo, ki ga je sprejela publika, kot kritika z navdušenjem in ki zasluži pri reprizi polne hiše. b Koncert »Glasbene Matice«, določen za dan 15. t. m. se zaradi boleh-nosti koncertnega vodje Mateja Hu-bada odloži za nekaj ča»a. Dan, katerega se vrši koncert, objavimo pravočasno. Razgled po sloiansKcm svetu. — Tehnična fakulteta na zagrebškem vseučilišču? »Agramer Tag-blatt« poroča, da se je te dni v palači hrvaške vlade vršila konferenca, na kateri se je sklenilo, da se že s prihodnjim šolskim letom osnuje na zagrebškem vseučilišču tehnična fakulteta. Sprva bo ta fakulteta obsegala samo fizikalni oddelek. — Združitev »Hrvrtskp Matice« In »Matice Dalmatinske«. »Matica Hrvatska« v Zagrebu ima 22. t. m. izreden občni zbor, na čegar dnevnem redu je razprava o pogajanjih, ki se vrše med »Matico Hrvatsko« in »MSr* tico »Dalmatinsko« glede eventualne združitve. Po občnem zboru se vrši konferenci o razvoja hrvaškega jezika in o ureditvi literarnih razmer. — Nova češka opereta. V gledališču v Moravski Ostra vi so te dni uprizorili novo Češko opereto, ki ji je skladatelj dal naslov »Zrakoplovec Meridou«. Opereto je uglnsbil mladi Seski skladatelj H raz d r ia. Opereta je dosegla prav lep uspeh. — Slovanski umetniki v Italiji. Na slavnoznanem gledališču v Milanu Seala« so v tekoči sezoni ang ase vali tele slovanske umetnike: Pavel Lu-dikar-Vyskočil, Leonid Sobinov, Ve-rs Fokinova. Olga Preobraženska in Ida Rubinštejnova. — Izum poljskega inženirja. Na zadnji seji francoske akademije znanosti v Parizu je poročal profesor dr. Lippman o izumu takozvanega autopleografa, ki ga je iznašel Poljak inženir Kazimir Proszvnski. Au-topleograf je novo konstruirani aparat za kinematografske slike. Akademija je priznala novemu aparatu veliko znanstveno in praktično vrednost. — Obletnica osvobojenja Sofije. V petek so v Sofiji praznovali obletnico osvoboditve Sofije izpod turškega jarma. V katedrali je bila sveča-nostna služba l>ožja, ki se je je udeležil car Ferdinand z vsemi državnimi dostojanstveniki. &e živečim ruskim generalom, ki so se udeležili osvobo-diteljne vojne, so bili poslani brzojavni pozdravi. — Razpust bosanskega sabora. Bosanski deželni zbor se zopet snide 16. t. m. Da se zagotovi redno delovanje deželnega zbora, je sklical predsednik dr. Savi'et beg Basajrič predsednike posamnih klubov pretekli torek na posvetovanje, ki je bilo baje izredno burno in viharno. Kakor poroča »Mnsafat«, so posumni govorniki na tej konferenci ljuto nap; lali vlado, predvsem pa skupne ministrstvo, ki so mu očitali, da zapostavlja deželne interese. »Musafat« končne pripominja, da je izvedel iz najzanesljivejšega vira, da ima vlada z ozi-rom na te napade v seji klubovi h načelnikov namen deželni zbor razpustiti še pred 16. t. m. Da-li odgovarja ta »M ose Tatova« vest resnici ali morda hoče vlada z razširjanjem te go-voriee samo ostrašiti poslance, to bo pokasala bližnja bodočnost, Kontribucija v Bosni. Po poročilih iz Sarajeva je vlada odredila v okraju Rogatica, kjer je bilo v zadnjem času izvršenih več požigov, kon-tribneijo, kar je vzbudilo povsod i, ne Mimo v prizadetih krogih splošno ogorčenje. I'važe vati je namreč potreba, da je dandanes kontribucija v ustavnih drŽavah in deželah izključena, ker je v nasprotju s principom osebne krivde zlasti za tegadelj, ker Zahteva, da morajo ^kodo. ki nastane vsled zločina posamnikov. solidarno poravnati celi okraji. Ruska gimnazija v Parizu. Te fini se otvori v Parizu prvi razred* luske gimnazije, ki so bo polagoma izpopolnila v vseh osen« razredov. Šolnina za učence nn tej gimnaziji /naša 500 frankov na leto. V Parizu živi 50.000 Busov. — Damski prepir v bolgarskem sobranju. Eni izmed zadnjih sej bolgarskega sobranja so priaostvovale tudi gospo bivših in sedanjih ministrov. Med gospo obtoženega bivšeg« ministrskega predsednik« generala Petrova in soprogo sedanjega trgovinskega ministra dr. Krsteva se je vnel glasen prepir. Goaps Petrova je kričala: »Vi ste morilci! Želite biti soproge demokratskih ministrov, ki niso ničesar drugega, kakor navadni ubijalci.« Gospa Krsteva js odgovo- rila: »Vi ie dolgo spadat* v frtaaaico, kater vas mož v jedo.« Ta ssnski in-termeszo js izzval y sobranju nemalo nevoljo. iuuizwnon. Zbirka slovenskih citatov in afo-rizaiov. Nabral in uredil Slavko Kle-pec. Založil Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Gena 2 K 50 vin. — S to knjigo bo mnogim ljudem zelo ustreženo, saj obsega poglavitne misli iu najznačilnejše izreke iz cele dolge vrste slovenskih pesnikov in pisate ljev. Zanimivo je listati po ti knjigi. Sem in tam nekaj zablesti, kar odtehta marsikako banalnost, in tod in tam dobiš misli, ki se ti zde popolnoma nove in neznane. Ta knjiga je podobna lišpu od biserov; vsi nabrani biseri pač niso pristni; a med pristnimi to taki, ki so čudovite lepote in na katere smo Slovenci lahko ponosni. 2e marsikdo si je želel take knjige Prečitaš eno stran iu porodi se ti polno misli. Ne dvomimo, da bodo ljudje radi segali po tej knjigi. — b — Izpred sodHi Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Spopad. Dne 14. novembra 1. 1. so pili v gostilni v »Katoliškem domu« Ivan Novak, Anton Sovi iu še ueki Goričan, ki pa je neznan po imenu. Ko so se napili, so odšli. Prišedši do gostilne »pri Figovcu« na Dunajski cesti, »o se sporekli s tam se na-hajajočiina topničarjema Karlom liabijanom in Franom Pogačnikom ter ju začeli zmerjati. Pri tem je Goričan tudi skočil nad topničarja, na kar sta ta dva potegnila sablje ter se začela ž njimi braniti. Eden izmed civilistov je tudi topničarju Habija-nn vrgel nekaj v glavo ter ga ranil. Izkazalo se je, da se je Sovi zadržal pri rabuki pasivno in je bil vsled tega oproščen. Novaka in Goričana pa se dosedaj še ni moglo najti, vsled česar se je razprava glede nju preložila. Praporščak Jager pred sodiščem. Dne T>. decembra 1. 1. okoli 3. ure zjutraj se je vračal zasebnik Adolf An-tončič iz kavarne domov. Pred hotelom .vLlovd« je srečal praporščaka -7. pcspolka Gustava Jiigra v družbi neke darne. Tu je naenkrat padla psovka »Gauner», katere pa g. An-tončič, kakor pravi, ni izgovoril. Jager je nato stopil k Antončiču in mu rekel, da je on rekel »Gauner« in da je psovka njemu veljala. Ko se je Antončič hotel opravičiti, mu je Jager rekel »šuft«. Vsled teh žaljivk se je dne 7. januarja vršila razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Ker pa so se predlagale priče, se je ta zanimiva razprava preložila na 11. januarja ob V411. dopoldne. Nasilnost Dne 6. novembra 1. 1. sta se delavec J. Javoru i k in Ludvik Zadnik sprla. Med prepirom je Zad-nik streljal na Javernika, za kar je bil nedavno tega kaznovan. Pa tudi J a vernik ni držal rok križem. Pobiral je kamenje in je metal v Zadnika. Vsled tega je državno pravdništvo tudi njega tožilo radi prestopka zoper telesno varnost. Vsled tega je bil Javornik pri tozadevni razpravi dne 9. januarja obsojen na 24 ur zapora. Ljubeznjivost. Poročali smo, da je hlapec Matija Slapar Ivanu Žabje-ku iz same ljubeznjivost i razreza 1 suknjič. Nadaljevanje tozadevne razprave se je vršilo dne 9. januarja pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Slapar pravi, da je bil popolnoma pijan in da ni vedel, kaj dela ter vsled tega ni odgovoren za svoje dejanje. Izkazalo pa se je, da ni bil takrat Siapar preveč pijan, tako da ne bi bil mogel trezno misliti. Vsled tega je bil obtoženec obsojen na 3 dni zapora . Razne stvari. * Stavka hišnikov. V Pragi so začeli v soboto stavkati hišniki. Sklenili so, da tako dolgo ne bodo snažili trotoar je v. dokler jim občina ne da za to odškodnine. :> Tarmmska zblaznela. Iz I>e-netk poročajo 6. t. m., da so opazili pazniki na grofici sumljive znake zblaznelosfi. Oddali so jo na opazovalnico. * Železniška nesreča. Iz Monsa poročajo, da. je skočil na tamošnjem kolodvoru 6. januarja osebni vlak s tira. Osem oseb je bilo ranjenih, ena je bila na mestu mrtva. * Zažgal. V Lincu je izbruhnil v sredo v mestni oskrbovalnici za otroke, požar, ki ga je zanetil nek deček, ki je bil v oddelku za mladostne hudodelce. * Ruska mornarica v Črnem morju. Cez Berolin se poroča iz Pe-Irograda, da hoče zahtevati ruska vlada za ojačenje crnomorske mornarice 150 milijonov rublje v. * Slavka v Belgiji. V premogo* kopih pri Luttichu stavkajo delavci. Na različnih krajih so se vneli boji med stavkujoeimi in orošniki. Po* vsod je vojaštvo konsignirano po vojašnicah. StavkujoČih je 14.000. V občini 8ersina je proglašeno obsedno stanje. * Nove postaje sa zrakoplove. Kakor poroča ogrski list »Esti Uj-sag«, namerava vojno ministrstvo zgraditi dve novi postaji za zrakoplove, ker je postaja v Fischamendu za armado že pretesna. Postaji se zgradite baje v Dunajskem novem mestu in v Budimpešti. * Stavka v belgijskih premogo-kopih. V premogokopih v bližini Lutticha se je stavka delavcev tako razširila, da je stavkalo v petek nad 16.000 delavcev. Tudi v oddaljenejših premogokopih se čuti sumljivo gibanje med delavci. * Potres v centralni Aziji. Iz Vjernoja prihajajo vesti čez Taškent, da 6e je tam podrlo več poslopij, med njimi tudi vojašnica. Kamnje je ubilo enega vojaka, 10 pa jih je ranilo. V mestu samem je nad 40 mrtvih in mnogo ranjenih. Vse hiše zunaj mesta, ki so večjidel zgrajene iz ilovice, so se zrušile. * Smrt aviatika. Iz Bruslja poročajo, da so našli na obrežju pri Maria Kerke čepico in očala angleškega aviatika Grace, ki je te dni brez 6ledu izginil. Sumi 6e, da je utonil v kanalu La Manche. Prebivalci na obrežju mislijo, da ga prinesejo valovi, če je mrtev, v par dneh na obrežje. * Ubegli anarhisti. Dne 6. januarja je pobegnilo iz zaporov v Bue-uos Aires 13 zločincev, med njimi tudi več anarhistov, ki so bili udeleženi na atentatu na predsednika argentinske republike Fignera Alorta. Izkopali so si bili hodnik pod zemljo m so na ta način pobegnili. Sumi se, » da so bili dogovorjeni s pazniki. * Proti dvoboju. Pred dnevi je razpisal mednarodni kongres proti dvoboju v Budimpešti darilo 1000 K za najlx>ljši spis s tendenco proti dvoboju. Konkuriralo je 22 pisateljev, vendar noben spis ni bil tako dober, da bi dobil darilo. Nagrada se je razdelila na dva dela, od katerih je dobil prvi del bavarski duhovnik Wei-gert, drugi del pa vseučiliški profesor v Barceloni, Tomaž Eseriche v Mieg Značilno je, da noben Oger ni vposlal konkurenčnega spisa. * Potres v Turkestanu. V Tur-kestanu še niso prenehali potresni sunki. Ljudstvo se še vedno ne upa iz hiše. Strašno je gledati zblaznele, ki tavajo med razvalinami. V zemlji so se odprle velike razpoke. V zvezi s temi potresi so morda tudi izbruhi ognjenikov na Japonskem. Nad 30 mest in nad 400 večjih krajev je prizadetih po tem potresu. Najnovejša poročila prinašajo grozne vesti. Mesto Pševalsk je izginilo s površja, več kakor polovica prebivalcev je ubita. V Pišpeku, mestu na reki Cu pogrešajo od 7000 prebivalcev nad 500. V Vjernojem je nad 700 rodbin brez strehe, pri tem pa vlada strašen mraz. * Revolucija na Kitajskem? Cez Petrograd prihajajo iz Kitajskega vznemirjajoče privatne vesti. Splošna nezadovoljnost in splošno razburjenje se širi vedno bolj ter se pojavlja celo že med vojaštvom. Vlada, si prizadeva, da bi omejila revolucijo-narao gibanje, pa se poslužuje, kakor navadno vse vlade, zelo nepripravne-ga sredstva, da zapira mnogo uglednih državljanov. Kitajski kapitalisti dvigajo pri domačih bankah svoje depote in jih vlagajo v inozemske banke. Po deželi se vrše protestna zborovanja, na katerih se zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. V Mandžuriji se množe tajna društva. Kitajska dvorna stranka dolži japonsko inteligenco, da podpihuje revolucijo. * Smrtni padec aviatika Hoxsey. Aviatik Hoxsey je postal žrtev želje doseči višinski rekord. Že enkrat se je dvignil 3600 m visoko, a s tem se ni hotel zadovoljiti in to je bila njegova poguba. Ko se je spuščal iz višine, ga je zagrabil vrtinec naprotnih vetrov in prevrnil aeroplan dvakrat Tisoč in tisoč gledalcev je strmelo z giozo na padajoči aeroplan. Hoxseya je vrglo iz sedeža proti zemlji, vendar pa je padal stroj tako hitro, da je dohitel nesrečnika in ga grozovito razmesaril. Aviatik Willars, ki je gledal ta prizor, je začel jokati kakor otrok; Brookins, iznajditelj spiralnega vzleta, se je onesvestil, Lathani, ki je ravno poskušal svoj aeroplan, se je spustil na zemljo in niso ga mogli pripraviti, da bi bil napravil še en vzlet v pomirjenje razburjenega občinstva. * Morilci v Houndsditehu. Iz Londona se poroča, da hoče angleška vlada ustanoviti posebno policijo za anarhiste, ki se priselijo na Angleško. Na la način hoče preprečiti vla da, da se ne sklene nov, strožji zakon za pi iseljence.Ta policija naj bi imela posebne pravice.kakor kriminalna policija in naj ima vedno pod nadzorstvom vse anarhiste, ki pridejo na Angleško. Govori se, da so bili mrtvi zločinci isti, kakor atentatorji na ruskega ministrskega predsednika StoJvpina v njegovi vili v Peterbvur* gu. O tem, da bi hotela izgnati vlada vse anarhiste, dosedaj se ni nobenih zanesljivih poročil in je to tudi precej neverjetno, ker stanuje v samem Londonu kakih 40.000 do 50.000 inozemska anarhistov. Pri uradnem ogledu mrtvih zločincev se je dognalo, da je imel en strel, ki mu je predrl črepinjo od zadaj za ušesom. Izvedenci zatrjujejo, da je nemogoče, da bi bil izvršil na ta način samomor. Londonska policija misli, da je v zvezi z afero anarhistov tudi najnovejši umor Leona Berona, ki so ga našli mrtvega in na njegovih licih vrezano znamenje »S«. Policija je prepričana, da je Beron najbrže vedel preveč o anarhistih in da so ga ti zato odstranili. * Morilci v Houndsditehu. V Londonu se je polotila po zadnjih dogodkih občinstva velika apatija, tako, da niti dejstvo, da so našli v veliki plinarni v Barkingn velike množine razstrelilnih snovi ni provzroči-Jo nikake senzacije. Hišo v ulici Lindsiej straži jo dan in noč. Policija zasleduje dvajset članov anarhistične družbe, ki so izvršili v zadnjem času več ropov, da bi tako dobili v roke sredstva za svoje namene. Posebno pozornost obrača policija na obmorska mesta, ker misli, da bodo skušali zločinci pobegniti čez mejo. Neki deček je povedal policiji, da je poslušal pogovor tujcev, ki so se dogovorili, da zapuste Angleško. Ko je pripovedoval neki policijski uradnik svoji ženi o dogodkih, ki jih je videl na lastne oči v ulici Lindsley, se je naenkrat zgrudil mrtev na tla. Enega morilcev je zadela med bojem krogla oblegovalcev, kakor ve povedati neki stražnik, in tega sta njegova tovariša na njegovo prošnjo ustrelila. Zadnji anarhist si je pognal sam kroglo v glavo. Policija sumi, da Peter - slikar ni med mrtvimi in mrzlično poizveduje po njem. Nasprotno je gotovo, da je Fric mrtev. Iz New Vorka poročajo, da so bili ti anarhisti mednarodni vlomilci, ki so lani vlomili v neko trgovino z zlatnino in bili aretirani. Pozneje so jim dali zopet prostost proti kavciji, vlomilci pa so izginili. Newyorška policija je mnenju, da niso politični zločinci. Peter in Fric sta baje iznašla neko posebno orodje za vlome. Slouenskl zraboplovec Rusjan — ponesrečil. Včeraj smo že poročali o tragični smrti prvega slovenskega zrako-plovca Edvarda Rusjana, ki je končal tek svojega življenja prav v tre-notku, ko mu je zažarela na obzorju zvezda slave, ko je bil na potu, da si pridobi venec priznanja v vsem kulturnem svetu. Rusjan je postal žrtev neodolji-vega koprnenja po napredku in razvoju, žrtev hrepenenja po izpopolnitvi človeških izumov. Zadela ga je ista usoda, kakršna je doletela že ne-broj onih velikih mož, ki so posvetili svoje žitje in bitje kulturnemu napredku človeštva. Kakor imena teh mož, tako bo vpisano tudi ime Slovenca Edvarda Rusjana z zlatimi črkami v knjigo zgodovine, ki bo pripovedovala o onih možeh, ki so prvi jeli orati ledino na polju zrakoplovnem. Sijajno uspeli Rusjanov polet v Zagrebu. Prvi javni Rusjanov vzlet v Zagrebu je bil določen na božični ponedeljek, dne 26. decembra popoldne. Dasi ni bilo vreme posebno ugodno, vendar se je zbralo na vojaškem vež-bališču okrog 4000 gledalcev. Vežba-lišee so stražili orožniki, za mir in red pa je skrbela mestna policija. Ob 2. popoldne so potegnili zrakoplov iz •hangarja. Rusjan je še enkrat preizkusil konstrukcijo in motor zrakoplova ter se prepričal, da funkcionira vse v najlepšem redu. Ob pol 3. jo Rusjan zasedel svoj zrakoplov in pritrdil na ramah krmilni aparat, na kar je jel motor funkcionirati. Aeroplan je držalo šest oseb. Ko se je jel propeler vrteti z nad 1000 obrati v minuti ter motor škripati, so se gledalci boječe umaknili iz bližine zrakoplova. V tem trenotku je Rusjan zamahnil z roko in dal znamenje, naj zrakoplov izpuste. Kakor blisk je zrakoplov zdrčal po mokrih tleh ter se po zaletu i razdalji kakih 28 metrov veličanstveno dvignil v zrak. Vedno višje in višje se je dvigal kakih 130 do 140 metrov nad zemljo ter se sigurno zibal v ozračju. Navdušenje občinstva je bilo velikansko. Iz tisoč grl je zaorilo »živio« in pretresalo ozračje. Množica je frenetično ploskala in mahala z robci. Rusjan se je z zrakoplova neprestano zahvaljeval za ovacije. Zrakoplov je frčal okrog vežbališča. Ko je v drugič letel preko hangarja, so započele znova ovacije. Kakor velika ptica se je aeroplan zibal v zraku ter švigal z neverjetno brzino semtertja. Na severni strani vežbališča je napravil smel obrat, se obrnil na desno ter poletel v nasprotni smeri preko glav, gledalcev. Rusjan V dvignil vos- eih višje, včasih se je spustil nižje, šinil je sedaj na levo, sedaj na desno* obkrožil še dvakrat vež bal išče ter se nato mirno spustil na tla. Med gledalci je nastal vihar navdušenja. Vse je drlo k vrlemu zrakoplovci! ter mu stiskalo roko čestitajoč mu k sijajnemu uspehu. Ožji Rusjanovi prijatelji so ga v silnem navdušenju objemali in poljubovali. Športno društvo je podarilo zrakomloven krasen Iovorjev venec s hrvaškimi trakovi, množica pa je Rusjana dvigala na rame ter ga zmagoslavno nosila po vežbališču. Rusjan je bil ginjen do solz. Ko se je splošno navdušenje poleglo, so zrakoplov zopet spravili v hangar. Ljudje, ki so videli vzlet znanega francoskega aviatika Bleriota v Budimpešti, zatrjujejo, da je bil Rusjanov vzlet gladkejši in sigurnej-ši kakor Bleriotov. Pri tem je še omeniti, kar smo |e zabeležili v listu, da je dosegel Rusjan v kratkosti zaletne razdalje svetovni rekord. Njegov aeroplan se je namreč že po zalet ni razdalji *28 metrov dvignil v zrak, dočim so vsi avi-atiki rabili za zalet najmanj 33 do 31 metrov. Rusjan in Merćep v Belgradu. Rusjan je nameraval prirediti še drugi vzlet v Za grebu. Ker pa sta se on in Merćep zavezala, da priredita o pravoslavnih božičnih praznikih, to je 7.. 8. in 0. januarja vzlet v Belgradu, je moral drugo svojo produkcijo v Zagrebu opustiti. V sredo L t ni. sta prepeljala Rusjan in Mercep >voj zrakoplov na državni kolodvor, kjer so ga naložili na poseben zanj pripravljen vagon. V četrtek 5. t. ni. sta se zrakoplove« že pripeljala v Bclgrad, kjer so jih -prejeli z največjim navdušeniem. Takoj sta pričela s pripravami za vzlet. Delo je jima šlo tem lažje izpod rok, ker je protektorat prireditve prevzel sam vojni minister flija Gojkovič in ker so jima pri delu pomagali v zrakoplovneni poslu rzvežbani častniki. Pripravljalna dela so bila torej preje končana, kakor >ta si aviatika sama mislila. V petek je sprejel Rusjana in Merčepa vojni minister general Gojkovič ter se 7. njima ulje časa razgovarjal o zrako-plovstvn sploh in o njiju izumu po-sebe. V soboto jc vrla naša zrakoplovca doletela izredna čast, da ju je -prejel v nosebni avdij»nci sam "kralj Peter. Kralj je oba aviatika izredno znivo sprejel in razgovarjal z njima izredno dolgo. Razložiti sta mu rala natančno kontrakcijo svojega zrakoplova ter ga seznaniti s svojimi nadaljnimi načrti. Koncem avdi-jence je izrazil kralj svoje veselje, da sta si dva Jugoslovana pril>orila s svojim umom in delom ugledno mesto med svetovnimi avia-iki, ter jima želel največjega uspeha pri vseh nji-Lnvib nadiiljuih podjetjih. Kje se jc vršil vzlet, kako se je dogodila nesreča? Rusjan je imel namen, da se bo v treh dneh trikrat producira!, iu sicer v soboto popoldne od 2. do 4., v leljo dopoldne od 10. do 12. in v V'onedeljek dopoldne. Za vzlet sta si ?v[erČep in Rusjan izvolila prostor pri Sirotanovieevi strugami, Stari Se-njak pri Topčideru. Tik ob vzletnem prostoru teče Sava, v bližini pa se nahaja veliki most preko Save, ki vodi iz Zemuna v Bclgrad. Ker je bila vstopnina k prireditvi razmeroma zelo nizka, znašala je samo 1 do 3 K, se jo udeležila produkcije nepregledna množica. Ko sta se Rusjan in Mercep pojavila na vzletnem prostoru, je tisoeglava množica i>ozdravila viharnimi in navdušenimi 2ivio-klicL Ko je Rusjan preizkusil motor in si naprtil krmilni stroj, j*» zavzel svoj sedež ter velel, naj zrakoplov iz-puste. Kakor blisk je zdrčal aeroplan po ravnini ter se po zaletni razdalji kakih 30 metrov velicastveno dvignil v zrak. Dasi je pihal močan veter, vendar je zrakoplov kakor tie;. šinil preko Save. se jadrno okrenil ter v drznem poletu plul proti bel gradski trdnjavi. Občinstvo je bilo vzhičeno: ploskalo je, mahalo z robci in r.rvdu-šeno klicalo Živio. Splošna sodba je bila: Več aviatikov smo že videli v Belgradu, toda še nobenemu sc vzlet ni tako sijajno posrečil, kakor Rusjanu. Med tem se je Rusjan približal beljrradski trdnjavi. Od daleč jc bilo videti, kakor da bi mogočen orel krožil nad njo. Z napeto pozornostjo je občinstvo vsakemu okretu Rnsjano-vega zrakoplova sledilo. Nakrat se je videlo, kakor da bi bil orel povesil svojo perut. Množica jc onemela od ^rnhu. Zrakoplov se je še malko za-a>n] ter nato, kakor od krogle zadeta Uca treščil na tla. Nepopisna panika je polastila občinstva. Nastala je smrtno nevarna gnječa. Vse je hitelo Proti mestu. Mahoma so bili zavzet: vsi izvoščeki in zasedeni vsi vozovi električne železnice. V nekaj minutah se je raznesla Po vsem Belgradu vest o Rusjanovi nesreči. Vse je drlo proti t nI n javi Tu so našli Rusjana ležati v krvi m Sti. Kmalu nato je a •• ~- ne trdnjavsko obzidje, odkoder Je zdrčal na cesto. Kolikor se da presoditi, je katastrofo zakrivil silen veter, ki je zrakoplovu zlomil krilo. Ce je bil zrakoplov deiekten, morda vsled transporta iz Zagreba, se sedaj seveda ne da konstatirati. Katastrofa je napravila na bei-gradsko prebivalstvo silen vtisk. Povsod i vlada žalost in tnga vsled strašne nesreče, a ta žalost je tem večja, ker se vsi Srbi zavedajo, da je bil luajan Slovenec — kri njihove krvi. asti nevtolažljiv je Rusjanov drug g. Merćep. V Belgradu nameravajo Rusjanu prirediti sijajen pogreb. Vendar pa se ne bo preje ničesar ukrenilo, dokler ne bodo znane odredbe Rusja-uove rodbine. Rusjanovo življenje. Navdušen Slo* venec. Kako si je kupil prvi motor za svoj zrakoplov? Edvard Rusjan je bil rojen v Trstu leta 1886., torej je bil star šele 24 let. Njegov oče Franc je sodar iu je doma iz RenČ pri Gorici. Poleg Edvarda ima Prau Rusjan Se enega sina Josipa, ki je starejši od Edvardu, in dve hčerki. Ko je bil Edvard še majhen, se je oče preselil v Gorico. Tu si je s svojim delom in s svojo marljivostjo pridobil malo premoženje ter si kupil hišo pod Kostanjevico. Mladi Edvard je hodil v slovensko šolo v »Šclski Dom«. Ko je dorasel, je postal navdnšeu SK venec, ki je rad nastopal pri vseh narodnih prireditvah. Posebno so je zanimal za sokolska in razna športna drušUa. Gojil je vsake vrate šport. Da je pristopil h kolesarskemu društvu »Gorica«, se razume samo ob sebi. V društvu so ga volili za odbornika in reditelja. Pri raznih dirkah si jc pridobil prvo mesto kot taboren dirkač. Z njegovim starejšim bratom Josipom sta že od mladih uog snovala načrte o letalnih strojih iu o motorjih, ki bi omogočevali dviganje v zrak. Izdelala sta sto in sto načrtov, ki sta pa jih nato zopet zavrgla. Ti načrti so sčasoma, ko sta brata vstopila v moško dobo, pridobivali vedno konkretnejše oblike. Edvard Rusjan si je zgradil prvi svoj zrakoplov v delnvniei svojega očeta. Motor za ta zrakoplov je dobil iz Milana. Zanimivo je, da si je ta motor nabavil z denarjem, ki ga je dobil, ko je v Vidmu na Laškem prodal svoj izviren načrt za napravo motorja čisto podobne vrste. Za dotični načrt je dobil 2000 ali 3000 lir. Ta v Milanu nakupljeni motor je bil za njegov zrakoplov preslab, zato se Rusjanu njegov prvi letalni poskus v Gorici ni posrečil. Ko je bila letos poleti napovedana kolesarska dirka, ki pa jo je zabranila vlada, je prišel v Gorico tudi Merćep. Tu se je seznanil z Rusjanom, ki mu ie pokazal svoj zrakoplov ter mu razložil svoje načrte. Merćep, ki je takoj spoznal praktično vrednost nv iina, jc bil mahoma pridobljen za Rusjanove načrte. Merćep mu je ponudil svojo pomoč. Par dni kasneje sta Mercep in Rusjan že bila na potu v Pariz, da tamkaj kupita motor za Rusjanov zrakoplov. Na daljni dogodki so znani. Starši Rusjanovi so bili -noči brzojavno obveščeni o nesreči. Ena izmed sester se je takoj snoči Odpelje* la v Bclgrad. Telefonske In brzolouna poročila, Državni dolg. Dunaj 10. januarja. Danes se je objavil izkaz kontrolne komisije državnega zbora, ki vsebuje poročilo o državnem dolgu. Državni dolg je znašal koncem junija 1910 v celoti 12,146*105 milijonov kron, od katerih odpade 5,2096 mil. kron na Ogrsko. 6,936*8 pa na dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru. Proti stanju koncem leta 1909 izkazuje skupni dolg za 107 milijonov kron manj, dolg dežela, zastopanih državnem zboru avstrijskem pa 1412*2 milijonov kron več. Za ta državni dolg se mora plačati obresti letnih 479*1 milijonov kron. Prisega novega ministrstva. Dunaj 10. januarja. Danes dopoldan ob 11. je sprejel cesar novo ministrstvo v posebni avdijenci v Schčmbrunnu, v kateri so novi ministri položili prisego v roke cesarja. Proti Aehrenthalu. Dunaj, 10. januarja. Petrogradski pariški in londonski listi v zadnjem, Času nenavadno ostro napadajo avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrfcn-thala glede postopanja napram Srbiji, ter glede na avstrijskega poslanika v Belgradu, grofa Forgacha, ki sta v zadnji talsifikacijski zadevi tako zelo komprimitirala avstrijsko zunanjo politiko. Petrogradski listi poudarjajo pri tej priliki, da bi rusko-avstrijsko vprašanje mogel poboljšati edinole odstop Aehrenthala, ki je tudi v interesu Avstrije skrajno potreben in kar je tudi dolžnost avstnjske kurtoazije do ruskega cesarstva, ki je svojega ministra Izvoljskega žrtvovalo, ker je sodeloval on na tem, da so se razmere med Avstro-Ogrsko in Rusijo poslabšale. Avstrija pa se upira poslati Aehrenthala v pokoj. Nemški listi napadajo ostro to stališče angleških, francoskih in ruskih organov in svare Avstrijo s svoje strani, naj ne posluša na ruske prošnje. Utemeljujejo pa svoje stališče s tem, da poveličujejo zasluge grofa Aehrenthala, prepričani da so o zmožnostih in o vrlinah grofa Aehrenthala, kakega naslednika pa bi mogel dobiti, o tem pa se danes še ne da govoriti. Zato da je najbolje, če Avstrija ne posluša ruskih želja. Zasedanje državnega zbora. Dunaj 10. januarja. Prvo ponovo-letno zasedanje državnega zbora bo 17. januarja. Zbornični predsednik Pattai je sklical na 16. t. m. ob 3. popoldan konferenco načelnikov strank, da se posvetujejo o enotnem postopanju glede na debato o programni izjavo ministrskega predsednika. Na dnevnem redu prve seje je proračun in agnosciranje do sedaj še nepriznanih mandatov. Češko-nemška sprava. Dunaj 10. januarja. Današnji „Vaterland**, ki je v najožjem stiku z merodajnimi krogi, pišew glede cesarskega namestnika za Češko, da je velika naloga, ki jo prevzema cesarski namestnik na Češkem, končati češko-nemška spravna pogajanja. V tem oziru pravi, da pride v poštev grof Thun. Če pa hočejo dati tej akciji poseben pomen, tedaj je nemogoče, da bi grof Thun zasedel to mesto kot navadni cesarski namestnik, temveč bo moral ob istem času biti poklican tudi v kabinet kot minister brez portfelja. „Vaterland* poroča nadalje, da so te vesti izzvale v merodajnih krogih splošno senzacijo. Wolf o položaju. Dunaj, 10. januarja. Poslanec \Volf se je izrazil snoči na zborova nju nemško-nacijonalnegTi društva za avstrijske dežele, da je pričakovati v najbližnjem času razpusta parlamentu, ker ni upanja, da bi izvršilo novo ministrstvo svojo nalogo. Enotni češki klub. Praga, 10. januarja. Danes popoldne ima splošna parlamentarna komisija enotnega češkega kluba sejo, na kateri se bo posvetovala o taktiki, katero naj zavzame napram novemu kabinetu. Pričakovati je, da bo ta parlamentarna komisija storila sklep, da naj Čehi obdrže proti novemu kabinetu reservirano stališče. V zadujein času se je pojavilo v enotnem češkem klubu neko nesoglasje. Od nemške straui se zatrjuje, da se bo klub vsled tega razbil, nasprotno pa se to od češke strani odločno demontira. ^eški listi in nova vlada. Praga, 10. januarja. Češki listi se izražajo o novem ministrstvu pre-oej reservirano. Listi poudarjajo, da bo imela prihodnja ministrska kriza za neogibno posledico tudi krizo parlamenta. Sploh se vzdržujejo listi preciznih sodb ter hočejo počakati, kako bo postopalo novo ministrstvo napram Čehom. Praška »1'niou« piše danes v tem pogledu: »Gewehr bei Puss und das Pnlver trocken crehal-ten!« Denarni trg. Dunaj, 10. januarja Ugodni položaj denarnega trga bo imel najbrže za posledico znižanje bančne rate. Motu proprio na Ruskem. Pctrograd, 10. januarja. Ministrski predsednik Stolypin je izdal na vse katoliške škofe okrožnico, v kateri pravi, da papežev protimoilerui-stični dekret »motu proprio« na Rit-sitem nima veljave, ker ni bil škofom dostavljen potom ruskega ministrstva za bogočast je, kakor je to za Rusko predpisano. Ogrski parlament. Budimpešta, 10. januarja. Tekom tega tedna se snide ogrski državni zbor, ki se bo bavi I pred vsem z banč- no debato. Opoeieijonalne stranke zatrjujejo, da ne bodo obstruirale bančnega predloga. Papež provocira. Pariz, 10. januarja. Iz Rima se br/ojavlja, da je poslal papež vsem onim španskim poslancem, ki so ob-stmirali v španskem parlamentu cerkveni zakon ,brzojavno svojo zahvalo. Nemiri v Lisa bon i. Lisa bon a, 10. januarja. Na lisa-bonskih ulicah se je vnel ljut boj med monarhisti in republikanci. Le s težavo se je posrečilo policiji preprečiti, da ni prišlo do splošnega klanja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstosleinšek. HftAAtt I cenj. naro6- kOZDi ■ nlke> kat6pi z* ta K V«Vl t mesec oziroma za letos io niso poslali naročnine, prosimo, da to kmalu store, sicer M Mil primorani z dopoftlljatrijo Usta prekiniti, kar nam gotovo ni ljubo, io manj pa cenjenim naročnikom. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. prosinca: Anion Ravnik, za&ebni uradnik, 26 let, Marije Terezije cesta 1. Dne 6. prosinca: Viktor Zaje*, sin tesarskega pomočnika, 1 mesec, Hrenova ulica 19. — Katarina Peiehter, vdova sprevodnika južne železnice, 71 let. Elizabetna cesta 2. ime 7. prosinca: Serafina lieiie-galija, hči krojaškega pomočnika, 2 leti, Gradišče 10. -— Uršula Cunder, zasebnica, 80 let, Sv. Jakoba trg 2. Žitne cene w Budimpešti. Dne 10 januarja 1911. Termin. Pšenica za april 1911 . za 50 kg II 17 » » oktober 1911. . za 50 kg 1068 Rž za april 1911 .... za 50 kg 792 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 58 Oves za april 1911 ... za 50 kg 859 Efektiv. 5 vin. višje. i h 0 T O T Hajbollia uro sedanjosti: zlato, srebrno, tala. nlkelloosta In Jeklena u ttool samo pri H. SUTTNER LJubljana, Mestni trs. Lastna tovarna ar v Švici. lavinriin lar&nrtn znaki i k 0 Heteorolosično poročilo. - I čas I**' 4* j ca i baro- *» >■ A ™»J» i vmm ■ MM . > Nebo 9. 2. pop. 746 8 . 9. zv. 746 3 1 0 jsl. vzhod.' oblačno 03 j si. svzh i 10. 7.zj. j 740 9 1 8, Srednja včerajšnja temperatura 0*2°, norm. —21'. Padavina v 24 urah 0 0 mm Jdalo domačijo blizu velike ceste in železu, postaje, S hišo s tremi sobami, kuhinjo in hramom, dalie z lepim velikim vrtom itd, proda Jeiovnlk v Poličanah na Spodnjem Štajerskem. 110 ltaiTtaoW jHBT 24 let star, zmožen slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, želi svojo službo takoj premeniti za boljše mesto. Nastopi lahko do 19. Januarja. 85 posestvo s hišo, gostilno in poljem se proda iz proste roke. Kupci naj se oglasijo na Selo Št« 6 pri Ljubljani. 102 Prodajalka Izučena v specsrijski in mano!aktnini trsovmi išče službe. Nastop službe lahko takoj. — Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Mirna Uranka, nosna s starejšo Mi m stanje z eno sobo m kuhinjo event. z dvema majhnima sobama. Stanovanje naj bi bilo suho in čedno. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 114 Uh z večletnim spričevalom želi premeniti službo v fjubljano. Naslov pod „720 Celje11, na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 84 Karte za ri zlasti sulce, daje po ustmenem ali pismenem dogovoru do 31. marca 1911 I za svoj revir ▼ Savi in sicer cd Trbovelj do Zidanega mosta, ios Franc Mm, pošta Trbovlje. Solidni in vpeljani potniki, ki bi hoteli proti proviziji priporočati in vsprejemati naročila za nek predmet, ki je trgovcem in tudi privatnim osebam neobhodno potreben, se iščejo. Ponudbe pod ,potreben predmet, na uprav. »Slov. Naroda.« 107 113 6e možno s substitucijsko pravico sprejmem v svojo pisarno. Vstop, plača in drugo po dogovoru Ponudbe na: Dr. Fran Novak, odvetnik v Ljonljan. Žran Jfutin in S^avUa Paiernos — r da o'iiaii..... n *9 tli sj 4Mon obhob mmmmmm^m^mm^ obmomoi Si (■■■ *B^avc^lll*a"^'^IHosnsosa (Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani/j a Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarja)** UliCS ŠtOV. 2. ****** fend 440.000 k*M» | Stritarjeva ulica itev. 2. Podrninice v SpUeta, Colove«, Trata la Sarajevo. Sprejeeaa vloge n taeJSct ta n obresti jc oi tac ttoft mj Bitih rata tar Ji 41 , -? JUnJt ta K-oiaja sttte ta jrrtoaostic jopirje vscfc m\ t |2 (O n tacvoni kom. 1 Zastonj in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s Čez 3000 slikami porabnih in darilnih predmetov vseh vrst, ki ga na zahtevo takoj pošljem. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most it. 552. (Češko.) 2908 Sprejme se zmožna samostojnega knjigovodstva in korespondence. Vstop takoj ali najkasneje do 2. svečana 1911. Plača po dogovoru. 101 J. Krašovic v Žalcu. lipo s posebnim vhodom SS tsJtSJ solidnemu gospodu. — Natančneje se poizve Minafca šesta §111, vrsta ti. slabe kakovosti (rdeče ali rumene barve) po 120 do 140 K meterski cent. — Srednje kakovosti 150 do 155 kron meterski cent. — Zelenkaste barve 160 do 170 K meterski cent. — Ponudbe je nasloviti na: 104 Emerik Kukec, Žalec. na dom v Ljubljani: dolga polena 1 seženj......K24 — 1 m*....... . „ 12 — 20 cm dolga, žagana in razsekana 1 seženj „ 29- - „ „ ■ »» »» .» 1 m* . „ 1450 Trske, premog, oglje, briketi i. t. d. najceneje pri tvrdki 3436 ST. O. TAUZHER, Dunajska cesta št. 47, — telefon štev. 192. ine prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 26. PoSilJam cenike brezplačno. Zaradi inventure izvanredno znižane cene: Raglan za dame..........preje K 40- sedaj K 12* gledališka m&ntilja za dame.....„ „ 40"— „ „ 12* paleto za dame.......... ,, „ 60*— „ „ 16"- pelerina za dame......... „ » k>*— h h kratRi kožna za gospode „ ,, zimska ali špor*r;^ sv,*t»fa za gospode „ „ 40* „ ,t 18-- obleka za gospoda......... „ „ 40*— „ „ 16*- Otročje obleke pod vsako ceno. "ToH Angleško skladišče oblek 0, Bernarovič, Ljubljana, Jftestni trg 5 \m limito metli ta trg. vrtnar ljuljana, ftlczijske n116 izvršuje šnke. vnc9 ta tante za razne prilike. Salo sstenusks okusne p in po seMsnlh sesam. P Prodaja [rita. m* Ido grmičevje ii mlada dreveua (krnske. iaMta) iN. 1542 Naročila as deielo hitro la = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo ▼ dobrem stanju, za časa rabe pc se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti. Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka K. ČAMEMIIK specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli £jubljana, Dunajska cesta 9. jhA. JCreja Ijrigau, mfm «1.9. S. priporoča svojo bogato salona naimedernejslb, najllnejsik kožuhovin, klobukov in čepic. Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kote divjačine hi jih najbolje plačuje. Jlago ceno in solidno.. Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 5. prosinca 19! i opr, štv. AI953/rO-7 SO vrši javna razprodalo v zapuščino gospe Marije Polalaor pl. Kankerbnrg roj. Planer spada-jočih premičnin: sobne in oprave ter obleke dne 13« tB m« ob pol 10, dopoldne na EUzaketni cesti štv. 3. 87 Dr. Fran Vok c. kr. notar kot sodni komisar Ponudbeni razpis. Za zgradbo novega Šolskega poslopja v Litiji se s tem razpišejo 5: stavbinska in rokodelska dela ter dobava tvarin __ in se bodo ponudbe radi oddaje istih del sprejemale le do 30. januarja 1911 opoldne pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji. 92 Ponudbe, ki sc lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije teh, morajo biti spisane po uradnem formularju, z 1 K kolekovane, zapečatene in opremljene s 5% vadijem v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnih vlogah, zračunjenim po ponudbeni vsoti za zgradbo, in označene z napisom Ponudba za zgradbo šolskega poslopja v Litiji." Ponudbe, ki bi pozneje dospele ali ponudbe, ki niso spisane po tem predpisu, oe ne upoštevajo. Napoved cen je prepuščena ponudnikom, v to svrho je treba v sumaričnih proračunih za vsako vrsto del enotne cene in povprečne zneske razločno zapisati s številkami in besedami, ter navesti skupno ponujano vsoto. Dotični stavbeni načrti, sumarični proračuni hkrati cenilniki enotnih cer občni in podrobni stavbni pogoji in ponudbeni formulari se morejo od 9. januarja t. 1. dalje vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri c. kr. okrajn. šolsketf svetu v Litiji, kjer se tudi proti odškodnini 4 K vročijo ali po pošti doposljejc vsi prepisi k ponudbi potrebnih prilog. C. kr. okrajni Šolski svet si pridrži prosto izbiro med ponudniki nc oziraje se na višino ponudb. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, I dne 5. januarja 1911. Predsednik: Parma rodna knjigarn Spisal Ivan Lah. Cena broš. K 1-70, vez. K 2*70 s {pošto 20 v već. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1*20, vex- K 2*20, s pošto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1*40, vez. K 2*40, s pošto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti- i Spisa! V. Beneš-Si;mavsky. Cena broš. K 1*50, vez. 2*50, s pošto 20 v več. Ta odlični roman podan zanimivo in pretresljivo sliko iz nar^ r'nega življenja in priča, kako nemška na uničevalno vpliva na slovansk /a moža. Undina. Spisal Andre Theurict. Cena 90 v, s pošto 10 v več. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. H 1-50, ves. ■ 2*50, s pošto 20 v več. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Rendezvous. Novela Ivana Turgenjeva. Cona broš. E - '60, vez. E 1.60, s pošto 20 v več. Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim, kar jih je spisal. Zadnji rovovine jjenalja. Spisal Fr. Remec. Cena E 1-50, s pošto E 1*70. Vclezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. e i Cena E 1-—, a pošte E 1-20. Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi. Strahovala Mali lord. dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2-—, vez. K 4*—, s pošto 40 v več. Vclezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. E 1*50, ve*. K 2-50, s pošto 20 v več. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. E 1-50, ves. E 2-50, s pošto 20 v več. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Spisal F. H. Burnett. Cena broš. E ISO, vez. 2*60, s pošto 20 v več. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi eolski voditelji, ki jim jc res mar, da mladina kaj dobrega čita. Spisal Rado Murnik. Cena 60 v, s pošto 70 v. Ta poduk o nalezljivih boleznih se bere kakor kak vesel roman, naj bi ga čitali dijaki in odrasli. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E 1-—, ves. E 1-80, s pošto 10 v več. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana o Prešernova ulica 7 o Ljubljana 3694 8075 KD ^833 8064 40 54491990 42