Naša kmetijska šola. Prav ste imeli zadajič, ko ste poročali o aeaara7aem aačiaa astaBavljaaja obljabljeae aam kmetijske sole; toda govorili ate glabim. Dotičaa komisija, obatoječa iz treh gospodov, je kmala po priobčeaju ozaačeaega spiaa prebodila ter si ogledala par krajev aa Spodajem Štajerskem. No, apamo, da to ai bila zadaja komisija, ki določi uaodo aaši kmetijski šoli. Ne vem, če Vaa prvi poročevalec o bodoči aoli lepse ali slabae laisli, aego jaz, a toliko je resaice, ki jo daaes pribijemo javao, da od te sole Ba podlagi, kakoraao ji dajejo, oi pričakovati maogo haska aa korist aašim kmetijako-goapodarskim stremljeBJem. Ali jo aemara celo aameaoma zidajo aa pesek ?! V deželi aeverjetaostij je pač vse mogoče. Govorimo le čisto jasao! Od tiatih, kojim bi bila kmetijska aola v prvi vrsfi aameajeaa, je aajveč odviaao, kaksaa bo ta sola. Ni se vse zamajeao, torej rešnjmo, kar se se rešiti da, da aam tako potrebai zavod ce bo aa — sramoto. Nikdo oam ae more odreči pravice, da zabtevamo, kar je prav ia kar aam pritiče. Obžalovati bi torej bilo, če bi se Bvojih potreb in pravic bc zavedali v odločilaem treaatku, zroc" slepo ia iaolčeč v bodočaoat brez jaaaih ciljev, B6 da bi zahtevali odločao to, kar bi ae aam bilo že zdavaa dati moralo: dobro vzgajaliače za čvrst, mlad aarasčaj aaaega kmetijekega staau, od kojega zavisi aaše ,,bitiu ali nBebiti1*. — Eakšaa naj bo aaša kmetijska sola? Ugibajo razao, ia aekdo je celo kategoričao izjavil: kmetijaka šola za Spodaje Štajerako aaj ae ogaaje po vzorca oae živiaor<"jske ia mlekarake šole aa — Zgorajem Štajerskera. Dobro, seai gi mislil; absolveati aaae sole se pač preselijo v severBoatajerske plaaiae, pabo! Tamkajaaji kmetovalci aaj ae pa šolajo v Grotteahofa ia Maribora pa pridejo k aam — Bceliao orat". Ni treba, da je presojevalec stajerskih gospodarskih razmer ravao strokovajak v kmetijstva, ampak zadostaje, če zaa brati zemljevid aaše dežele, ia če je aikoli aiti videl ai aa lastae oči, da spozaa po zgorajsaji izjavi 6\oveka, ki je tako aaivea ali je pa velik hadobaež, ki se nasim zabtevam le roga ali aam pa hoče očividao skodovati, želeč aam smrtni adarec po Baaem krepila potrebaem, zmačeaem gospodarakem telesu z aašim lastaim orožjem. Če bode ačai aačrt aase kaaetijske sole eaostraaski, potem jo je rea že zdaj primerjati z mrtvim aovorojeačkom, kakor omeaja Vas dopiaflik. Izgovor, da po aovi kmetijski šoli ao ame aastati koakareaca že obstoječim deželaim ačaim zavodom, zlaati kmetijski aoli v Grotteahofa ia viaaraki ter aadjarski aoli v Maribora, je aičev ter le dokazaje, da Bam je aaš zavod že davao bil potrebea; kajti ravao omeBjeai soli ate polai pridaih ačeaeev s Spodajega Štajerakega, da — prcaapoljeai ste, ia še dolgo ae bo preveč popolaih ia dobrih kaietijskib sol v aaai deželi. Saj se veadar tadi aaa kmetovalec zaveda, da ma je priaieraa strokovaa izobrazba prepotrebaa, ia od leta do leta priglaša ae več uiladeaičev za sprejem aa kmetijake sole; to zdravo gibaaje je pospesevati ter omogočiti, da ae ngodi akaželaosti teh aaših mladih, delavaih, goapodarskih močij, ki ao temelj za obstaaek ia razvoj aaae ožje domoviae ia podlaga aaše boljše bodočaoati. Zdravo tekmovaaje aioj ačaimi zavodi je pa gotovo kaj koriatao, celo potrebao. Eako velika koBkareaca mora biti med kmetijskimi solaaji ae-le aa Oeakem, kjer jih inaajo dvajaetkrat toliko ko aa Štajerakem! Da, posledica te ae8rečae (?) koakareace je, da dobijo Čehi avojo državao kmetijako viaoko solo v Pragi, kakorsaa je aedaj v aaaem ceaarstva le eaa, ia aicer aa Daaaja. Striajam se zelo z zahtevo Vašega dopisaika, da morajo aa aaai kmetijski šoli biti zastopane vae paaoge spodnještajerskega kmetijatva v pravem, Baravaem razmerju. Re8 je, da aolo v Maribora imeaajemo kratko rviaarsko" (Weiabauscbale), oao v Grotteahofa pri Gradca pa „ kmetijsko" ali „ poljedelsko a (Ackerbaaschale), toda ai rea, da bi se aa prvem zavoda gojilo le viaatTO, aa dragem pa aamo poljedelatvo, aasprotao: aa obeh šolah ae vadijo ia ačijo gojeaci v vseh paaogab kmetijatva v obče, kar je ediao ameatao ia pametBO za aase razmere, aicer bi bila omeajeaa aaša zavoda prav aezaatae, celo dvomljive vredaosti za aaae kmetijsko-goapodarske odaošaje. Umevao, da vaaka taka šola mora imeti precejaajo stevilo strokovaih ačiteljev, ki aaj je vaak rea atrokovajak ia aa svojem me8ta brez izjeme • iz tega pa sledi, da ae raraatelj šoli aastavlja ia imeaaje po osebaih zmožaostih ali njegovih zaslagab za splošaoat, ae oziraje ae aa specijelao atroko; kajti v kmetijski aoli, kakoršaa je aam potrebaa v dobi ndelitve dela", so vse glavae kmetijake panoge aaae dežele jedaake važnosti ia jedaako veliko vrndae. To aačelo se avažaje po vseh aapredaih deželah; kdor ae verjame, mora se o tem aele prepričati, če hoče imeti besedo. Zahtevamo tadi, da se svoječasao vsa slažbeaa mesta brez izjeme javao razpišejo; ta aaša zahteva je gotovo dpravičena, ia le taka pot za aastavljaaje ačaib močij aa javaih zavodih je tadi poateaa. Eer boaio o aaai kmetijski šoli še kako besedo apregovorili, sklepamo za zdaj z željo, da ae aaiatra aavedeao kot dober aasvet dobri stvari, ki 8e je moramo vsi še maogo bolj ia reeao poprijeti ter se za ajo bolj zaaimati v bodoee, dokler je še čas. Pokažimo, da aiamo le potrebai, ampak da aaio tadi vredni vzjrao kmetiJ8ke šole za Spodaje Štajersko.