faitnina plačana v gotovini.
™°rCU^UUBLJA*
01,0 2 m mo
Ir_a	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
ffircifiili	'	—————........ —»i
Cena posamezni številki Din 1-60.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 23. avgusta 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 98.
Pobijanje prepovedanega agentiranja.
Prepovedano agentiranje pri privatnih strankah! iKolikokrat smo na tem mestu že o tem pisali. Je to pač poglavje zase, ki se ne bo dalo z lepa spraviti z dnevnega reda. Sicer ni to edino bolno mesto naše trgovine.
Zadnjic smo pisali o konsumih in prepovedanih poslih konsumov, tarejo nas davki, krošnjarji prihajajo celo v prepovedane kraje s prepovedanim blagom itd., in našteti bi mogli cel niz takih težav. Primorani smo pa, da spregovorimo danes na tem mestu ponovno specielno o detajlnem agen-tiranju, kakor običajno imenujemo obisk privatnih strank po potnikih.
V zadnjem času smo o kršitvah predpisov o nabiranju naročil po trgovskih potnikih slišali nešteto pritožb. Sicer razumemo in uvidevamo, da si skušajo posamezne tvrdke v tej težki krizi v kateri se nahajamo, pomagati z vsemi mogočimi sredstvi, da razpečajo svoje zaloge, ne moremo pa razumeti, kako se more tako nedovoljeno poslovanje nemoteno vršiti. Lahko rečemo nemoteno, ker sreča-:mo agente, ki obiskujejo privatne stranke, skoro dnevno v vsakem večjem, pa tudi že manjšem kraju, slišimo pa le redko, da se je tega ali pa onega kaznovalo. Predpisi glede detajlnega agentiranja so stari. Pri nas so v veljavi, odkar je v veljavi obrtni red, t. j. nad osemdeset let In vendar se proti tem predpisom dnevno greši, danes več ko kdajkoli prej. Je to nezdrav, za stalne trgovske obrate skrajno škodljiv pojav, katerega širjenje moramo zajeziti, če pa že ni mogoče popolnoma zatreti!
Dejstvo, da iščejo tvrdke agente specielno za posečanje zasebnih strank potom inseratov v časopisih in da imajo nekatere manufakturne tvrdke za poslovanje po Dravski banovini nastavljenih cel kup potnikov, dočim zadostuje n. pr. eni izmed naj-vecjih kolonijalnih trgovin za obisk trgovin po celi banovini samo en potnik, govori dovolj jasno, kako varne se čutijo take tvrdke pri širjenju svojih nedovoljenih poslov. Sicer moramo priznati, da se takega načina poslovanja poslužujejo povečini inozemske tvrdke in so domače, to bodi v ponos naši trgovini tukaj podčrtano, le redke izjeme. Toda to dejstvo dejanj ne omiii, nasprotno še bolj žalostno je, da se takih prepovedanih sredstev v tako veliki meri poslužujejo baš inozemci, od katerih bi se moralo zahtevati, da naše zakone spoštujejo in se, dokler so na jugoslovanskem ozemlju, strogo po njih ravnajo.
Sresko načelstvo v Murski Soboti je izdalo vsem žandarmerijskim postajam v svojem srezu okrožnico, ki jo priobčujemo na drugem mestu. — Prepričani smo, da se bo okrožnico objavilo varnostnim organom tudi v drugih srezih, in da se bo opozorilo prav vse na nujno potrebo zatiranja kršitev, ki zavzemajo pri nas v zadnjem času v resnici že opasne mere.
Posebej opozarjamo na okrožnico naše gremije, pa tudi posameznike. Zatiranju tega zla se moramo posvetiti vsi, sicer ne smemo pričakovati prevelikih pozitivnih uspehov;
Pospešitev telegrafskega in telefonskega prometa.
Gospod pomočnik ministra za grad-be je izdal odlok št. 48.587 od 8. avgusta t. 1., ki pravi:
»Od raznih strani in iz raznih krogov se doznava, da telegr.-telefonski promet ni dovolj hiter, da je dostavna služba počasna, da postaje niso opremi j. z zadostno količino znamk, da posamezni uradniki ne gredo dovolj na roke publiki in niso marljivi, kolikor je potrebno za hitro odpravljanje in sprejemanje brzojavk in o-skrbovanje telefonskih pogovorov.
Posamezniki se pritožujejo, da pri linicah uslužbenci nimajo vedno dovolj znamk za izdajanje priznanie, in da ob takih prilikah napotijo stranke, naj se same brigajo in si nabavijo potrebne znamke. Dogaja se dalje, da službeni čas za delo (uradne ure) v postaji poteče, predno si pošiljatelj brzojavke nabavi znamko, ki bi jo moral dobiti in kupiti na postaji, in da posamezni uslužbenci v tem slučaju odklanjajo sprejem brzojavk. — •Nekateri gredo še dalje in ne vračajo ostanek iz denarja, s katerim se pla-
ča brzojavka, nekateri zopet nepazljivo sprejemajo in odpravljajo brzojavke, neponovljene in popačene, in izpuščajo najvažnejše besede in številke. Najpogostejši slučaji pritožb, da uslužbenci nimajo poštnih znamk, odpadejo na telegrafske postaje drin-ske direkcije, med njimi posebno na Peč, Berane, Andrijevico, Cetinje in druge. Ti in podobni slučaji škodijo ugledu naše ustanove, ubijajo zaupanje v njeno sigurnost, hitrost in točnost, škodujejo materijalno interesom državne blagajne in se morajo zato z vsemi sredstvi zatreti. Odločil sem se, da z hitnimi in strogimi zakonskimi merami napravim konec vsem tem nepovoljnostim in da bom v vsakem ponovnem slučaju pritožbe krivca občutno kaznoval in izročil disciplinskemu sodišču.«
Prednji odlok razglašamo vsem telegrafom in telefonom z nalogom, da upravniki in starešine poskrbe, da bo vse osobje to okrožnico prebralo in to potrdilo s svojini podpisom.
* * *
RAZSTAVNI PROSTORI NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU ZA ŠU-MARSKO IN LOVSKO RAZSTAVO SO POPOLNOMA ZASEDENI.
Razstava, ki se otvori v nedeljo, dne 31. avgusta in traja do 15. sept.,, bo zelo pestra. Gozdarstvo je nameščeno v obeh novih zgradbah M in N, lesna industrija v paviljonu J, lesna obrt v paviljonu E, stroji za obdelavo lesa v strojni zgradbi F, lovstvo v
zgradbah G in 0. Na polodprtih prostorih ho nameščena razstava lovskih psov in Zoo, ostali prostor pa je za-zaseden z razstavljale] najrazličnejših predmetov-
'V paviljonu K je misijonska etnološka razstava in v L higijenska razstava.
Raznovrstni stroji in orodje na prostem in zabavni oddelek bodo izpopolnili pestro sliko. Novodošlih prijav se ne, more-več sprejeti.
O pospeševanju eksporta.
Diplom, trgovec Stanko Drašler v Beogradu piše:
V zadnjem času si v Jugoslaviji mnogo prizadevajo za dvig eksporta, zlasti onega agrarnih produktov. Zavod za pospeševanje trgovine in Priv. d. d. za izvoz agrarnih produktov sta s svojim delom že pričela. Njiju naloga ni lahka; kajti danes, v času nad-produkoije, je potreben na inozemskih trgih boj z najbolje organizirano konkurenco, ki so ji na razpolago velika denarna sredstva in lepo egali-zirano blago. Osupljivo je, da se, dela v zadnjem času velepotezna propaganda za »znamko« (marko), v inozemstvu še bolj kot v Jugoslaviji. V vseh panogah se »znamka« uveljavi; celo v manufakturni stroki se blago gotovih znamk hvali kot zanesljivo, pravobarvno in dobro, in ne brez uspeha.
Zakaj si ne bi Jugoslavija, kjer je možno, pri prodaji svojih agrarnih produktov prilastila teh modernih prodajnih metod? — Podamo zgled: Amerikanci so znali z velepotezno organizacijo, lepim egaliziranim blagom v lepi obliki in z brezobzirno propagando deloma izriniti jugoslovansko posušeno slivo z inozemskim trgov. Jugoslov. slive se morejo pla-cirati le po zelo nizki ceni, čeprav so bolj okusne kot ameriške. Jugoslov. sliva je proti kalifornijski (ameriški) slivi isto kot gozdna jagoda pi;oti po-žlahtnjeni vrtni jagodi; in slive, ki niso kot vrtne jagode kultivirane in vzrejene do ogromne velikosti, so izborno sredstvo za ureditev prebave. O tem dejstvu bi se morali konsu-menti v inozemstvu prepričati.
»Kako« se da to napraviti, to je zgolj tehniško vprašanje. Morda s spričevali zdravnikov ali kapacitet na polju prebavnih bolezni in z velepotezno reklamo bi se moralo doseči, da zahtevajo konsumenti izključno le jugoslovanske posušene slive. Trgovci bodo na ta način prisiljeni k nakupu jugoslov. posušenih sliv, tudi
če jih bodo morali dražje plačevati kot so jih doslej.
Slišimo, da vsebujejo vina iz jugoslov. obmorskih krajev mnogo železa in da so torej izborno sredstvo proti slabokrvnosti, ob istočasnem ugodnem okusu. Ogromne vsote, ki jih morajo vsako leto plačati pri nas slabokrvni, bledični in rekonvalescenti za razne okrepčujoče preparate, se sploh ne dajo ceniti. A jugoslovanska vina se prodajajo za smešno nizko ceno ali1 pa se sploh ne morejo placirati. Da se dvigne izvoz obmorskega vina, bi bilo treba opozoriti na omenjeno njegovo prednost. -Namesto izvoznih premij bi se za to uporabljeni denar dal uporabiti za propagando v označenem smislu. Če bi na primer v vseh severnih državah trgovine in lekarne prodajale slabokrvnim dalmatinska vina v lepo etiketiranih steklenicah, bi bila vinska kriza v Dalmaciji kmalu rešena, in s tem tudi v drugih vinskih krajih. — Pri nas v Sloveniji n. pr. bi dalmatinsko vino ne delalo več take konkurence našemu domačemu vinu, s čimer bi bilo domačemu pridelku prav zelo pomagamo.
Morje lin jug imata še danes ina vsakega severnjaka veliko privlačno silo. Ta psihološki moment bi se moral pri reklami primerno upoštevati. >V vročem solncu Dalmacije rastejo vina posebne moči in zdravilnosti«, s tem stavkom bi se morala voditi vsa vinska reklama. Severne dežele dajo prednost južnemu vinu, dočim zahtevajo vino pijoče dežele vina z določeno vsebino kisline.
Posebno velja za jugoslov. žganje, ki predstavlja prav tako specialitete: slivovec, klekovača, »kranjski brinjevec« itd. Zadnji je bil pred vojsko znan v Trstu in si ga prav tako lahko dobil tudi v Bombayu v Indiji. Prepričan sem tudi, da bi imele naše najfinejše vrste moke kot produkti znamke na Dunaju in v Čehoslovaški ob primerni propagandi zadovoljiv uspeh.
Dogovor v Sina ji in jugosl. industrija.
V zagrebškem »Morgenblatt«-u beremo: »Kakor znano, se je pojavila v krogih jugoslov. industrije glede dogovora v Sinaji bojazen, da so koristi domače industrije s tem dogovorom oškodovane. V zvezi s tem je dobil poročevalec zagrebškega lista °d merodajne strani v Beogradu sledeče pojasnilo:
Dogovor v Sinaji ne bo interesov domače industrije na noben način oškodoval. Na merodajnih mestih .posvečajo industrializaciji države največjo pozornost. V tem oziru se bo vse naredilo, kar je potrebno. Namen dogovora v Sinaji je, da se pomaga poljedelstvu, ki se nahaja sedaj v težki krizi, in da se dobijo nova pota za placiranje naših agrarnih produktov na evropskih trgih, in sicer po dobrih cenah in po ugodnih pogojih.
'Na čelu komisije, ko mora na podlagi dogovora v Sinaji izvršiti potrebna preddela, je trgovinski minister Demetrovic; njemu ob strani so strokovnjaki iz vseh interesiranih ministrstev. Komisija bo delala popolnoma samostojno in bo poročala o poteku svojega dela ministrskemu svetu. Ostala bo v najožjih stikih z ru-munsko komisijo.«
OTVORITEV TELEFONSKE RELACIJE BREŽICE-TRST.
Z odlokom g, ministra za gradbe šl. 45.658 od 31. julija t. I. je od 15. avgusta t. I. naprej otvorjena telefonska relacija Brežice—Trst.
Pristojbina za navadno govorilno enoto je 2-25 zl. fr. ali 2475 Din.
Upamo, da bodo v čim krajšem času otvorjene še nove relacije med Brežicami in večjimi gorskimi centri v Italiji.
PROPAGANDNA KNJIŽICA POŠTNE HRANILNICE.
Podružnica poštne hranilnice v Ljubljani je razposlala pošlam knjižico »100.000 vlagateljev pri poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije«. Knjižica ima propagandni namen, da se čim bolj utrdi in razširi nalaganje in hranjenje denarja pri poštni hranilnici. Poštno osobje naj prečita to zanimivo knjižico in naj ob primernih priložnostih opozarja in navaja stranke na vlaganje svojih prihrankov na hranilne knjižice poštne hranilnice.
Izvode, ki jih pošte ne bodo rabile, lahko dajo strankam, ki se zanimajo za to.
Nabiranje naročil po potnikih.
Okrožnica sreskega načelstva Murske Sobote.
Sresko načelstvo v Murski Soboti je izdalo na vlogo Zbornice za TOl vsem žandarmerijskim stanicam svojega sreza dne 14. avgusta 1930, pod štev. 7129 naslednjo okrožnico:
Vkljub ponovnim tuuradnim okrožnicam v predmetu, zlasti one od 30. julija 1928 št. 562/7, se še vedno slišijo pritožbe čez neredno in nedopustno poslovanje trgovskih potnikov, ki najveokraj nimajo predpisane legitimacije. Vsled tega opozarjam stanice ponovno na določila naredbe ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402, Uradni list št. 81 z dne 24. avgusta 1928. V zmislu čl. 5 naredbe izdaja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki je edina legitimirana za izdajo potniških legitimacij, legitimacije na predpisanih obrazcih, samo na uradno natisnjenih formularjih. Formularje je založilo ministrstvo za trgovino in industrijo in so v vsej državi enaki, pa bi bilo pričakovati, da jih bo orožništvo že po zunanji obliki poznalo in se ne bo dalo premotiti po drugih, mogoče po obliki sličnih, od posameznih tvrdk izdanih pooblastilih, ki so neveljavna.
Glede obsega pravic trgovskih potnikov opozarjam ponovno na sledeče:
A. Iskanje naročil pri trgovcih (obrtnikih) in sploh pri osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu.
Samostojni trgovci ali obrtniki, odnosno pooblaščenci (trgovski potniki), ki so v njih službi, smejo v splošnem iskati naročila samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obratih in to tako v občini, kjer imajo stojališča svojega obrta, kakor tudi na potovanju izven občine, stojališča svojega obrata.
Pri tem pa ne smejo nositi s seboj blaga za prodajo (razen pri posečanju sejmov) ampak vedno samo vzorte.
Samo izdelovalci ur, zlatih in srebrnih predmetov, veletrgovci s temi predmeti, dalje trgovci z juveli in dragulji, kakor pri njih uslužbeni pooblaščenci, smejo, če imajo stajališče svojega obrta v tuzemstvu, nositi s seboj na svojih poslovnih potovanjih ne samo vzorce, ampak tudi blago v primerih, ko je prodajanje tega blaga po vzorcih nemogoče. Seveda smejo tudi ti prodajati tako blago samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom.
B. Iskanje naročil pri zasebnih strankah.
Če gre za iskanje naročil pri ne-trgovcih in neobrtnikih ali sploh pri osebah, ki ponujenega iblaga v svojem obratu ne uporabljajo, je razlikovati dvoje:
I.	Iskanje naročil v občini stojališča obrta.
1. Trgovcem (obrtnikom), ali njihovim pooblaščencem je iskanje naročil za kolonijalno, špecerijsko in materi-jalno blago tako v občini stojališča obrta, kakor tudi izven stojališča obrta, pri zasebnikih, ki ponujanega blaga ne uporabljajo v svojem obratu, brezpogojno prepovedano. (§ 59 odst. 2 obrtnega reda). Obisk privatnih Btrank in sprejemanje naročil na predmete, ki spadajo v imenovane stroke, je vsakomur in povsod prepovedano. V spornih primerih, če gre za določitev, kateri predmeti spadajo v imenovane stroke, odločajo obrtna ©blastva prve stopnje po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Samostojni trgovinski agenti smejo tudi na kraju stojališča obrta sklepati agenturne posle s takimi osebami, ki uporabljajo dotično blago v svojem obratu.
2. Iskanje naročil na drugo (razen na kolonijalno, špecerijsko in mate-rijelno) blago je trgovcem (obrtnikom) ali njih pooblaščencem v kraju stojališča obrta dovoljeno. {§ 59, odstavek 2 obrtnega reda). Seveda velja tudi tu brezizjemno določilo, da sme-
jo trgovc (obrtniki ali njih poobia-ecšnci) pri obisku strank nositi s seboj samo vzorce in ne blaga za prodajo.
II. Iskanje naročil izven kraja stojališča obrta.
1. Iskanje naročil pri osebah, katere ne rabijo ponujenega blaga v j svojem obratu, torej pri zasebnikih, ■ je glede kolonijalnega, špecerijskega ■ in materijalnega blaga brezpogojno j prepovedano.	j
2.	Iskanje naročil glede drugega j razen kolonijalnega, špecerijskega in j materialnega blaga je trgovcem j (obrtnikom) ali pri njih uslužbenim pooblaščencem dovoljeno pri osebah, ki dotičnega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, samo v posameznih primerih na izrecen, pismen, na določeno blago se glaseč in na dotičnega trgovca (obrtnika) naslovljen poziv, da se zglasi pri njih radi naročila določenega blaga (§ 59, odst. 2 obrtnega reda).
V zmislu tega določila torej ni dovoljeno, da trgovci (obrtniki) ali njih potniki obiskujejo privatne stranke zunaj kraja stojališča svojega obrta brez predhodnega povabila, ni dovoljeno, da jim pri tem predlože v podpis že pripravljene in s seboj prine-šene pozivnice, ter da že na podlagi teh pozivnic sklepajo kupčije z do-tičnimi strankami. Tudi ni v zmislu gornjega določila dovoljeno, da bi se smelo sklepati posle že na podlagi splošnega vabila, ki ga je dobil trgovec (obrtnik) od gotovega kroga odjemalcev, na primer uradnikov, de-iavce*. pri takem podjetju, ker tako splošno vabilo ne more nikakor nadomestiti individualnega vabila, ki ga mora nasloviti vsaka posamezna stranka na trgovca (obrtnika). Tudi v zmislu zakona ne zadošča pozivni-ca, ki se glasi samo v splošnem na gotovo vrsto blaga, kakor na primer modno blago, sukno i. dr. Pozivnica ise mora izrecno glasiti na določeno blago.
Samostojni trgovski agenti ne smejo sklepati agenturskih poslov z osebami, iki ne uporabljajo ponujanega blaga v svojem Obratu, tudi ne na podlagi izrecnega pismenega poziva (§ 59 c, odst. 3 obrtnega reda).
3. Dovoljeno je pa iskati naročila pri zasebnih strankah tudi brez predhodnega poziva in tudi zunaj kraja stojališča obrta glede gotovih predmetov, med katere spadajo:
1. stroji in motorji, kakor tudi njih deli;
2. stavbeni materijal z vključitvijo umetnega kamna vseh vrst, plošč iz probkovine, strešne lepenke in umetnega materijala za tlakovanje cest;
3. tehnični predmeti za kurilne, razsvetljevalne in vodovodne naprave;
4. leseni roloji in žaluzije;
5. šivalni in pisalni stroji, bicikli;
6. motoma vozila, štampilje, luks. perilo (perilo za lišp, to je perilo narejeno iz ličnih in finih tkanin v veliki meri ozaljšano z olepševalnimi šivi, olepševalnimi robovi, vezeninami, čipkami ter s podobnim). Gre torej izključno za luksuzno perilo (ministrska naredba od 24. julija 1908, dri. zak. št. 164).
V zmislu § 50 obrtnega reda je dovoljeno pobirati naročnike in sub-skribente na tiskana dela.
IPo določilih § 60 obrtnega reda je dovoljeno ponujati od kraja do kraja pridelke poljedelstva in gozdarstva, ki kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava, naravne cvetlice, maslo, perutnina in les služijo vsakdanji potrošnji, nadalje naravno kislo vodo, če to blago ponujajo od hiše do hiše ali na cesti producenti ali njih pooblaščenci ali upravičeni trgovci.
Vendar sme politično oblastno druge stopnje iz sanitarnih ali trznopoli-cijskih ozirov na predlog posameznih občin tako prodajo za gotove predmete in za gotov čas tudi prepovedati.
III. Inozemski trgovci in trgovski potniki.
Inozemskim trgovcem (obrtnikom) in njih pooblaščencem je iskanje naročil pri zasebnikih, to je pri osebah, katere ponujanega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, brezizjemno prepovedano. iPrepoved se nanaša i tudi na nabiranje naročil na take j predmete, na katere je domačim tvrd-! kam in njih potnikom nabiranje naročil po špecijalnih zakonskih predpisih dovoljeno. Naredba ministrstva trgovine in industrije z dne 2. aprila 1927, št. 3184/III, Službene Novine z dne 16. aprila 1927, št. 85, Uradni list ista številka 167/33 do 28.
Zandarmerijske stanice naj gornja navodila točno proučijo, trgovske potnike strogo nadzirajo in vsem, ki nimajo predpisanega izkaza, zabranijo brezpogojno poslovanje in jih javijo sem v kaznovanje, blago pa, ki ga ne smejo imeti s seboj, zadrže do konca kazenske preiskave in plačanja kazni.
Sreskega načelnika zastopa podna-čelnik: Dr. Bratina, s. r.
Dogovor v Sinaji — nauk za Avstrijo.
Dr. Lothar Weifj, podpredsednik gre-mija dunajskih trgovcev, piše v »N. W. Journal«-u članek o Sinaji, s podnaslovom: Auch Osterreich mulj mit dem veralteten handelspolistischen S\stem brechen. Pravi: Dogovori naših vzhodnih sosedov Jugoslavije in Romunije v carinsko-tehniškem oziru so sedaj v ospredju splošnega zanimanja. Zares, jajce Kolumbovo, čeprav še ne idealna rešitev velikega evropskega problema, ki tako nujno čaka na radikalno spremembo. Vsekakor moramo ugotoviti, da se je tukaj dosegel sporazum, ki je v nasprotju z dosedanjimi običajnostmi in da pri tem svet vseeno še ni propadel. Torej zadnji čas, da tudi mi Avstrijci nekaj začnemo. Ali moramo biti mi zadnji, ki se natančno držijo sistema, kateri je nam in mnogim drugim gotovo prinesel velike koristi, ki je pa danes samo cokla, sicer promet med sosednimi državami ne popolnoma ovirajoča, a tiščoča v sistem, ki ga današnje gospodarsko življenje enostavno ne prenese?
Mi mislimo s temi besedami sistem največje ugodnosti. Skoz desetletja nam je ta sistem pred vojsko in tudi po vojski res mnogo koristil in je bil usposobljen, da je pospešil splošni sporazum gospodarsko-politične narave med državami, ki so se po vojni le polagoma in obotavljajoč bližale druga drugi. Ko je bil pa sistem do konca iz-korisl s tem tudi že končana in se je pojavila jasno tudi že škoda, obstoječa v lem, da nadalnje prodiranje medsebojnih gospodarskih odnošajev ni bi- | lo več mogoče. Kako rada bi bila mar- 1 sikatera država, ki je imela poseben interes za sklep gotovih dogovorov s sosedom, to naredila! A ni mogla tega napraviti, ker bi bila avtomatično morala isto napraviti napram vsem drugim državam, s katerimi je bila v razmerju takozvane največje ugodnosti. Tega pa ne more naredili, ne da bi oškodovala gotove gospodarske interese posameznih skupin svoje industrije itd.
Zgled: Če potrebuje Avstrija angleško grebenano tkanino, ki je sama ne izdeluje, v svrho izdelovanja eksporta zmožnega konfekcijskega blaga, s čimer bi mogla zboljšati našo trgovsko bilanco, ne more izvesti olajšanja carinskih postavk za to blago; kajti na ta način bi prišli tudi iz vseh di ujih držav enaki izdelki v Avstrijo, ki pa nima nobenega interesa na tem, da se dohod tega blaga tudi res olajša.
Zato proč s starim šablonskim siste-mom! Začnimo z gospodarsko združitvijo ,Evrope tam, kjer se od slučaja do slučaja stikajo interesi posameznih držav v gotovih Specialnih problemih! Nič naj nas ne ovira v nadaljnji gojitvi te misli, ki je pa absolutno nepolitična! Le tako bomo mogli sanirati ne le Avstrijo, temveč tudi Evropo, in le tako bomo mogli odvrniti zlom, ki bi bil sicer v doglednem času neizogiben!
Trgovci In industrljcl! j Naročajte in podpirajte i »TRGOVSKI LIST«!
Štev. 98.
mmmmmmmmmm i mmmmm——.*******
5vdu
Konferenca glede voznega reda državnih železnic za bodočo zimo se je vršila v Subotici. Udeležili so se je tudi zastopniki pristojnih TOl.
V Jugoslaviji čaka na izvoz še ca.
22.000 vagonov koruze, kakor poroča Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov. Do konca septembra bo vsa koruza izvožena in bodo vagoni ozir. vlačilci ob pravem času pripravljeni.
V rudniku Trepča so naleteli tudi na cinkovo rudo; v rudniku je zaposlenih sedaj nad 3000 delavcev in je angleški konsorcij že veliko milijonov vanj investiral.
Za izvoz sliv iz Jugoslavije v inozemstvo so določene razne vozne olajšave pod raznimi 'pogoji. Natančne informacije se dobijo pri vseh pristojnih mestih. Olajšave veljajo od 1. t. m. do 31. oktobra.
Voda iz arteških studencev v Novem Sadu je bila uradno proglašena kot mineralna in zdravilna voda.
Prisilna mleto v domače pšenice v Nemčiji je za čas od 15. do 31. t. m. zvišana od 40 na 60 odstotkov.
American Bemberg Co. je kot druge ameriške tovarne umetne svile cene znižala. Promet prvega letošnjega polletja je proti lanskemu letu narasel za 40 odstotkov.
Zaposlenost avstrijskih pivovarn je kljub splošni gospodarski depresiji še zmeraj prav ugodna in kaže v prvih letošnjih mesecih celo rekordno produkcijo. Kako bo zvišanje davka na pivo vplivalo na produkcijo in prodajo, se še ne more presoditi.
Angleške tovarne lokomotiv so dobile v zadnjem času velika inozemska naročila.
V nemški kovinski industriji se vršijo nadaljnji odpusti delavcev, in ni videti nobenega izhoda za zboljšanje.
Znani dunajski tvrdki preprog Orendi in Schein se bosta fuzionirali ter dobili tako enotno bazo za poslovanje. Obrat obeli podjetij in njiju podružnic se bo vršil v istem obsegu nadalje kot doslej.
Budimpeška tvrdka Ganz d. d. bo izdala 98.000 kosov novih delnic po prevzemni ceni 110 pengo. Dosedanji delničarji bodo mogli kupiti nove delnice v razmerju 5:2.
Tudi v zunanji trgovini Šviee se pozna svetovna gospodarska kriza. V prvem letošnjem polletju je nazadoval uvoz v primeri s prvim lanskim polletjem za 23 mil. frankov, izvoz pa za ca. 90 milijonov. Pasivnost trgovine je dosegla na koncu junija 340 mil. frankov.
Anglija namerava uvesti 10-odstotno zaščitno carino na vse importirane fa-brikate; to so poročila londonskih listov.
Izvoz tekstilij iz Češkoslovaške je bil v prvem letošnjem polletju za 356 milijonov Kč manjši kot v isti dobi lanskega leta.
Eksportni sindikat rumunskih trgovcev z živino je po dolgih pogajanjih sedaj perfekten. Vrhutega se pogaja Ru-munija z Grčijo o večjem izvozu rumun-ske živine tja.
Pridelek koruze v U. S. A. bo znašal po poročilu poljedelskega ministrstva 5800 milijonov bušlov namesto pričakovanih 5900 milijonov.
število brezposelnih v Italiji je znašalo na koncu julija 342.000 oseb, za
20.000 več kot lani ob istem času.
Pri Hedoninu na Moravskem so zadeli na petrolejski vir, iz katerega brizga petrolej 40 m visoko. Priprave za racionalno izkoriščanje vira so v teku.
Brezposelnost v Češkoslovaški je v zadnjem času nekoliko padla, na 73.500, vendar je pa še veliko večja kot je bila lani, ko je bilo brezposelnih 34.500.
Cena platine v Londonu je z 8 funti za unco najnižja v povojni dobi.
Notacija novega avstrijskega posojila je na mednarodnih trgih stalno precej stabilna; na Dunaju n. pr. ca. 95v Švici nespremenjeno 97K, v Londonu nespremenjeno 95 itd.
209 novih delniških družb v Italiji so ustanovili v preteklem mesecu; glavnica 612 milijonov lir.
Za gradbo cest v Italiji v tekočem računskem letu so določili vsoto 222 milijonov lir.
Važna akcija Zagrebškega zbora in »Putnika« za pospeševanje tujskega prometa v Zagrebu.
Tri dni v Zagrebu za Din 410•— ali Din 525•— ali Din 640—.
Po inicijativi Zagrebškega zbora in na intenzivno sodelovanje »Putnika« se je izvedla akcija, ki bo v najboljšem smislu ugodno delovala na tujski promet v Zagrebu. Pri akciji sodelujejo ne samo vsi vodilni zagrebški hoteli in restavracije, ampak tudi uprave električne železnice, narodnega gledališča in kinematografov.
»Putnik« organizira namreč v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu pri potniških uradih prodajo blokov, s katerimi bo potnikom zajamčeno, da bodo mogli za Din 410 — za kategorijo »B«, za Din 525 — za kategorijo »A« odnosno za Din 640-— za luksuzno kategorijo »L« bivati v Zagrebu tri dni v prvorazrednem hotelu z uporabo ko-pelji, da jim bo s tem <plačan zajtrk, obed in večerja in da se bodo mogli tri dni poslužiti brezplačno zagrebške električne cestne železnice. Poleg lega bodo tem blokom priključeni boni za 25% popust v velikem in majhnem gledališču in v kinematografih. Naravno, da bo za inozemca mnogo lažje potovati in da se bo prej odločil za pot, ako bi že vnaprej vedel, da bo bivanje v Zagrebu stalo razmeroma malo in mu je že vnaprej znan iznos za hrano, stanovanje in zabavišča. Za hrano je računano v kategoriji »L« izdaten menu za 40 —, v kategoriji »A« za Din 30 —, v kategoriji »B« Din 20 — (brez pijač). Potnik ni vezan na posamezni hotel ali lokal, ampak sme stanovati in zajutrkovati, obedovati in večerjati po svoji volji, v kateremkoli lokalu iste ati nižje kategorije in ako želi tudi višje kategorije, ako plača razliko v ceni. Če bo mestna občina zagrebška oprostila lastnike takih blokov od mestne davščine na tujce (akcija v tem pogledu je že uvedena), se bo cena za vsak blok znižala še za 15 Din.
V kategoriji »L« je hotel »Esplanad«, v kategoriji »A« so hoteli »Milinof« in »Palače Croatia«, a v kategoriji »B« so vsi drugi zagrebški hoteli. Pri lej akciji sodelujejo tudi vse najboljše zagrebške restavracije in kavarne. Ta akcija je že v polnem teku in stopijo bloki v veljavo ob priliki otvoritve zagrebškega zbora 13. septembra t. 1. ter bo njih veljavnost trajala še po zaključifvi sejma, ker je upati, da se bo s tem tujski promet v celem letu znatno povečal.
fomidkpouimni,iiiii
Patentirane aparate za kopalne peči s tušem. Poljska tvrdka »Hekla« Pol-skie ZakladY Ceramiczne u Warszawa, Nowy Swial 62 želi predati zastopstvo za Jugoslavijo za razpečavanje patentiranih aparatov za kopalne peči s tu-šom. Pisati je tvrdki neposredno ali Gen. konzulatu Poljske v Zagrebu.
Zastopnik za razpečevanje španskih pridelkov se išče. Tvrdka Ribera V Cia, Ingenieros, Madrid, Olozaga 2—30 išče tvrdko, ki bi prevzela zastopstvo, ali prodajo v komisiji blago španskega izvora.
Bojkot proti bojkotu.
Pisati smo, kako so začeli Holandci i. dr. bojkotirati nemško blago. Sedaj beremo, da je to bojkotno gibanje izzvalo protiukrepe na nemški strani. Zastopniki nemških industrijcev so se že pričeli pogajati z občinsko upravo v Antwerpu (Belgija) o pogojih, po katerih bi mogli dirigirati nemški producenti tranzitno blago preko pristanišča Antvverp namesto dosedanjega tranzita preko Rotterdama. Poljedelske organizacije priobcajo oglas z zahtevo, naj trgovci in konzumenti ne kupijo nobenih holandskih agrarnih produktov, temveč le nemško zelenjavo, nemško sadje in nemške mlečne izdelke. Gospodarske korporacije na obeh straneh pa skušajo nastali konflikt poravnati, kajti popolni bojkot na obeh straneh bi škodoval tako Nemčiji kot Holandiji. — Zastopniki korporacij so se o tem že pričeli pogajati; prav tako hočeta tudi obe vladi odstraniti sedanjo napetost. — Iz Stockholma poročajo nemški tisti, da je bivši švedski ministrski predsednik Lindman oficielno pozval švedsko vlado, naj odpove trgovsko pogodbo z Nemčijo, ker je sedanja nemška trgovska politika, zlasti organizirani dumping v izvozu rži, v nasprotju z lojalnim izpolnjevanjem nemških pogodbenih obveznosti. — V Danski prevzema protinemški bojkot organizirane oblike in zahtevajo danski poljedelci, naj se izvajajo proti Nemčiji prat tako brezobzirne veterinam© odredbe kakor jih izvaja Nemčija proti Danski.
Pisali smo, da je nastal ves ta konflikt zato, ker se je hotela Nemčija v pogodbi s Finsko po ovinkih otresti obveznosti, ki jih ima po trgovskih pogodbah napram Holandski, Danski in Švedski.
boru
Tečaj 22 avgusta 1930.	Povpra- ševanje Din	Ponudbo Din
«?JiVIZ&.		
Amaterdam 1 h. fofct. . , Betrtta 1 M		- —	22-705 13-465 7.8768 9-885 109 i-40 7-982-2 274-54 56.26 221 70 167-69 29G-05
brUMij 1 beiga	 Bvdlmpatu 1 pmf • . . Ca lih 100 tr		1094-40 79522 1(56.89 294-05	
Dmj 1 fttUaf			
London 1 huvt		 *«wyoik 1 dolar	 Pari« 100 Ir			
rm M k			
, JUGOSLOVANSKE DRŽAVNE 2ELEZ-| NICE V BUD2ETNEM LETU 1929/30.
I
Dohodki jgsl. drž. železnic v proračunskem letu 1929/30 so znašali v osebnem prometu nad 827 milijonov Din (brez državne takse 7193 mil.). V prejšnjem letu so znašali 7876 mil. Din (6884). V zadnjem letu so se pomnožili torej za 39-4 milijonov Din. — Dohodki iz blagovnega prometa so nesli v letu 1929/30 ca. 21491 mil. Din (1657), leto prej ca. 17926 mil. Din (16345), prirastek torej 356-5 milijonov Din. — Skupni dohodki državnih železnic v proračunskem letu 1928/29 so dali 261035 mil. Din (brez državne takse 235087) in so narasli v proračunskem letu 1929/30 na 300766 milijonov Din (2705-24). Narasti so tforej za skoraj 400 milijonov Din. V proračunu so bili navedeni z 2543 milijoni; faktični uspeh je torej dosti ugodnejši kot je bilo pro-računjeno.
CENITEV OGRSKE LETINE.
Doslej so izdajali v Ogrski samo poročila, kateri pridelek se bo bolje ali slabeje obnesel. Sedaj so pa prvič letos povedali tudi številke. Pridelek pšenice je cenjen za 128.000 met. stot više kot pred mesecem dni, nasprotno pa pridelek rži, ječmena in ovsa za 73.000,
53.000 in 23.000 niže. Velik primanjkljaj, povzročen po suši, se kaže na-pram lanskemu letu pri koruzi, krompirju in sladkorni pesi, za 5,400.000,
7.210.000 in 5,520.000 met. stot.
OGRSKA PROTI AVSTRIJSKEMU ŽITNEMU MONOPOLU.
Po poročilu »Pesti Naplo« smarajo pristojna ogrska mesta načrt avstrijskega žitnega monopola kot trgovski pogodbi nasproten, ker vsaka omejitev uvoza bistveno ovira načelo prostega prometa. To velja tudi proti Češkoslovaški. Ne samo Ogrska, temveč tudi Jugoslavija in Romunija so se priznale na konferenci v Bukarešti soglasno za pristašinje prostega prometa in proli vsakemu žitnemu monopolu.
ZVIŠANJE GLAVNICE V ROMUNSKI VOLNENI INDUSTRIJI.
V romunski volneni industriji- vodeče podjetje Buhusi, ki zastopa okoli 60 odstotkov vse romunske produkcije volnenega blaga, predlaga zvišanje delniške glavnice od 400 na 650 milijonov lejev. Kakor se sliši, bodo nove delnice prevzete od inozemskih interesentov, in sicer od nekega čslov. podjetja ter od Ets. Motte Bossut et 'ils v Roubaix. Roubaix je eno od francoskih središč volnene industrije.
Razstava za radio in aetohemijo v Bukarešti. Meseca septembra t 1 se bo vršila v Bukarešti v parku’ Karol mednarodna razstava radia in aero-hemije. Posefnikom in razstavljalcem bodo izdajali romunski konzulati vizume na potne liste brezplačno. Tudi so že dovoljeni popusti na romunskih železnicah.
U. S. Steel Corp. (Steel = Jeklo), največje ameriško industrijsko podjetje, napoveduje za tretje in četrto letošnje četrtletje boljšo kupčijo. Ta družba velja v Ameriki kot zanesljiv barometer vsega ameriškega gospodarskega položaja.
Afera radi nerednosti pri izdajanju zdravil za
delavce.
kemičnega instituta ljubljanske univerze pa je poslal uradu za vsako preiskano zdravilo posebno svedočbo o analizi.
Po teh svedočbah je urad dalje postopal.
Za Okrožni urad so bile svedočbe o analizi merodajne, sodišča prve in druge stopnje so te svedočbe v polnem obsegu že priznala in uvaževala.
Uradov postopek je bil premišljen ip, skrbno izveden. Skrupulozno je urad varoval ugled lekarnarskega stanu. Mesece in mesece ni razen prizadetih nihče vedel o izvršenih revizijah. Zadeva je prišla v javnost brez in preko namena OUZD, ko je pri neki kazenski razpravi s strani obdolžepca-lekarnar-ja padlo več neupravičenih in neutemeljenih očitkov na urad. S tem je zadeva postala stvar javnosti in dolžan sem bil povedati vsaj v glavnem obseg in vsebino zadeve, da preprečim neutemeljene govorice in kombinacije.
Urad bo odslej stalno revidiral ekspedicijo zdravil in po rezultatih dognanih analiz v vsakem slučaju napravil primerne ukrepe. Zavarovanci in njihovi svojci bodo lahko s polnim zaupanjem uživali na uradove recepte predpisana zdravila. Zato sem preprjčan, da bo s storjenimi ukrepi tudi stanovska organizacija lekarnarjev soglašala. Druga n\nenja pa so nemerodajna in nevažna. - Dr. Miha Krek, komisar
ouzp.
O aferi smo poročali v »Trgovskem listu« že pretekli teden. Zdi se nam potrebno, da v informacijo naših čilateljev priobčimo še novo izjavo komisije Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. Mihe Kreka, ki je bila priobčena v včerajšnjem »Slovencu« in ki glasi:
Primerno je, da pojasnim še enkrat postopek ljubljanskega okrožnega urada pri reviziji oddajanja zdravil zavarovanim članom in njihovim svojcem.
,Za revizijo je bilo treba dobiti od pristojnega zdravnika recepte za zdravila, od lekarnarja pa na receptih predpisana zdravila.
V interesu lekarnarjev in preiskave je bilo, da o odrejeni in izvršeni reviziji ni nihče vedel. Zato je za gori opisani posel odredil urad dva uradnika.
Dva uradnika zato, da se vnaprej onemogoči morebitni ugovor, češ, uradnik je mogel z zdravili nedopustno ali pomotno manipulirati.
O vseh primerih je hotel imeti urad dve uradni, na disciplinski pravilnik, uradno prisego in uradno molčečnost vezani verodostojni priči, da so v lekarni vzeta zdravila identična z onimi zdravili, ki jih je preiskal kemični institut ljubljanske univerze.
Okrožni urad je torej preskrbel za kemični institut zdravila, predstojnik
NOV PADEC PLATINE.
Dogovori med Rusi in Angleži o skupni politiki cen na trgu platine niso privedli do uspeha. Nekoliko časa se je oficielna cena sicer držala na določeni višini, nato so jo pa morali na novo znižati, a tudi ta cena v efektivni trgovini ne drži. Nikakor se torej ne more reči, da je trg platine vsled pogajanj med angleško in rusko skupino končnoveljavno stabiliziran.
ZAKLJUČKI LETINE V AVSTRIJI.
Avstrijsko poljedelsko ministrstvo priobčuje prve cenitve o zaključku letošnje letine. Pridelek pšenice in rži je letos ugodnejši kol lani, pridelek ječmena slabši. Računijo na sledeči pridelek (v oklepajih pridelek lanskega leta): ozimna pšenica 3120 mil. met. slot. (3018), ozimna rž 5148 (4883), ozimni ječmen 145 (138), jari ječmen 2186 (2556).
RASTOČE INSOLVENČNE ŠTEVILKE V NEMČIJI.
Število konkurzov in poravnalnih postopanj v Nemčiji je naraslo v juliju na 1605; v juniju jih je bilo 1448, v lanskem juliju 1332. Ker insolvence v juliju splošno ne naraščajo, smatrajo letošnji prirastek za znak nadaljnjega poslabšanja konjunkture. Posebno močno je naraslo število insolvenc v pohištveni stroki, nadpovprečno tudi v mali trgovini s čevlji.
OMEJITVE V AVSTRIJSKI INDUSTRIJI STAVBNEGA MIATERIJALA.
Stavbno delovanje v Avstriji je bilo letos tako malo zadovoljivo, da je avstrijska industrija stavbnega materiala primorana izvesti zelo velike obratne omejitve. V bližnjem času bodo ustavili delo v številnih opekarnah in bodo morali odpustiti okoli 35 odstotkov delavcev. Kamorkoli pogledaš, povsod bereš o samih omejitvah in odpustitvah. ■*
S
LASTNIKE LOVSKIH PSOV
opozarjamo na razstavo lovskih psov, ki se vrši 31. avg. t. L v prostorih ljubljanskega velesejma. Vso pojasnila, prijavnice Itd. se dobe pri ve-lesejmskem uradu. Prijavni rok poteče 23. avg. t. L, pozneje prijavljeni psi ne pridejo več v razstavni katalog.
Deset miljo nor brezposelnih! Po ugotovitvah Mednarodnega delovnega urada je brezposelnost zopet narasla in cenijo sedaj število .brezposelnih na vsem svetu na 10 miljonov; če računimo zraven še družine, naraste število od brezposelnosti prizadetih na 50 miljonov (Evropa ima 500 miljonov prebivalcev, Jugoslavija 12). Dve tretjini brezposelnih je v Evropi, ki ima četrtino vsega prebivalstva na zemlji.
O ameriški industriji pnevmatik. Ameriški industriji pnevmatik se vsled močnega padca v cenah kavčuka tn drugih važnih surovin ne godi več tako dobro kot se ji je prej. Letos je morala veliko odpisati in se je prvo polletje končalo z zgubo. Veliki koncern pnevmatik B. F. Goodrich Comp. zaključuje prvo letošnje polletje z zgubo
1,290.000	dol. in ne bo za to polletje izplačal običajne dividende. Tudi bilanca družbe I. S. Rube je za prvo polletje pasivna z 2,800.000 dolarji.
Nova demantna najdišča so odkrili v Južni Afriki in se je za izkoriščanje ustanovil že poseben sindikat.
Za romunsko živino povprašujejo zlasti v Grčiji, a tudi v drugih orientalskih državah.
Poljska sladkorna industrija hoče organizirati vso prodajo melase in bo
ust^no,vila centralni zavod za prodajo doma, in izvoz. Lani so do,bile tovarne za melaso še 23 dolarjev, sedaj dobija komaj še 6 dolarjev.
Ruski rezani les bo prišel jeseni v večjj množini na Ogrsko, deloma po Donavi od Črnega morja sem, deloma preko Reke.
Rusi so naročili v Ameriki za 40 5
milijonov dolarjev 'poljedelskih strojev in traktorjev.
Berlinska zasebna banka Ferd. Me\er je postala insolventna. Igrala je veliko vlogo; obstojala je sicer šele dve leti, a organizirala je velepotezno inozemsko kupčijo.
Nemška Državna banka bo za tekoče poslovno leto izplačala zopet 12 odstotno dividendo.
Češkoslovaška namerava zvišati carino na meso, živo govejo in žive prašiče.
Izvoz sladkorja iz češkoslovaške v juliju je bil s 550.000 tonami za 68.000 Ion manjši kot v lanskem juliju.
V Avstraliji pričakujejo rekordno letino, če bo ugodno vreme trajalo naprej. Pridelek pšenice cenijo na 55 milijonov met. stotov proti 39 milijonom v povprečnosti zadnjih petih let.
čslov. tarifne olajšave za železno blago v Jugoslavijo pri transportu najmanj 10.000 kg veljajo do 31. okt., a se ličejo samo blaga, ki je namenjeno za jugosl. železnice.
Cene živil v New Vorku in v drugih ameriških mestih so narasle za več kot 20 odstotkov. Oblasti opozarjajo na močno špekulativni značaj tega naraščanja.
»Orientalski tobak« bo skupna označba za lobak iz Bolgarije, Grčije in Turčije, če se bodo započeta pogajanja ugodno završila.
VELIKA FUZIJA V ANGLEŠKI BOMBAŽEVI INDUSTRIJI.
Neugodni položaj te industrije je zbližal lani 14 angleških bombaževih tovarn k rahli zvezi. Ta zveza se bo spremenila sedaj v ozko fuzijo. Podjetja bodo prišla pod enotno vodstvo, pri čemer bodo nekatere tovarne obra-iovanje najbrž ustavile, dočim bodo druge z delitvijo deta izdelovale samo specialne izdelke. In iako bo brezposelnost zopet narasla.
OMEJITEV PRODUKCIJE SREBRA.
Padajoče cene bakra, svinca in cinka so dovedle do velikih produkcijskih omejitev v feh kovinah. Ker je srebro v glavnem slranski produkt kovinske produkcije, pada tudi njegova produkcija. S tem se je sicer ustavilo nadaljnje padanje v ceni, a opomoči si srebro vseeno ne more. Nasproti ceni 23 % pence za unco v avgustu 1914 in 89 'A pence v februarju 1920 ne more doseči srebro danes niti 16 pence. Poleg nadprodukcije, ki kljub omejitvi še nadalje obstoja, ker je povpraševanje zmeraj manjše, vplivajo na razvoj cen nadalje zelo neugodno nemirne razmere na Kitajskem. Ker prehaja tudi Kitajska polagoma od srebrne do zlate valute in ker dobivajo od julija dalje kitajski diplomatski zastopniki v inozemstvu denar v zlatu, najbrž ni več daleč čas, ko se bo razvrednotenje srebra nadaljevalo.
Posojilo v znesku 20 milijard lejev
namerava v jeseni najeli Romunija na inozemskih denarnih trgih. Posojilo hočejo porabiti za gradbo novih železnic v skupni dolžini 1200 km, dalje za po-množenje obtoka bankovcev.
Nabava pelerin, plaščev in kožuhov.
Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za nabavo 150 pelerin, 65 dežnih plaščev, 16 kožuhov, 9 parov kožnih rokavic in 15 parov klobučinastih čevljev.
Licitacija bo 26. sept. t. I. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani.
Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti kavcija (10%,-ali če je inozemec 20%) pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji. Cena je Din 30—. '
Prodaja hrastovega lesa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. avgusta t. 1. pri Direkciji šum v Vin-kovcih. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.)
Dobave: Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo bukovega oglja in kovaškega plinskega koksa, pločevine, železa, železnih oklepnic, jekla in zalivk, hrastovih pragov ter za oddajo
prekritja verande na postaji Pragersko. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl, interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe za dobavo specialnih vagončkov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo tolčenega gramoza ter vreč (iz jute) za cement. — Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 3. septembra t. I. ponudbe za dobavo črne železne pločevine, platna, šifona, brisač, odej, ovsa ter hrastovih jamskih pragov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 4. septembra t. I. ponudbe za dobavo sirak-sa, meril, bičev, uzd, svinčenega mini-ja, žebljev, zakovic in vijakov. — Dne
12.	septembra t. I. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materiala in impregniranih drogov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave opeke; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave platna »ame-rikan« ter rudečega voska; pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave mizarskih klopi. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zahvala.
Za številne izraze iskrenega sočutja o priliki nenadne smrti našega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata, strica in svaka gospoda
JEANA STACIILA
izrekamo tem potom vsem prav toplo zahvalo! Prav posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Travnerju za ves požrtvovalni trud in pomoč katero je nudil blagopokojniku v njegovih najtežjih urah! Hvala lepa vsem za spremstvo na poslednji poti, predvsem »Gremiju trgovcev« in zlasti še »Sekciji trgovcev-speceristov«, ki so dragega pokojnika tako ganljivo lepo prenesli in položili v dom večnega miru! Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so našega nepozabnega miljenca obsuli s cvetjem kakor tudi vsem onim, ki so nam pismeno, ustmeno ali na katerikoli način skušali lajšati našo nepopisno bol.
Hvala lepa vsem in za vse!
Ljubljana, 23. avgusta 1930.
Žalujoči ostali.
w	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfineJSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo 1
KlIVESTA
DIHtB* S O. JR.
Tvorsica Kuvert in konfekcija pastirja
LJUBLJANA VoBafld pot t Kartov«ka c. a
Veletrgovina
'žCjuIMjajia
priporota
špecerijsko blago
raznovrstno iganja, moko in daiolna pri* dolka ■ Raznovrstno
rudninsko vodo
kastna praSarna sa kavo in mlin sa diia> vo s olaktr. obratom
Caniki na razpolago!
St S Trgovski list
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
B. NADSra MUDI PO salda-Ko^ms
ŠTRACB JOURNAL« ŠOLSKE
stkzkb-maps
■MUCIH CSBAH:
0DJBMALHB
KNJIŽICE • RISALNI BLOKU L T. a
TISKARNA
MERKUR
- LJUBLJANA -GREGOHCICEVA 23
se priporoča za naro čila vseh trgovskih in uradnih tiskovin' Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, statute, tabele i.t. d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Motvoz
Grosuplje
tfMliiiet Tovarna motvoza In vrvama d. d.
ati t mii! grosupue pn uublmni
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovko - induatrtjrii* d. d. »MERKUR« kot ltdajatelja In Hikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.