LETO XLII, ŠT. 14
Ptuj, 13. aprila 1989
CENA 2000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Trg zahteva drugače (stran 3)
Pogled Mance Kramberger (stran 4)
Rekorderji v vasi narcis (stran 5)
Novi zvonovi v Majšperku (stran 6}
Bo Dunaj spet njegov? (stran 10)
OD PONEDEUKA,
17. APRILA    I
Poiščite nas
v Raičevi
ulici
Vse naše naročnike, bralce,
poslušalce in poslovne part-
nerje obveščamo, da se bomo
v soboto preselili v poslovno
stavbo v Raičevi ulici (na de-
sni strani ceste proti gradu,
100 metrov od občinske stav-
be na Srbskem trgu ali šole
dr. Ljudevita Pivka, bivše
ekonomske šole). S ponedelj-
kom, 17. aprila, bomo tako
začeli poslovati v novih pro-
storih. Naš novi naslov bo:
Zavod Radio — Tednik, Rai-
čeva 6, Ptuj. Telefonske šte-
vilke ostanejo 771-226 in
771-261. Prosimo vas, da s to
pomembno spremembo se-
znanite tudi vaše sosede,
znance in prijatelje! Hvala.
Pionirji iz Kidričevega so bili pravi kurirji.
(Posnetek: — OM.)
Kurirčkova pošta v Ptuju in Ormožu
v ponedeljek, 10. aprila, so pionirji ptujske obči-
ne od vrstnikov iz Slovenske Bistrice prejeli kurirč-
kovo torbico. Ta je potovala od šole do šole, povsod
pa so mladi pripravili slovesnosti, na katerih so se
skupaj z borci spominjali najtežjih dni naše bližnje
preteklosti. Da se vojne grozote ne bi nikdar več po-
novile, je bila skupna želja vseh — mladih in starej-
ših.
Prvi dan poti po ptujski občini so torbico nosili
pionirji šol Cirkovce, Kidričevo, Hajdina, Lovrenc,
Ptujska Gora in Majšperk, drugi dan Stoperce, Žc-
tale, Podlehnik, Leskovec, Cirkulane, Zavrč, Videm
in Sela, tretji dan Markovci, ptujske osnovne šole.
Grajena, Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci, Juršin-
ci in Polenšak, četrti dan pa pionirji iz Dornave in
Gorišnice.
V občini Ormož pa je kurirčkova torbica od da-
nes, 13., do ponedeljka, 17. aprila.
Pionirjem občine Ormož so jo na mostu pri For-
minu predali pionirji ptujske občine. Potovala bo po
že ustaljenih poteh. Danes jo bodo nosili pionirji os-
novnih šol Podgorci, Velika Nedelja, Tomaža, Run-
ča in Ivanjkovec, kjer ostane čez noč. Jutri bodo pri-
pravili krajši program v Ormožu pri domu kulture.
Pot bo nadaljevala v Središče in na Kog, kjer ostane
čez soboto in nedeljo. V ponedeljek, 17. aprila, jo
bodo pionirji osnovne šole narodnega heroja Jožeta
Kerenčiča Miklavž pri Ormožu predali pionirjem
ljutomerske občine pri spomeniku v Ilovcih. VT, jš
Tudi v Ptuju
letalska
razstava
Sodelovanje med komando ju-
goslovanskega vojaškega letal-
stva, Zrakoplovnim centrom iz
Varaždina ter Aeroklubom F*tuj
je rodilo idejo o postavitvi velike
razstave maket in modelov voja-
ških in civilnih letal tudi v Ptuju.
Tako bo od ponedeljka, 17., do
vključno nedelje, 21. aprila, v
Srednješolskem centru Ptuj raz-
stava na ogled tudi našim obča-
nom. Razstavljeno bo tudi sliko-
vno gradivo, ki priča o razvoju
obeh vej letalstva pri nas. Zani-
mivi bodo tudi posamezni ekspo-
nati, kot recimo helikopter gaze-
la, različna padala, zmaji, modeli
letal itd. Namen omenjene letal-
ske razstave je predvsem popula-
rizacija letalstva in letalske teh-
nike med mladino in občani.
Vsak dan bo tudi srečanje med
mladino (učenci SŠC) in pred-
stavniki letalskih vojaških šol
pod geslom VSI HREPENIMO
PO N^BU IN MIRU.
Organizatorji vabijo mladino
in občane, da si letalsko razstavo
v avli Srednješolskega centra
Ogledajo v čimvečjem številu. Ot-
voritev bo v ponedeljek, 17. apri-
la, ob 1 i. uri, sicer pa bo odprta
vsak dan od 7. do 17. ure.
Dan šole in 120-ietnica
ptujske gimnazije
Marsikomu od prisotnih,
predvsem starejšim se je najver-
jetneje v soboto ob poslušanju
izredno spretno pripravljenega
kulturnega programa ob dnevu
Srednješolskega centra Dušana
Kvedra in hkrati tudi ob 120-le-
tnici ptujske gimnazije stožilo po
tisti stari, strogi, a kakovostni šo-
li. Čas je prinesel svoje, gimnazi-
je več ni, čeprav predvsem raz-
mišljanje o uvajanju mednarod-
ne mature spet aktualizira dobr-
šen del njenih lastnosti.
Zbrane na proslavi — učitelje,
učence in goste — je močno nav-
dušil govor slavnostnega govor-
nika — slovenskega šolskega mi-
nistra dr. Ludvika Horvata.
Nekaj poudarkov iz govora:
Narod, ki svojo mlado generaci-
jo zadolžuje, ravna krivično ne-
odgovorno . . . Mladim, ki so
prav tako sposobni kot njihovi
vrstniki v razvitem svetu, ne zna-
mo ponuditi vizije, ne znamo jih
motivirati, da bi potenciale lah-
ko razvili in se posvetili strokov-
nemu napredovanju . . . Znanje
je ena glavnih deviz slovenskega
naroda. Dežela brez surovinske
baze, močno pozidana dežela
ima prihodnost v razvijanju na-
rodove pameti ... V slovensko
skupščino gremo te dni z jasno
zahtevo po čistih računih in jasni
besedi, koliko je ta narod pripra-
vljen dati za svoje znanje . . .
Še bi lahko citirali ministrove
besede, a iz celotnega govora je
vela tako zaskrbljenost kot tudi
odločnost ministra, da s poten-
cialom, ki ga imamo v mladih,
lahko premaknemo našo deželo
vsaj tako daleč v razvoju, da ne
bodo nekoč drugi govorili o ne-
kem čudnem narodu — narodu
Slovencev.
Sicer pa je tudi kulturni pro-
gram, ki so ga pripravili učitelji
in učenci, na svoj način pokazal
hrepenenja mladih in njihovo
navezanost na srednjo šolo. Naj-
bolj prizadevne učitelje, učence
in uslužbence Srednješolskega
centra so ob koncu proslave tudi
nagradili, prav tako pa tudi de-
lavce, ki so v srednjem šolstvu
zaposleni že 10, 20 ali 30 let.
d. 1.
Dr. Ludvik Horvat, slovenski šolski minister: »Naš šolski sistem se mo-
ra integrirati, ne pa asimilirati v jugoslovansko šolstvo. Strinjamo se, da
je treba zagotoviti skupno oblikovane enotne standarde znanja. Vendar
pa mora vsaka skupnost sama poiskati poti, kako do tega znanja priti.«
(Foto: M. Ozmec)
Občino Ormož je
obiskal Marko Bule
Minuli torek popoldne so obiskali občino Ormož predsednik
Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule, predsednik Gospodar-
ske zbornice za Podravje Vinko Lapuh in Ivan Kukovec, predstavnik
za drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pogovor
je bil v Tovarni Jože Kerenčič, udeležili pa so se ga tudi direktorji to-
varne sladkorja Ormož, Slovina Kmetijskega kombinata Jeruzalem
Ormož, Mercatorja Ograda, DO Optyl ter predsednica IS SO Or-
^ož Majda Lukner in predsednik SO Milan Ritonja. Na razgovoru so
predstavniki gospodarstva občine Ormož predstavili občino, rezultate
poslovanja, kazalce gospodarjenja in kazalce gospodarstva občine
Ormož v slovenskem prostoru ter seveda tudi delovna okolja, katerih
direktorji so bili prisotni.
Marka Mulca je ob vsaki predstavitvi organizacije združenega de-
li* zanimala predvsem dejavnost, težave, s katerimi se srečujejo, raz-
vojne usmeritve ter možnosti. Ob koncu je poskušal z nasvetom usme-
■"'ti vsakega, kako rešiti problem, ki seje po njegovem zdel rešljiv, se-
veda / obljubo, da se bo sam aktivno vključeval v reševanje proble-
f^ov, na primer za Tovarno Jože Kerenčič pri IMV Novo mesto in pri
T^AM Maribor, za TSO pri odkupu dolga in še kaj. Beseda je bila tudi
5lif%jazvojnem dinarju, porabi sredstev za manj razvita območja, o mo-
^^itnih prenosih programov iz velikih sistemov, kjer niso racionalni,
rftanjša okolja, kjer bi se razvil kooperativni odnos in bi bili eko-
nomsko učinkovitejši.
VT
UVODNIK
Kako dolgo bomo \
še zardevali?
t.
Turizem kot družbeni pojav ima številne ekonomske vzroke in i
posledice, saj resnično angažira gospodarske in negospodarske de- j
javnosti, zato je problematičnost tega ekonomskega sistema toliko)
večja. ;
Turistična razvojna strategija naj bi izhajala iz prirodnih da-1
nosti oziroma prednosti, naši turistični izdelki pa bi morali dobiti I
svojo identiteto. Do tu je vse lepo in prav.
Ptujski turizem in z njim gostinstvo sta se v zadnjih desetih le- ]
tih okrancljala s številnimi dokumenti za lepšo bodočnost, začenši \
pri študiji. Zadnji turistični načrt dolgoročnega razvoja turizma v i
občini Ptuj — so v nekaterih okoljih dobesedno raztrgali. Očitajo i
mu časovno odmaknjenost, nerealnost, pomanjkanje marketinga in
podobno. V zameno pa so ta okolja ponudila premalo. Tudi v tem •
primeru se je pokazalo, da je najboljše, če s takšnimi in drugačnimi
(ne)argumenti varuješ sebe in bližnje okolje. ^
Priseganje na profesionalizem je v ptujskem primeru iz trte zvi- ]
to. Prihaja iz ust neprofesionalcev. Človek kar ne more verjeti, da;
se v naših gostinskih in turističnih organizacijah ne znajo primemo'
obnašati. Tudi ne more biti res, da bo zgolj profesionalec — občin- \
ski človek za turizem — čez noč rešil vse zagate ptujskega turizma ;
in gostinstva. Lahko je le povezovalec, usklajevalec interesov, nika-\
kor pa ne čudežnik. Profesionalnost ali neprofesionalnost naj rešu-\
jejo v organizacijah, pri ljudeh, upoštevajoč že znameniti turistični:
slogan Turizem smo ljudje! \
Tudi v novo turistično sezono so šli ptujski gostinci in turistični]
delavci nepovezano. Sedaj, ko bi morali dati največ od sebe, se\
vprašujejo, kdo in kje jim bo pomagal pri najrazličnejših turističnih j
predstavitvah doma in v svetu. Nekoč so lepo začeli: podpisali so\
sporazum o enotni turistični ponudbi Ptuja. Žal je bilo tako le eno-
sezono. Kot že tolikokrat doslej se je pokazalo, da ena lastovka ne \
prinese pomladi. Letos se je pomlad hitro pričela, lastovk pa je]
kljub temu premalo. Kljub temu pa lahko delamo. Če ne drugega, \
začnimo pri stvareh, ki so bolj ali manj že zrele. Pri organizaciji! ;
Majda Gozniki
Ob dnevu civilnih
invalidov vojne
v počastitev 6. aprila, dneva civilnih invalidov vojne Jugoslavije,
so se minulo soboto, 7. aprila, sestali v ICidričevem člani Medobčin-
skega društva civilnih invalidov vojne iz Maribora. Velika dvorana re-
stavracije TGA je bila skoraj premajhna, saj je bila udeležba zelo do-
bra.
Civilni invalidi vojne, ki so razvrščeni v štiri kategorije (žrtve fa-
šističnega nasilja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiala in žrtve
terorističnih napadov na SFRJ), so obudili spomine na prve težke tre-
nutke NOB, na 6. april 1941. leta, ko so ob napadu na Beograd nasta-
le prve civilne žrtve vojne.
Po pozdravu Franca Donka, predsednika mariborske zveze, je v
imenu družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj zbrane pozdravil še
V dvorani TGA se je zbralo blizu 400 civilnih invalidov vojne z maribor-
skega območja, (foto: M. Ozmec)
Janez Belšak, predsednik OK SZDL Ptuj, slavnostni govor pa je imel
Aleksander Ravnikar, podpredsednik skupščine SRS.
Na predlog Jožeta Zupanca, predsednika slovenske Zveze dru-
štev civilnih invalidov vojne, pa so zbrani soglasno sprejeli resolucijo,
v kateri zahtevajo izenačenje denarnih prejemkov oziroma njihovo re-
valorizacijo, saj so za današnje razmere odločno prenizki. Odločno so
tudi proti vsaki uporabi orožja in sile za razreševanje težkega politi-
čnega in gospodarskega stanja v Jugoslaviji.
-OM
V petek dan prosvetnih
delavcev
v avli Srednješolskega centra bo v petek, 14. aprila, ob 17. uri
osrednja prireditev ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju. Na
slovesnosti bo govoril predsednik republiškega komiteja za vzgojo in
izobraževanje ter telesno kulturo Ludvik Horvat, podelili bodo pri-
znanja dr. Franja Žgeča, kulturni spored pa bo prispeval Učiteljski
pevski zbor Slovenije Emil Adamič.
jš
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. april 1989 - TEDNIK'
ŠE O SEMINARJU O KAKOVOSTI
Trg zahteva drugače
Kaj je kakovost? Pogosto mislimo, da je kakovost tisto, kar ustreza
standardu. V resnici pa je danes kakovost to. kar ustreza željam in potre-
bam uporabnika, kupca oziroma uživalca neke storitve.
Lotar Kozina, diplomirani inženir iz SOZDA ISKRA: »Motimo
se, ko mislimo, da bomo želeno oziroma pričakovano kakovost dobi-
li, če bomo v tovarno postavili kontrolorje kakovosti. Potrebno je si-
stematično delo, da bomo pričakovanja izpolnili.
Poudariti želim, da je o pomembnosti sistematičnega ustvarjanja
kakovosti potrebno najprej prepričati vodstvo delovne organizacije,
da prevzame vodilno vlogo pri tem. Za končni rezultat je potrebno za-
gotoviti še udeležbo vseh služb in organizacijskih enot, kar pomeni,
da ni dovolj, da kakovost »forsiramo« zgolj v proizvodnji s pomočjo
kontrolorjev, temveč je potrebno delati zelo povezano v celem siste-
mu. V tem je novost, ko razpravljamo o celovitem uveljavljanju kako-
vosti.
Kako se kakovosti lotevajo v naših organizacijah in skupnostih?
»Ponavadi skušamo prepričati vodilno ekipo v organizaciji, kako
naj se vprašanja kakovosti loti. Včasih je potreben tudi obisk z ogle-
dom proizvodnje, da težave spoznamo. To je osnova za sestavo pro-
grama, po katerem naj bi organizacija delala. Za organiziran pristop
Udeleženci prvega ptujskega seminarja o celovitem obvladovanju kako-
vosti. (Posnetek: Stanko Kosi)
je potreben projekt s posameznimi aktivnostmi, datumi in podobno.
Sledi izpolnjevanje. To mora biti celovito — v celem sistemu in ne sa-
mo v delu organizacije.
Trdim, da tistega, ki v tem programu nima nobenega dela oziro-
ma ne sodeluje, organizacija ne potrebuje.«
Kako se bomo vprašanja celovitega obvladovanja kakovosti lotili v
obdobju gospodarske reforme in priprave na Evropo 92?
»Zelo zelo pospešeno. Zanimanje narašča. V naših organizacijah
je ta tudi posledica vse večjih stikov s tujimi partnerji, ki postavljajo
takšne in drugačne zahteve. Primer: Angleško tržišče zahteva, da je tudi
notranja organizacija skladna z mednarodnimi standardi, če želiš proda-
jati na njihovem tržišču. To je nekaj, kar pri nas do sedaj ni bilo obi-
čajno. Doslej se je vsak organiziral po svojih željah. Osnovni pogoj:
upoštevanje pozitivnih predpisov.
Danes svetovno tržišče postavlja pred nas nekatera organizacij-
ska načela, ki jih moramo upoštevati, četudi jugoslovanska zakonoda-
ja pravi drugače.«
MG
ODBOR ZA RAZVOJ TURIZMA PRNZVRŠNEM SVETU
Za povezovanje interesov
Prejšnji teden se je konstituiral odbor za razvoj turizma pri občinskem iz-
vršnem svetu. Ob tej priložnosti je sodeloval tudi predsednik občinskega izvrš-
nega sveta Tone Ceh.
V novem odboru, ta je delal tudi pri prejšnjem izvršnem svetu, delajo v
glavnem strokovnjaki s področja gostinstva in turizma ter drugih strok. Njegova
funkcija naj bi bila v glavnem povezovalna oziroma usklajevalna. Člani odbora
so že na prvi seji »ugotovili«, da ptujski turizem in gostinstvo potrebujeta nosil-
ca in profesionalizem. Stari ugotovitvi, ki kljub letom še nista postali resničnost.
Trenutne razmere so turizmu naklonjene, vendar vsi, ki naj bi turistične na-
črte podprli, poudarjajo, da so za razvoj turizma, vendar v drugačni obliki, kot
je sedaj. Zelo deljena so bila mnenja o gradnji hotela Pri zlatem noju. Po eni va-
rianti nočitvene zmogljivosti potrebujemo, po drugi kaže, da ne(!?) Po besedah
predsednika izvršnega sveta naj bi vprašanje Zlatega noja rešili do 15. aprila.
V delo odbora za razvoj turizma naj bi po sklepu konstitutivne seje v bodo-
če pritegnili še druge strokovnjake. Nekaj nalog so naložili Turističnemu dru-
štvu, ki mora opredeliti svojo vlogo, predvsem pa pridobiti nove člane, zlasti
mlade.
Osnutek dolgoročnega razvoja turizma v občini je doživel vrsto kritik. Pri-
pombe nanj pa naj bi kljub temu pregledali in sestavili predlog omenjenega do-
kumenta za skupščinsko razpravo. Vseboval naj bi realne podatke.
MG
OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV
TRGOVINE PTUJ
Kakšen naj bo sindikat
Čeprav so člani občinskega odbora sindikata delavcev trgovine večji del
svoje letne programske seje minuli teden posvetili poročilu o opravljenem delu
in letošnjemu programu, pa je bilo vendarle čutiti, da je sindikat kot družbeno-
politična organizacija v mnogih okoljih (ne samo med trgovci) izgubil zaupanje.
Za to ugotovitev govori tudi neudeležba predsednikov osnovnih organizacij sin-
dikata delavcev trgovine na seji odbora, pa tudi sicer se predsedniki kaj posebej
ne povezujejo z odborom, čeprav mu ne gre očitati nedela. Nasprotno. Zato si
je odbor v letošnjem programu zastavil nalogo, da bo še bolj kot doslej delal v
osnovnih organizacijah, imel seje v posameznih delovnih organizacijah ali več-
jih enotah. Poleg tega pa si bo prizadeval, da bi poleg njegove akcije izbire naj-
boljše trgovine tudi trgovske delovne organizacije same organizirale podobne
akcije. Sodeloval in izmenjal bo izkušnje z odbori drugih občin, se povezoval z
organiziranimi potrošniki, pripravil športne igre, skratka prizadeval si bo pove-
zati trgovce v zagotavljanju najboljših delovnih in življenjskih razmer.
Programski seji je prisostoval tudi predsednik republiškega odbora Maks
Maček in poudaril, da trgovci ne morejo biti anonimni, vedno se mora nekaj
dogajati, zakaj skrajni čas je, da se trgovina prične obnašati drugače. Organizi-
rati se mora tako, da bo boljše poslovala, da bo konkurenčna in v službi potroš-
nika. O prenovi sindikata pa je menil, da bo uspela takrat, ko bodo delavci za-
čutili in vzeli sindikat za svojo organizacijo, zato naj bodo razprave o prenovi
sindikata o človeku in za človeka.
NaV
KONUS - BLAGOVNA HIŠA PTUJ
Prelomno leto 1989
Blagovna hiša Konus je pričela poslovati leta 1954 v sestavi kom-
binata Konus Slovenske Konjice. Leta 1974 seje v skladu z zakonom
o združenem delu in zaradi ekonomske učinkovitosti odločila za obli-
kovanje temeljne organizacije. V sedanji tozd dela 24 delavcev, njiho-
va dejavnost pa je veleprodaja in maloprodaja. V svoji sestavi imajo
tudi prodajalno Kuna v Gosposki ulici v Mariboru.
Največji poslovni partnerji v veleprodaji so kupci reprodukcij-
skega materiala Konusove proizvodnje; gre v glavnem za material, ki
ga potrebuje obutvena industrija. Kakih štirideset odstotkov dejavno-
sti pa predstavlja še prodaja materiala drugih dobaviteljev; tu gre v
prvi vrsti za razna zaščitna sredstva.
V maloprodaji je v ospredju konfekcija iz Konusovih proizvod-
nih enot, filtri, pa tudi nekaj blaga drugih dobaviteljev.
Rado Simonič je direktor temeljne organizacije Blagovna hiša
Konus Ptuj. Po gornji predstavitvi smo ga vprašali, kako ocenjuje lan-
skoletno poslovanje tozda.
»Rezultate minulega poslov-
nega leta ocenjujemo kot dokaj
ugodne. Celotni prihodek smo
glede na plan povečali za 150 od-
stotkov, dohodek za 151 odsto-
tkov, čisti dohodek je od planira-
nega večji za 167 odstotkov. Če
upoštevamo težke razmere na tr-
gu, smo lahko s takimi rezultati
zelo zadovoljni. Dosegli pa smo
jih z agresivnim nastopanjem na
trgu, maksimalno prisotnostjo
pri svojih kupcih. Vse leto smo
se sicer ubadali z likvidnostnimi
težavami, saj so trije naši največ-
ji kupci že precej časa v družbe-
nem varstvu in tako z njimi deli-
mo gospodarske težave tega ča-
sa.«
Lahko se torej pohvalite z do-
brim delom. Kako pa so delavci
za to delo nagrajeni?
»Osebni dohodki so bili v lan-
skem letu v povprečju 780 tisoč
dinarjev. Povprečni osebni doho-
dek v februarju pa je znašal 1,7
milijona dinarjev. Sicer pa je bil
ta mesec najnižji osebni doho-
dek milijon 150 tisoč, razmerje
med najnižjim in najvišjim pa je
ena proti 2,8.«
Kakšni so sicer problemi v po-
slovanju trgovske organizacije v
času, ko je kupna moč prebival-
stva vse manjša?
»Ti problemi se vsekakor zelo
odražajo na poslovnih rezultatih
gospodarskih organizacij. Poleg
manjše kupne moči je na tržišču
reprodukcijskega materiala tudi
velika konkurenca, tudi nelojal-
na. Na trgu je precej uvoženega
reprodukcijskega materiala. Ma-
terial je po zelo ugodnih cenah,
tudi zelo slabe kakovosti, ki ni-
kakor ne dosega kakovosti Ko-
nusovega materiala. Vendar vse
kaže, da delu naše obutvene in-
dustrije ta kakovost zadostuje,
seveda le za izdelke, ki jih name-
njajo domačemu trgu.
Pri maloprodaji si pomagamo
s prodajo na kredit, z dokaj
ugodnimi kreditnimi pogoji. S
tem sicer precej načenjamo la-
sten dohodek, vendar s tem zadr-
žujemo fizični obseg prodaje in
ga celo rahlo povečujemo.«
Kako gledate na delovanje tr-
ga, ki mu zadnje čase posvečamo
tolikšno pozornost?
»Prehod v tržno gospodarstvo
zahteva predvsem urejene finan-
čne razmere v gospodarstvu. Go-
Rado Simonič
spodarstvo potrebuje predvsem
lastna sredstva in malo kreditov
za obratna sredstva, če pa kredi-
te že najema, morajo biti obresti
bolj ugodne kot danes. Trgovina
je vselej prisotna na trgu, vendar
če našo trgovinsko branžo pri-
merjamo s tisto na zahodu, gre
za bistvene razlike. Marže so na
zahodu od 25 pa celo do 130 od-
stotkov, pri nas se vrtijo od 3 do
15 odstotkov, v maloprodaji naj-
več do 25 odstotkov. Dokler to-
rej marže ne bodo popolnoma
sproščene, toliko časa trgovina
ne more govoriti o tržnem siste-
mu.«
V skladu z novo zakonodajo
ima združeno delo sedaj mnogo
posla z organizacijskimi spre-
membami. Kakšna bo jutrišnja
organiziranost vašega tozda v
Ptuju?
»Glede na zakon o podjetjih
Konus po I. januarju 1990 ne bo
več organiziran kot delovna or-
ganizacija, temveč kot podjetje.
Temeljnih organizacij torej prav
tako več ne bo. Tekoče poslovno
leto je prehodno, blagovne hiše,
ki jih ima Konus v Jugoslaviji —
mi smo samo ena in to najmanj-
ša — bodo postale poslovne eno-
te.«
Kakšni so načrti bodoče Ko-
nusove poslovne enote v Ptuju?
»Za nas je pomembno obdrža-
ti prodajno paleto proizvodov, s
pomočjo avtomatske obdelave
podatkov pa se moramo nepo-
sredno vključiti v skladiščno in
marketinško mrežo Konusa. Av-
tomatsko obdelavo podatkov
smo pričeli uvajati lani, na raču-
nalniku imamo glavno knjigo in
saldakonte, letos pa bomo prene-
sli v računalniško evidenco tudi
skladiščno poslovanje s fakturi-
ranjem.«
Kako osebno gledate na po-
slovanje v tekočem letu?
»Na področju gospodarstva
vladajo številne nejasnosti. Veli-
ko pričakujemo od nove vlade.
Za naš kolektiv pa menim, da
maksimalno angažiranje še na-
prej, stalna prisotnost na trgu in
dobri medsebojni odnosi morajo
dati rezultate minulega poslov-
nega leta. S tem bi bil zadovo-
ljen!«
J. Bračič
Več denarja za
turistično propagando
Predstavniki občinske Turistične zveze Ptuj oziroma njenih komisij so se
pred dnevi pogovarjali s predstavniki združevalcev dodatne turistične takse v
občini Ptuj. V prejšnjem letu so je zbrali za blizu šestnajst milijonov dinarjev,
letos naj bi znesek narasel na petdeset milijonov dinarjev. V glavnem naj bi
zbrani denar porabili za izdajo turističnih prospektov in sofinanciranje po-
membnejših ptujskih prireditev. Poleg tega so predlagali, da bi v bodoče delo-
vali bolj povezano pri izdaji turističnih prospektov. Sestanek je namreč poka-
zal, da se na izdajo turističnih prospektov pripravljajo v Toplicah, v Haloškem
biseru in morda še kje, saj vseh predstavnikov združevalcev dodatne turistične
takse na sestanku ni bilo. Trenutno dodatno turistično takso združuje sedem
udeležencev; to so vsi, ki imajo turistične postelje in prenočujejo goste. Letos
znaša dodatna turistična taksa za domače goste petsto dinarjev, za tuje pa tisoč.
Za omenjeno takso smo se v ptujski občini odločili pred dvema letoma. Na
sestanku so se dogovorili za okvirni program porabe teh sredstev, s tem da naj
bi za turistično propagando namenili vsaj štirideset odstotkov zbranega denar-
ja. Prednost naj bi letos imel skupen oziroma enoten gostinski prospekt. V ta
namen so tudi že imenovali posebno delovno skupino, ki bo vodila priprave na
izdajo le-tega.
MG
Kviz ob svetovnem
dnevu zdravja
Ob sedmem aprilu, svetovnem dnevu zdravja, je generalni sekretar Sveto-
vne zdravstvene organizacije med drugim povedal: »Na pragu 21. stoletja je vse
bolj jasno, da je zdravje tesno povezano z ekonomskim in socialnim razvojem.
O tem je potrebno govoriti ob vsaki priložnosti, saj je osveščanje eden od os-
novnih dejavnikov današnjega sveta.«
Vsak človek mora imeti možnost, da izbere zdrav način življenja. Za to po-
trebuje veliko informacij, predvsem tistih, ki zadevajo zdravje. Gre za vprašanja
okolja, vode, hrane, zdravih in nezdravih navad oziroma razvad in podobno.
Pri vsem tem pa velja poudariti posameznikovo odgovornost in skrb za zdravje.
Družba daje za zdravje veliko, največ pa lahko stori posameznik.
V ptujskem Srednješolskem centru so končali dvestourni ciklus zdravstve-
nih predavanj. Pri tem so jim pomagali zdravstveni delavci iz temeljne organi-
zacije Osnovno zdravstveno varstvo in zobozdravstvo. Izbrali so osem tem in
učenci so jih dobro sprejeli. Koliko znanja so pridobili, so pokazali na kvizu, ki
je bil v torek popoldan v avli Srednješolskega centra pod naslovom »Govorimo
o zdravju«.
Sodelovalo je več ekip, v katerih so nastopili po trije tekmovalci. Organiza-
torji kviza so za pomoč zaprosili več ptujskih delovnih organizacij, tako da so
najboljšim udeležencem izročili priznanja in nagrade. MG
TEDNIK - 13. april 1989
SESTAVKI iN KOMENTARJI — 3
RAZPRAVE O TEMEUm PRENOVI SINDIKATOV
Za kvalitetno delo kvalitetno plačilo
v naši družbi se dogajajo velike spremem-
be tako gospodarske kot politične. In za-
gotovo bi imeli manj dela, če bi našteli tiste,
ki ne želijo sprememb oziroma prenove, kajti
vsi po vrsti že dolgo vemo, da tako kot do se-
daj enostavno ne gre več naprej.
Tudi v sindikatih je že lep čas prisotna mi-
sel o prenovi najširše frontne organizacije de-
lavskega razreda, kajti delavec očitno ni za
dovoljen s takšnim sindikatom, ki mu v sti-
skah in ob raznih oblikah javnega izražanja
nezadovoljstva ne stoji ob strani; ki ni sposo-
ben avtoritativno doseči uresničitve temelj-
nih zahtev delavcev po zagotovitvi osnovne
socialne (eksistenčne) varnosti z zadovolji-
vim plačilom za opravljeno delo ali — če ho-
čete - mezdo.
Delavski razred zata upravičeno zahteva
SVOJ sindikat, ki naj bo samostojen in po-
polnoma neodvisen od očetovskega vpliva
državnega aparata in partije. Sindikat ne sme
in ne more biti nikakršna podaljšana roka
družbene nadgradnje, kvečjemu delavca in
njegovih interesov.
Minuli teden je bilo v slovenskem prostoru
o prenovi sindikata veliko povedano, saj so o
tem razpravljali kar na treh regijskih posve-
tih: v celjski, podravski in ljubljanski regiji.
V dvorani Narodnega doma v Ptuju je pred-
sednikom sindikalnih organizacij govoril
Rajko Lesjak, sekretar republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije. Poudaril je pred-
vsem, da si delavec želi takšno sindikalno or-
ganizacijo, na katero se resnično lahko zane-
se v dobrem in slabem. Ko smo sprejeli stav-
kovna pravila, še zdaleč nismo opravili vseh
svojih dolžnosti, vsaj v tolikšni meri ne, kot
pričakuje delavski razred. Čimprej se je treba
otresti mlačnosti in neodločnosti, ki ju delav-
ci sedanjemu sindikatu upravičeno očitajo.
Parafraza o skrbi za ozimnico in sindikalne
izlete pa tuintam še za kakšno zvišanje točk
ter regres je preživeta.
V osnovi je treba zaščititi delavčevo samo-
upravljanje, treba je zagotoviti socialno in
ekonomsko zaščito delavcev, pa tudi nadzor-
no funkcijo sindikata je potrebno uveljaviti.
Pri vsem tem pa se je treba zavedati, da se
prenove sindikatov ne moremo lotiti forum-
sko, kot je bilo to običajno, ampak na pobu-
do baze, torej široke množice delovnih ljudi.
Pri tem je treba graditi na usklajevanju po-
treb in dejstev. Vse bolj aktualno in resnično
je geslo: za kvalitetno delo kvalitetno plačilo,
pa ne bo socialnih problemov in nezadovolj-
stva.
V skladu z nenehnim večanjem življenjskih
stroškov je sedaj že predlagano, da naj bi bi-
lo najnižje ovrednoteno delo plačano z 1,1
milijona dinarjev, vprašanje pa je, ali bo
združeno delo to lahko preneslo. Opozorjeno
je bilo tudi na pomanjkljivosti, zaradi katerih
so delavci pri obrtnikih ponekod močno pri-
krajšani, saj prejemajo še nižje osebne do-
hodke od zajamčenih, in to ne glede na do-
hodek obratovalnice. V zvezi s tem je bilo po-
jasnjeno, daje republiški svet prav te dni sre-
di priprav na podpis kolektivne pogodbe z
zasebniki, kar bo takšna odstopanja odpravi-
lo.
V drugem delu ptujskega posveta oziroma
seminarja, kot so ga imenovali, pa je Samo
Stupica z republiškega sveta Zveze sindika-
tov predstavil aktualno politično situacijo v
Jugoslaviji v povezavi s situacijo v svetu.
M. Ozmec
DELEGATOM ZBOROV
V RAZMISLEK:
Predsedstvo
SZDL predlaga,
da sedanji
župan ostane
Na ponedeljkovi seji predsed-
stva občinske konference ptujske
Socialistične zveze so med dru-
gim obravnavali tudi kadrovski
postopek za izvolitev novega
ptujskega župana. Doslej so v te-
meljnih okoljih evidentirali de-
vet ptujskih občanov in občank.
Predsedstvo je oblikovalo stališ-
če do kadrovskega postopka in
ga bo delegatom vseh treh zbo-
rov občinske skupščine prihodnji
teden dalo v ponoven razmislek.
Doslej evidentirani kandida-
ti za ptujskega župana so: Ma-
rica Fajt (SO Ptuj), Marjan
Gojkovič (iz SŠC Ptuj), Silva
Gorjup (SO Ptuj). Mihael Le-
dinek (Kmetijski kombinat),
Jože Petrovič (Zdravstveni cen-
ter Ptuj-Ormož), Ivan Šic
(Vzdrževanje železniških voz
Ptuj), Janez Vrečer (KZ Ptuj).
Štefan Vidovič (Občinska ga-
silska zveza) in Dragica Verbe-
V njem navajajo, da je po njiho-
vem mnenju najbolj smotrno, da
si naloge župana razdelita dose-
danji župan in podpredsednik
skupščine občine Ptuj ob močni
pomoči celotnega skupščinskega
predsedstva. Tako bi se izognili
dolgotrajnemu postopku, teme-
ljiteje pa bi se lotili »ta pravih«
skupščinskih volitev, saj se bo
evidentiranje pričelo že v jeseni.
To stališče je predsedstvo spreje-
lo predvsem na osnovi številnih
takih pobud s strani delovnih or-
ganizacij, sindikata in krajevnih
konferenc SZDL.
Na predsedstvu so še ocenili
izvedbo glasovanja za slovenske-
ga člana predsedstva države.
Predsedstvo občinske konferen-
ce se zahvaljuje vsem glasoval-
cem in aktivistom, ki so prišli na
glasovanje in pripomogli k odli-
čni udeležbi in dobri izvedbi gla-
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI PTU
Sladkorni bolniki vedno bolj ogroženi
Po podatkih diabetološkega dispanzerja je v ptujski in ormoški obči-
ni že prek 3300 sladkornih bolnikov, v društvo pa jih je včlanjenih okrog
1230. Sladkorna bolezen je socialno-medicinsko zlo, ki ogroža že več kot
3,5 odstotka Slovencev, v ptujski in ormoški občini pa boleha zanjo
okrog 3,3 odstotka.
Na sobotni skupščini so po-
drobno ocenili delo društva in
njegov prispevek k lajšanju težav
sladkorne bolezni. Tovrstnih
aktivnosti je bilo v zadnjih dveh
letih veliko. Mnogo bolj kot v
prejšnjih letih je društvo sodelo-
valo s predstavniki zdravstvene
službe, samoupravne interesne
skupnosti za zdravstvo, komite-
jem za družbene dejavnosti, iz-
vršnimi sveti obeh občin in Zve-
zo društev za boj proti sladkorni
bolezni Slovenije.
Alojz Cucek, predsednik dru-
štva, je posebej pohvalil prizade-
vanja ptujske diabetološke am-
bulante za sladkorne bolnike.
Zaskrbljujoče pa je stanje pri
zdravilih za te bolnike. Poleg te-
ga ne dela v njihovo prid inflaci-
ja, saj je dietna prehrana skoraj
za petdeset odstotkov dražja od
normalne. Sladkornim bolnikom
pa poleg tega grozi tudi uvedba
participacije. To je zanje hud
udarec, zato so že protestirali in
še bodo. Pri tem jim pomaga tu-
di stroka, strokovni vrh v Klini-
čnem centru, podobno pa mislijo
tudi v Zvezi društev za boj proti
sladkorni bolezni Slovenije.
Predsednik Štefan Temlin je
Ptujčane in Ormožane potolažil
in povedal, da je Zveza storila
vse, kar je v njeni moči, da spre-
membe in dopolnitve osnutka
zakona,-e- zdravstvenem varstvu
ne bi bile sprejete.
Ptujske in ormoške sladkorne
bolnike dodatno »bremeni« še
njihovo slabo socialno stanje, saj
je kar 77 odstotkov članov že so-
cialno ogroženih. V Sloveniji je
ta odstotek okrog 70.
Program dela za v bodoče je
na zboru predstavila tajnica dru-
štva Berta Crgulj. Vsebuje dva-
najst točk. Osnovni poudarek bo
tudi v bodoče dan pridobivanju
novih članov.
Ptujsko društvo je po besedah
predsednika Zveze Štefana Temli-
na eno najbolj dejavnih v Sloveni-
ji, če že ne v Jugoslaviji.
Za svoj trud in požrtvovalno de-
lo je bilo v preteklosti že nagraje-
no. Zveza pa je za zvezno prizna-
nje predlagala tudi dr. Lidijo
Trop in vse kaže, da bo v krat-
kem prejela jugoslovansko pri-
znanje za skrb za zdravljenje
sladkornih bolnikov. Predstavil
je tudi prizadevanja Zveze, da bi
sladkorni bolniki tudi v bodoče
ne plačevali participacije. Poleg
tega si prizadevajo, da bi ukinili
nekatere davke pri dietetnih in
dietnih živilih. Za mesec boja
proti sladkorni bolezni v Slove-
niji in tovrsten jugoslovanski te-
den pa v Zvezi pripravljajo nekaj
presenečenj, ki so za zdaj še
skrivnost.
V imenu občinskih DPO in sa-
moupravnih organov občine je
sobotno skupščino pozdravil To-
ne Velikonja. V imenu zdravni-
kov se je oglasil dr. Josip Cačko-
vič. Že po tradiciji pa so sladkor-
ni bolniki zbor končali s preda-
vanjem o sladkorni bolezni. Pre-
davala je dr. Lidija Trop.
Letošnji zbor so pozdravile tu-
di članice ženskega pevskega
zbora Alojza Arnuša iz Rogozni-
ce pod vodstvom Grete Glatz.
Predsednik Alojz Cucek pa se je
s priznanjema zahvalil trgovina-
ma bratov Reš in Živila za njuno
skrb pri oskrbi sladkornih bolni-
kov.
V soboto so udeleženci zbora
izvolili tudi nove organe društva:
upravni in nadzorni odbor ter di-
sciplinsko komisijo.
MG
Sedmi praznik
v ptujski krajevni skupnosti Jožeta Potrča so minuli petek s slavnostnim
zasedanjem skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij proslavili sed-
mi praznik. O delu in načrtih te mestne KS je govoril predsednik skupščine
Franc Klemenčič. Največ opravljenega in tudi bodočih nalog je na komunal-
nem področju, letos pa bodo še posebno pozornost namenili kadrovanju za vo-
litve v prihodnjem letu. Krajanom je čestitko izreke! tudi predsednik SO Ptuj
Gorazd Žmavc, priznanja pa bodo zaslužnim organizacijam in posameznikom
podelili ob prazniku Ptuja. Slovesnost v ptujskem gasilskem domu so sklenili s
kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevski zbor upokojencev in
učenci glasbene šole Karola Pahorja. V soboto dopoldan so v Vintarovcih polo-
žili venec k spominski plošči na rojstni hiši doktorja Jožeta Potrča, krajši kultur-
ni program pa so izvedli mladi OS bratov Reš z Destrnika.
1. kotar
Ob dnevu železničarjev
Občinski odbor sindikata delavcev prometa in
zvez in sindikalna organizacija železničarjev obči-
ne Ptuj bosta ob 15. aprilu, dnevu železničarjev,
pripravila jutri, v petek, 14. aprila, ob 12.30 uri
pred spomenikom padlih železničarjev NOB v že-
lezniških delavnicah Ptuj osrednjo občinsko pro-
slavo.
Udeleženci bodo prisluhnili slavnostnemu go-
voru Milana Lacka, predsednika občinske borčev-
ske organizacije. Delegacija bo položila vence
pred spominska obeležja železničarjev, borcev in
aktivistov NOB, v kulturnem programu pa bodo
nastopili člani pihalnega orkestra Ptuj ter učenci
OŠ Franca Osojnika Ptuj. -OM
Ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju
Spomini na lepo in srečno otroštvo mno-
gim ljudem pomagajo preživeti najhujše ča-
se.
I čitelji in vzgojitelji se trudimo, da bi se
ob obilici dela, ki ga nalagamo mladim, ti
Vendarle radi spominjali dni, ki so jih prebili
v vrtcu in šoli. Poskušamo uspešno opravljati
svoje pedagoško poslanstvo — vzgajati in
Učiti za življenje.
Šola, učenci in učitelji pričakujemo pomoč
družbe, da bi vzgojne prednosti pouka lahko
čimbolj izrabili, saj je v teh vzgojno neugod-
nih časih pouk vrednostno še najmanj moten
'n zato najučinkovitejši. Učencem bi moralo
l^iti na voljo čimveč raznolikih interesnih de-
javnosti, saj je v središču uspešne vzgoje -dV.-
9'ja. Mlade ljudi je mogoče pridobili za delo
učenje le s sodobnejšimi učnimi oblikami
'fi metodami, z večjim upoštevanjem učen-
cev, s priznavanjem njihovega subjektivnega
'n samoupravnega položaja, z učenjem, pri
l^aterem dosegajo cilje, s kakovostnim pou-
''om in individualizirano učno pomočjo.
Za uspešno učenje pa so pomembni tudi
odnosi med učitelji in učenci, ki so odvisni
od načinov dela in delovnih razmer. Ce bo-
mo poskrbeli za dobro materialno osnovo
šolstva in ga didaktično spreminjali, bomo
imeli delovne in vedoželjne učence, hitreje se
bodo med učenci in učitelji razvijali demo-
kratični in samoupravni odnosi. Da bi se so-
dobna šola lahko bolj vključila v prizadeva-
nja naše družbe za hitrejši razvoj, moramo
bolj kot doslej skrbeti za nadarjene učence.
Učitelji sicer lahko že pri pouku storijo mno-
go za razvoj miselnih logičnih sposobnosti in
drugih nadarjenosti teh učencev, vendar to ni
dovolj. Oblike dela z nadarjenimi učenci mo
ramo razviti predvsem zunaj pouka v šoli in
zunaj nje. Skrb družbe mora biti usmerjena \
oblikovanje celostne osebnosti nadarjenega
učenca. Pri teh učencih je potrebno razvijati
zavest odgovornosti, da morajo svoje nara-
vne danosti razviti do najvišje mere v korist
sebi in skupnosti. Sodobna šola ne more sle-
diti razvoju, ki ga zahteva današnji čas, če si
prizadevamo samo za dobre učitelje in mor-
da še za kvalitetne učbenike. Omenjenima
pogojema se pridružujeta vsaj še dva: množi-
čno uvajanje učne tehnologije ter diferencia-
cija in individualizacija učnega dela. Ce kje,
potem gotovo v šolstvu varčevanje ni uteme-
ljeno, saj pomeni ne samo zastoj v razvoju,
ampak krepko korakanje nazaj.
Ob uvajanju nove učne tehnologije bi mo-
rali v šolah hitreje nameščati šolske svetoval-
ne delavce, ki so vez med pedagoškim razi-
skovalnim delom in vzgojnoizobraževalno
prakso.
Spoštovani učitelji in vzgojitelji!
Ce bomo hoteli uresničiti vsaj del tega, kar
družba, ki ve, da šola vstane in pade z učite-
ljem, od nas pričakuje, nas čaka trdo delo in
mnogo odpovedovanja. Vzdržali bodo le ti-
sti, ki bodo nosili v sebi dovolj vere v življe-
nje in prepričanje, da je zadovoljstvo prihod-
njih generacij vendarle v naših rokah.
I.Š.
Prijatelji otrok
so zborovali
V sredo, 5. aprila, so se na skupščini sestali delegati, mentorji ter člani izvr-
šilnega in nadzornega odbora Zveze društev prijateljev mladine Ptuj. To je bila
ponovna priložnost, da opozorijo na mnoge težave svoje zveze, vse pa izvirajo
iz slabih materialnih razmer, ki onemogočajo normalno delo. Težko je izvesti
novoletno obdarovanje otrok, velike so težave z letovanjem, bralna značka po-
stavlja pred vse, ki jo organizirajo, vedno znova problem pri nabavi knjig...
Skratka - človek dobi občutek, da se v naši družbi veliko preveč varčuje na ra-
čun otrok, tiste generacije torej, ki še sama ni dovolj glasna in močna, da bi lah-
ko od družbe nekaj zahtevala. Prav zato gre posebna zahvala vsem, ki organizi-
rano prek društev prijateljev mladine — v naši občini je po krajevnih skupno-
stih takih društev 18 — skrbijo za srečnejše otroštvo najmlajših.
Mentorjem mladih sta se posebej zahvalila gosta skupščine Norbert Jedlo-
čnik, član republiške Zveze prijateljev mladine, in Anton Velikonja, član OK
SZDL. Priznanja občinske Zveze DPM so prejele vse šole naše občine, mentorji
Regina Horvan, Greta Vaupotič, Hilda Majcen, Milka Petek, Marija Bezjak,
Ela Novak, Stanka Zoreč, Francka Petrovič, Štefka Jazbec, Terezija Munda in
Štefka Zagoranski ter organizaciji, s katerima je Zveza prijateljev mladine naj-
tesneje povezana — Zveza borcev in Vzgojnovarstvena organizacija.
jš
Za dolgoletno sekretarko Zveze društev prijateljev mladine Liziko Lac-
ko je bila to zadnja skupščina — 31. marca je šla v pokoj. Februarja je
za svoje delo prejela zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije.
(Posnetek: jš.)

Začetek asfaltiranja v Pobrežju
v Pobrežju, kjer so pred dvema tednoma na referendumu uspe-
šno izglasovali uvedbo samoprispevka, so že pričeli delati. Asfaltira-
nje vaških cest bo požrlo precej denarja, in ker se bo ta zbiral dve leti
(za toliko časa so v Pobrežju uvedli samoprispevek), bodo del cest as-
faltirali letos, del pa prihodnje leto, saj bi sicer morali najeti predraga
posojila.
Začelo se je — in to je najpomembnejše.
jš
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
13. april 1989 - TEDNIK
Le en pogled
Mance Kramberger
Novo rubriko v Tedniku pričenjamo s predstavitvijo mlade ptuj-
ske pevke Romane Kramberger-Mance, ki poje prijetno pesmico (po-
slušalci radia Ptuj jo že poznajo) z naslovom Le en pogled.
Glasbeno je pesem opremil Brane Jovanovič, sicer vodja skupine
Don Juan. Manca je do Braneta prišla čisto po naključju, saj je le-ta
na enem izmed mnogih postankov v Ptuju slišal, da Manca dobro po-
je. Vprašal jo je, ali bi tudi njemu kaj zapela, in bil je zelo zadovoljen,
ko jo je slišal. Dal ji je besedilo pesmi Le en pogled ter nekaj časa, da
se ga nauči. Pri ponovnem srečanju je pesem morala zapeti, in ker je
tudi tokrat bil zadovoljen, jo je povabil na snemanje.
Manca je povedala, da je v začetku imela nekaj treme, saj si ni
ravno znala predstavljati, kako poteka delo v studiu. Ko pa sojo pri-
peljali vanj, ji nataknili slušalke na ušesa, da se bolje vživi v glasbo, in
ji za boljše počutje celo zatemnili prostor, je bilo treme konec. Z lah-
koto je odpela pesem.
Ko sem jo vprašal, ali ima kakšno glasbeno izobrazbo, je poveda-
la, da je razen petja v osnovnošolskem zboru nima.
(Foto: M. Ozmec)
Pesem so posneli na kaseto Naj naj 4, ki jo lahko kupite tudi pri
nas. Na njej pa sta tudi dve pesmi, v katerih poje Manca spremljeval-
ni vokal. To sta Bodiva eno in Pozdrav iz Ljubljane.
Manca tudi v prihodnje ne misli opustiti glasbe oziroma petja.
Upa, da jo bodo povabili v kakšno skupino (nekaj ponudb je že), saj
pravi, da bi rada vsaj v ptujski občini dosegla kak pevski uspeh.
DMS
Skrb za zdravje ostarelih
v domu upokojencev v Ptuju se nenehno trudijo, da bi svoje
oskrbovance angažirali pri različnih aktivnostih in bi tako čutili pove-
zavo z okoljem. Do sedaj smo bili priča različnim prireditvam ob po-
membnih datumih, oskrbovanci so pripravili že nekaj razstav svojih
ročnih izdelkov. V petek, 7. aprila, pa so v sodelovanju s ptujsko Le-
karno in prodajalno zdravilnih zelišč Kamilica pripravili zanimivo
razstavo zelišč in domačih zdravil. Posvetili so jo svetovnemu dnevu
zdravja, poleg oskrbovancev pa so si jo ogledali tudi nekateri krajani.
Vsekakor je treba reči, da v domu upokojencev pridno skrbijo za
zdravje ostarelih oskrbovancev.
-OM
Iz razstavljenih izdelkov se je oskrbovancem ponujalo zdravje in tega so
bili seveda zelo veseli. (Foto: M. Ozmec.)
Občinsko srečanje folklore v Podgorcih
v občini Ormož je zelo razvito
ljudsko petje in raziskovanje šta-
jerskih ljudskih plesov, običajev
in navad. V skoraj vseh prosve-
tnih društvih so aktivne folklor-
ne skupine, ki se rade pokažejo
na različnih kulturnih in drugih
prireditvah. Vsako leto priredijo
srečanje teh skupin, da se vidijo
in izmenjajo izkušnje.
Minulo soboto je bilo občin-
sko srečanje odraslih folklornih
skupin in skupin domače pesmi
in običajev v Podgorcih. Sodelo-
valo je pet skupin: dve iz Pod-
gorcev in po ena iz Velike Nede-
lje, Obreza in s Huma. Organiza-
tor srečanja je bila občinska Zve-
za kulturnih organizacij Ormož,
prireditelj pa domače Prosvetno
društvo Alojza Žurana. Priredi-
tev si je ogledalo veliko število
gledalcev, ki so nastopajoče za-
greto vzpodbujali s sodelova-
njem pri petju in glasbi. Videlo
se je, da naše ljudstvo še živi za
svoje kulturno izročilo in da ni
bojazni, da bi to izginilo, kot si
žele mnogi zagreteži za nove zvr-
sti glasbe in plesa, ki bi kar po*'
kopali vse ljudsko.
Nastopajoči so prikazali do-
mače običaje ob luščenju koruze
in na kolinah. Povezovalka pro-
grama Marta Bombek je ugotovi-
la, da domače petje in običaji pri
domačem kmečkem delu vse bolj
zamirajo, ker sodobni kmetijski
stroji vse bolj zamenjujejo člove-
(Foto: Ema Žalar)
kovo delo. Brnenje motornih ko-
silnic je zamenjalo pesem kos-
cev, ropot kombajnov pa pesem
žanjic in kožuharjev. Vse manj je
druženja ljudi ob delu, ko so s
pesmijo in igrami popestrili svo-
je vsakdanje življenje. Videli
smo tudi ženitovanjsice običaje
in živahne štajerske plese, ki so
jih spremljali ljudski godci. Bilo
je lepo. Omenili bi le, da bi bilo
dobro, če bi skupine posvetile
nekaj več pozorosti ljudski oble-
ki, da ne bi mešali delovne in
pražnje obleke. Pri prikazovanju
delovnih prizorov je prav, da je
obleka delovna, drugače pa je že
boljše, da so pravilno in lepo
oblečeni v ljudska oblačila, saj se
je slovenski človek vselej rad v
nedeljo in ob praznikih oblekel v
lepa oblačila ter se z njimi posta-
vljal.
Predsednik občinske Zveze
kulturnih organizacij Ormož Mi-
livoj Žemljic je nastopajočim po-
delil priznanja in zaželel, da bi
se prihodnje leto ponovno sreča-
li. Srečanje je spremljala tudi
Nežka Lubejeva, predsednica iz-
vršilnega odbora Folklornega
združenja podravsko-pomursko-
koroške regije iz Maribora. Prire-
ditev je odlično uspela, želimo si
le lahko, da bi jih bilo še več, saj
vnašajo v našo vsakdanjo sivino
nekaj svežine.
VT
TEDNIK - 13. april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Franc Puklavec: »Imamo kar dobro mehanizirano kmetijo. Lahko bi
obdelali 30 hektarov zemlje.«
Anica Puklavec: »Karo je naš novi čuvaj.«
OBISK PRI PUKLAVČEVm V FRANKOVCIH
Rekorderji v vasi narcis
Kak kilometer od ceste Ormož
— Središče, za gozdom leži malce
odmaknjena in mirna vas Fran-
kovci. Ko se človek v teh po-
mladnih dneh skozi gozdič, ki se
že odeva v značilne barve tega
časa, pripelje v Frankovce, po-
stane pozoren na številne narci-
se, ki krasijo okolico nekaterih
domačij.
Franc Puklavec, Frankovci 36.
To ime in naslov se je že nekaj-
krat pojavilo na seznamu naj-
boljših pridelovalcev sladkorne
pese. Tudi lani, ko je suša koraj-
žno pobirala davek tudi na nji-
vah, posejanih s sladkorno peso,
in ko je ponovno oživljena pesa
septembra srkala zalogo sladkor-
ja iz gomoljev, je na njivah Pu-
klavčevih zrasla rekordna količi-
na gomoljev z visoko vsebnostjo
sladkorja. Lani je bil povprečen
pridelek dobrih 44 ton pese na
hektar, pri Puklavčevih pa kar
dvakrat toliko. Na dveh hektarih
in tridesetih arih so pridelali
povprečno 84 in pol tone slad-
korne pese, ki je v povprečju vse-
bovala 16,6 odstotka sladkorja.
Na kakih 80 arih je bil pridelek
precej slab in tako bi lahko osta-
lemu hektarju in pol pripisali kar
stotonski hektarski donos.
Kar malo neverjetno se to sli-
ši, in ko sem se spoznal s Fran-
cem Puklavcem, ki na kmetiji
uradno gospodari od leta 1979,
že prej pa je imel vajeti v svojih
rokah, nisem mogel brez vpraša-
nja, ali je njihova zemlja boljša
od drugih. Nasmehnil seje in za-
mahnil z roko: »Kaj boljša, še
slabša je. Tu pri nas je precej ka-
menja. Je pa res, da smo dali pe-
si vse, kar zahteva. Nikoli nismo
ničesar izpustili, vse je bilo opra-
vljeno pravočasno. Na naši kme-
tiji smo pridelovali peso že po-
skusno, preden je pričela delati
Tovarna sladkorja v Ormožu.
Začeli smo s tridesetimi ari, nato
pa postopno večali površine do
sedanjih dobrih dveh hektarov.
V začetku smo imeli celo teža-
ve, saj nismo dobili toliko umet-
nega gnojila, kot smo ga želeli
dati sladkorni pesi. Na hektar tu-
di po dve toni. Če smo dali samo
tono, je bila prihodnje leto na tej
površini slaba koruza. Toda to
so bili časi, ko je bilo umetno
gnojilo poceni. Takrat smo dobi-
li za šeststokilogramskega bika
deset ton gnojil, danes le še dve
toni ali morda tri. Letos smo ta-
ko dali pesi 1500 kilogramov
umetnega gnojila na hektar. Res
je tudi, da z gnojenjem ne gre
pretiravati. Na to sta me že opo-
zorila sina, ki študirata agrono-
mijo. Res si lahko pomagamo z
vzorci zemlje in njihovo analizo.
Toda kaj pomaga, če iz analize
ugotoviš, da zemlja potrebuje re-
cimo fosfor, kalija pa ima do-
volj. Kje sedaj dobiti samo fos-
forno gnojilo?«
Franc Puklavec je izkušen
kmetovalec, čeprav sodi med
srednjo generacijo, rojen je bil
leta 1943. Pri njem bi se lahko
učili celo tisti, ki si domišljajo,
da že imajo dovolj znanja iz
kmetijstva. Priredil je v nekaj mi-
nutah pravo strokovno predava-
nje o uporabi škropilnice, o me-
šanju kemikalij z vodo, o hitrosti
vožnje med škropljenjem in tako
naprej. Trdno je prepričan, da
zaradi nepravilne uporabe kemi-
kalij zelo zastrupljamo naravo,
škodo pa delamo tudi svojim
poljščinam, ki sledijo v nasled-
njih letih. Veliko resnic je v nje-
govih besedah in človek ob njih
spozna, da je kmetijstvo res ob-
sežna dejavnost, ki so ji kos le
zelo razgledani ljudje.
Koliko pese ste posejali letos,
ga vprašam.
»Letos smo pesi namenili 2,20
hektara. Če bi imeli več zemlje,
bi je lahko posejali več. Sedaj se
včasih že odločimo za triletni ko-
lobar. Posejemo še kak hektar
pšenice in okoli pet hektarov ko-
ruze, ki jo v glavnem siliramo za
bike — pitance. V zadnjem času
imamo probleme z nabavo telet.
Ker je tudi usoda pridelovanja
pese negotova, razmišljamo zno-
va o kravah molznicah, saj so
hlevi zgrajeni.
Lahko bi rekel, da imamo pe-
so letos na preizkušnji. Vlaganja
v to kulturo so ogromna, krediti
za reprodukcijski material imajo
nevzdržne obresti. Letošnja jesen
bo torej pokazala, ali bo pesa še
ostala na naši kmetiji. Ce ne bo
imela ustrezne cene, se bo mora-
la prva umakniti krmnim rastli-
nam, ki ne zahtevajo veliko vla-
ganja, pa tudi dela ne.«
Koliko zemlje bi lahko obde-
lala vaša družina?
»Sedaj imamo osem hektarov
orne zemlje, nekaj je imamo tudi
v najemu. Imamo štiri traktorje
in še nekaj drugih strojev. Me-
nim, da bi lahko ena družina ob-
delala kakih trideset hektarov ve-
liko kmetijo. Več ne bi šlo brez
tuje delovne sile. Toliko zemlje
bi želel imeti — ali v najemu, še
raje pa bi jo kupil. Če bi seveda
bila naprodaj in če bi bila cena
normalna.«
Kako gledate na prihodnost
kmetijstva?
»Mislim, da država kmetijstvo
izkorišča. V naprednem svetu dr-
žave mnogo več vlagajo v kmetij-
stvo kot pri nas. Je pa res, da je
država delavcu že vse vzela, saj
dela za deset krat manjšo plačo.
Tako se je sedaj ponovno spravi-
la nad kmeta; tu je morda še kaj
vzeti. Če se naši pridelki podra-
žijo letno za 200 ali 300 odsto-
tkov, cene reprodukcijskega ma-
teriala pa kar za tisoč odstotkov,
je to konec za kmetijtvo. Čez ne-
kaj let se lahko zgodi, da bomo
lačni. Kmetje sicer ne, saj bomo
zase še pridelali . . .!«
Po teh besedah sem se zami-
slil. Če se ne bomo hitro zavedli
tega položaja, se lahko uresniči-
jo. Mučno tišino, ki je nastala v
kuhinji, je pretrgal upokojeni ču-
vaj Muri. Tudi on ima 16-letne
izkušnje in morda je z renčanjem
pritegnil gospodarju. Zunaj, na
velikem kmečkem dvorišču pa
nas je z mladostno radostjo raz-
veselil novi čuvaj, nemški ovčar
Karo. Tako sem se znova spom-
nil gospodarjevih besed, tokrat
tistih, ko je zatrjeval, da države
ne morejo uspešno voditi ljudje,
ki se na to ne razumejo. Sedanji
voditelji so po daljšem času tak-
šni, ki dajejo upanje. Morda pa
bomo lahko čez nekaj let v kuhi-
nji družine Puklavec v Frankov-
cih ali v katerikoli drugi kmečki
kuhinji že spomladi izračunali,
koliko bo veljal ta ali oni kmečki
pridelek ali izdelek na iesen.
J. Bračič
M. Goznik
Anica Puklavec
»Povsod
smo
skupaj...«
Anica je kmečka ženska, po
končani osnovni šoli je želela osta-
ti na kmetiji. Živela je pri stari
mami in očetu, očeta ni poznala,
mama pa si je spletla drugo gnez-
do.
Ko sta se s Francem pred več
kot dvajsetimi leti poročila, nista
imela praktično ničesar razen
pridnih rok in trdne volje, da ne-
kaj ustvarita. Danes sta na uspehe
zelo ponosna. Tudi pri njiju se že
pozna, da je življenje na kmetiji
postalo težko. Anica poudarjeno
pove. da hi mladi bolj ostajali na
kmetijah, če bi imeli pred seboj ja-
sno prihodnost.
Njen dan se pričenja že zelo
zgodaj. Otroci gredo v šolo: fanta
Ivan in Franci, stara dvajset let.
obiskujeta Višjo agronomsko šolo
v Mariboru, Zlatka je stara šest-
najst let in obiskuje Ekonomsko
srednjo šolo v Ptuju. Dvojčka mo-
tata vstati že kmalu po četrti uri.
Zvečer se vračata ob pozni uri.
Kdaj študirata ? Ob sobotah in ne-
deljah. Včasih se Anica naredi hu-
do in ju priganja k učenju, onadva
pa trmarita in želita čimveč poma-
gati očetu in materi. V tej jezi je
tudi ponos, saj se njuni otroci za-
vedajo, da brez skupnega dela in
trdnih družinskih vezi uspehov ni.
Fanta sta dobila štipendijo, si-
cer starša študija vseh ne bi zmo-
gla. Eden je dobil Kombinatovo
štipendijo, drugi iz združenih sred-
stev. Ivek je bolj žilave narave,
Francije bil v mladosti bolehen. V
začetku je bilo težko, pravi Anica,
saj sta se predčasno rodila in po-
trebovala veliko več nege. Lepo ju
je gledati, drug brez drugega ne
moreta.
Za Anico in Franca je vsak dan
delaven, počitka skoraj ne pozna-
ta. O dopustu ne razmišljata. S
Kombinatom gresta na izlet, pa še
ta je lahko samo enodneven: kdo
hi sicer vse postoril v hlevu, v hiši.
poskrbeti je treba tudi za taščo, ki
je že štiri leta v postelji. Včasih
gresta po nakupih v Ormož. Ptuj
in v Maribor. Tega je Anica vedno
vesela. Le cene jo »vznemirjajo«, z
njimi se ne more sprijazniti. Da bi
le vsaj nekaj časa vzdržale, na ti-
ho želi. Cene reprodukcijskega
materiala že ogrožajo kmetijsko
proizvodnjo.
Aničini prosti trenutki so vezani
na knjige. Rada bere. Tudi pred
televizor rada sede in pogleda do-
bro nadaljevanko. Njene želje so
rezane na prihodnost otrok. Da bi
Hm šlo bolje kot nama, poudari'
Tudi hišo bi rada dokončala. Ma-
terial je. le čas je tisti, ki ju veno-
nier preganja. Zemlja ima pred-
nost.
S Francijem razmišljata o tem.
hi imeli več zemlje, saj je meha-
nizacije pri hiši dovolj.  Trideset
hektarov zemlje bi lahko obdelo-
vali le. če bi otroci ostali doma.
T^rugače so takšni in podobni na-
^'fii nerealni.
Za bodočnost kmetijstva bomo
'norali v družbi še marsikaj nare-
dili Tudi Frankovci potrebujejo
^vež veter. Tega lahko prinesejo
'^ladi. Za zdaj je v vasi za mlade
^^lo slabo poskrbljeno. .So brez ga-
'''Iskega in drugega primernega
P''ostora. kjer bi lahko tudi sicer
^'^gače živeli, se srečevali in ko-
^ali nove načrte.
Predavanje o pravicah bolnikov
Društvo pravniko\ v gospodarstvu Maribor — podružnica
Ptuj Ormož pripravlja danes, 13. aprila, ob 19. uri predavanje Nade
Glažar, diplomirane pravnice iz ZC dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj
delovna skupnost skupnih služb, o pravicah pacienta v sistemu zdrav-
stvenega varstva.
Predavanje bo v prostorih Mipovega obrata družbene prehrane
na Ormoški cesti v Ptuju (bivša gostilna Turist).
MG
Svet šole OŠ bratov Štrafela Markovci
razpisu|e dela in naloge
ravnatelja.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o
osnovnih šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske
politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima organizacijske sposobnosti
— da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do
družbene lastnine in samoupravljanja.
Mandat traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj
kandidat pošlje na naslov:
OŠ bratov Štrafela Markovci — za razpisno komisijo.
Ponudbe na razpis sprejema komisija 15 dni po objavi.
Pojemo z gosti
za goste
Petek, 31. marca 1989. Dvorana narodnega doma v Ptuju je bila
polna do zadnjega kotička in pesem je zvenela med ljudi iz več kot 80
grl pevk in pevcev iz Škofje Loke in Ptuja. Zares prijeten pevski ve-
čer, pa še slovesen povrhu, saj je bil skupni koncert namenjen 25. ži-
vljenjskem jubileju profesorja Jožeta Gregorca, prvega dirigenta ptuj-
skega zbora.
Profesorju Jožetu Gregorcu je v imenu nemške pevske zveze čestital ob
jubileju tudi njegov prijatelj Michael Ide ter mu ob tem izročil še spo-
minsko darilo.
Čestitke dirigentu mešanega pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke To-
mažu Tozonu, ki je s svojimi pevci prevzel srca občinstva.
Člani komornega pevskega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen, so svo-
jim pevskim prijateljem iz Škofje Loke pripravili tudi nekaj izvirnih
spominskih daril (prispevek Pekarne Vinko Reš — razen pletenke, se-
veda), (foto: M. Ozmec)
V vrtu
V SADNEM VRTU so koščičarji, kot so mareli-
ce, češnje pa tudi nekatere vrste sliv, že odcveteli,
pečkarji pa se na cvetenje pripravljajo, saj se bodo
najprej razcvetele hruške, nato pa še jablane. Vse v
naravi letos prehiteva za kake tri tedne, zato smo
tudi predspomladansko škropljenje sadnega drev-
ja že končali, naslednja škropljenje, ki jih bomo
opravljali le po navodilih in napovedih prognosti-
čne službe, pa lahko opravimo le s poletnimi škro-
pivi.
Tudi čas za sajenje sadnega drevja je potekel
konec marca, saj bi kasnejše sajenje mladih dre-
ves, sedaj ko že močno v krožijo rastlinski sokovi,
bilo glede na sadilni uspeh tvegano.
V sadnem vrtu je sedaj primeren čas, da opravi-
mo spomladansko gnojenje drevja s sadjarskim ni-
trofoskalom, ki ga pri mladih drevescih, ki še ne
prenašajo ledine, zakopljemo hkrati s spomladan-
sko obdelavo. Od gnojenja sadnemu drevju v
zgodnji pomladi je odvisna njegova vegetacija, le-
ta pa posredno vpliva na rodovitnost oziroma
tvorbo cvetnega nastavka v avgustu za naslednje
leto.
V OKRASNEM VRTU pričnemo pripravo gre-
dic, ki jih bomo zgodaj zasadili s sadikami trajnih
ali enoletnih cvetlic. Ta čas je najugodnejši za ra-
zmnoževanje poleti in jeseni cvetočnih trajnic, kot
so razne marjete, ognjiči, mnogocvetne krizanteme
in podobne. Sadimo rastline, ki smo jih dobili z
enostavno delitvijo starejših rastlin, in take, ki smo
jih vzgojili s potaknjenci.
Čeprav je letošnja pomlad izredno zgodnja, pa
nam z ohladitvami lahko prinese še polno prese-
nečenj, zato setev enoletnih cvetnic — zajčkov, ci-
nij, aster, petunij in drugih, katerih mlade kaleče
rastlinice že ob najmanjši slani pomrznejo —
odložimo v drugo polovico ali na konec aprila, ko
bo tudi zemlja toplejša.
Če še nameravamo saditi okrasno grmičevje, je
pogoj za uspeh, da korenine dobro zmočimo v
zmesi ilovice, kravjeka in vode, prst h koreninam
zatlačimo in obilno zalijemo. Nato površino zasi-
pljemo z rahlo zdrobljeno prstjo, da preprečimo
čezmerno izhlapevanje vlage iz tal.
V ZELENJADNEM VRTU pa v aprilu napravi-
mo nasad belušev ali špargeljnov, kot jim pravimo
po domače. Pridelovanje belušev je nekoliko zah-
tevnejše vrtnarsko opravilo zaradi priprave stebel
oziroma stebelnih brstov za hrano. Nasad belušev
ostane na istem mestu 12 do 15 let in uspeva le na
toplih, sončnih in zavarovanih legah z ilovnato ze-
lo zračno prstjo, močno pognojeno z organskimi
gnojili. Beluše lahko vzgojimo iz semena, vendar
bomo tako pridelek dobili šele po treh letih. Zato
je boljše, da kupimo eno- ali dvoletne že vkoreni-
njene sadike belušev. Sadimo jih v 25 cm globoke
in 30 cm široke jarke najmanj 90 cm narazen. Pri
sajenju korenine razprostremo in jih za začetek
pokrijemo le z 8 cm debelo plastjo zemlje, drugo
pa pustimo, da bomo jarek postopoma zasipavali
med poletjem. Prvo in drugo leto ne smemo rezati
ničesar, da bi se koreni prek zelenih nadzemnih
poganjkov dobro prebranih z asimilati. Tretje leto
pa lahko odrežemo pri vsaki rastlini le enega do
dva brstna poganjka, primerna za pripravo jedi,
vendar samo do začetka junija, ker morajo drugi
poganjki, ki jih tvorijo visoka zelena stebla aspara-
gusa, ostati za tvorbo asimilatov. Vsako naslednje
leto lahko režemo veliko brstnih ali stebelnih po-
ganjkov za jelo, ker je rastlina zato vegetativno
sposobnejša.
Beluši so iz botanične družine asparagusov in so
tudi okrasna rastlina na vrtu. Beluši so upravičeno
v naši prehrani prava zelenjavna specialiteta, saj
jih lahko pripravimo na mnogo načinov, njihova
hranilna vrednost pa je predvsem bogastvo vitami-
na C in karotina.
Miran Glušič, ing. agr.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
13. april 1989 - TEDNIK,
Nova trgovina
v Gerečji vasi
v Gerečji vasi so pred nedavnim odprli novo zasebno trgovino inj
minibife. V lanskem letu so v tej vasi zaprli trgovino, tako da so mora-i
li vaščani nakupovati v bolj oddaljenih krajih. Branko in Brigita Oj-
steršek sta sprejela ponujene prostore pri gasilskem domu ter naredi-
la zelo lep poslovni prostor, kjer sta trgovina in minibife. Skupna po-
vršina je 126 kvadratnih metrov; od tega ima bife 20, trgovina pa 76
kvadratnih metrov. Naložba je po uradni ocenitvi vredna 700 milijo-
nov dinarjev. Branko Ojsteršek, mladi lastnik, nam je povedal, da bo
v začetku delovni čas daljši, kasneje pa se bo prilagodil potrebam kra-
janov. Upa, da bo s svojimi artikli zadovoljil njihove potrebe.
Tekst in foto: Danilo Klajnšek
Uspela delovna akcija
v Lovrencu na Dravskem polju so se odločili, da bodo pred pr-
vim pomladanskim delom popravili poljske ceste, ki so bile zares v
zelo slabem stanju. Akcije na nivoju KS Lovrenc na Dravskem polju
se je udeležilo prek petdeset krajanov in sodelovali so v raznih obli-
kah prostovoljnega dela. Pričakovali so več udeležencev, morda pa
bodo ti drugi, ki so v hladnem vremenu ostali doma, prišli na pomoč
drugič. Toda kljub vsemu so delo opravili po načrtu.
-       .....       ^ Tekst in foto: D. Klajnšek
V novih prostorih
z dokajšnjo zamudo objavljamo, da v Markovcih že od novega
leta delajo v novih prostorih, ki so nad novo samopostrežnico. Prosto-
ri so lepo urejeni, na voljo pa so tri pisarne in sejna soba za 60 ljudi.
Tako so krajevna samouprava, DPO in društva dobili solidne prosto-
re za nemoteno delo.
1. kotar
Novi prostori so v tem delu zgradbe.
Občinsko tekmovanje Kaj veš
o prometu v občini Ormož
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem'prometu občine Ormož je
razpisal 19. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za osnovne šole
občine Ormož; to bo v soboto, 15. aprila, ob 9. uri pred domom dru-
štev Ormož.
Pravico do nastopa na občinskem tekmovanju imajo učenci os-
novnih šol občine Ormož, ki bodo najbolje uvrščeni na predhodnih
razrednih šolskih tekmovanjih.
Tekmovanje bo potekalo ekipno in posamično. Ekipe bodo se-
stavljali učenci osnovnih šol Ormoža, Tomaža pri Ormožu, Miklavža,
Središča ob Dravi, Velike Nedelje in osnovne šole Stanka Vraza. Tek-
movalni program obsega testiranje s testnimi polami z vprašanji o
cestnoprometnih predpisih, ocenjevalno vožnjo s kolesom pony na
prometnih površinah in spretnostno vožnjo na poligonu. Najbolje
uvrščeni tekmovalec na občinskem tekmovanju si bo pridobil pravico
do nastopa na republiškem prvenstvu.
VT
Praznik vina v Podgorcih
o pripravah na letošnji 13.
praznik vina v Podgorcih, ki bo
konec aprila letos, je bila beseda
na tiskovni konferenci Turisti-
čnega društva Podgorci minuli
ponedeljek.
Od leta 1977, ko si je komaj
ustanovaljeno Turistično društvo
Podgorci želelo izvirno obliko
delovanja in lastno prireditev —
pokušnjo in ocenitev domačega
kmečkega vina — pa vse do letos
je bila glavna usmeritev kvalitet-
na pridelava grozdja, boljše in
strokovno kletarjenje, kultura pi-
tja in vzgoja potrošnikov, da po-
stane vino hrana.
Prvo leto je bilo ocenjenih 15
vzorcev, lansko leto že 184, izlo-
čili so samo 4 vzorce zaradi slabe
kvalitete. 70 vzorcev vina so pri-
spevali člani Društva vinogradni-
kov Jeruzalem, ki letos že peto
leto sodelujejo s Turističnim dru-
štvom Podgorci na prireditvi
Praznik vina. 112 vzorcev vina so
za lansko 12. prireditev prispeva-
li ljubitelji vina iz ožje in širše
okolice Podgorcev. Lahko reče-
Priznanja in pokali.
mo, da so bili ti vzorci pripeljani
vse od Maribora do Murske So-
bote ter od Haloz do Šentilja. V
kratkem obdobju nekaj let opa-
žajo ocenjevalci vina velike spre-
membe v kvaliteti vina in kletar-
jenju. Spremenjen je tudi odnos
do vina in pitja. Lansko leto je
bilo podeljenih 28 diplom z veli-
kim zlatim znakom za vina vr-
hunske kvalitete, 79 zlatih in 51
srebrnih priznanj. Samo 18 vzor-
cev vina je bilo ocenjenih slabše
od 15 točk. ZaL šampiona pa je bi-
la podeljena velika zlata steklena
amfora - najvišje priznanje.
Vzorce vina bodo letos pričeli
zbirati 21. aprila na že znanih
zbirnih mestih v občinah Ormož,
Ljutomer in Ptuj. 22. aprila bodo
vinogradniki lahko prinesli vzor-
ce od 7. do II. ure tudi v dvora-
no Prosvetnega društva Podgor-
ci. Popoldne tega dne se bo pri-
(Foto Ema Žalar)
čel preddegustacijski postopek,
ki ga bo s skupino študentov z
Biotehnične fakultete iz Ljublja-
ne in Višje agronomske šole iz
Maribora opravila enologija iz
ormoške kleti Lidija Ruška, dipl.
ing. živ. tehnologije. Vina bodo
razvrstili po ostanku nepovrete-
ga sladkorja, da bo imela stroko-
vna komisija priznanih enologov
v nedeljo, 23. aprila, lažje delo.
Predsednik letošnje ocenjevalne
komisije bo dipl. ing. agr. Matija
Kociper iz ormoške kleti.
Vse podatke o ocenitvi bodo
obdelali računalniško, kar je
med drugim prispevek Tovarne
sladkorja Ormož, ki je bo Skup-
ščini občine Ormož sof>okrovitelj
13. praznika vina v Podgorcih.
V letošnji zimski sezoni je Tu-
ristično društvo Podgorci skupaj
z Društvom vinogradnikov Jeru-
zalem organiziralo izobraževanje
vinogradnikov, kjer so v glavnem
govorili o kletarjenju, pridelavi
grozdja in mehanizaciji ter o sad-
ju, ki raste ob kmečkih vinogra-
dih. Udeležba je bila vedno veli-
ka; na zadnjem predavanju v go-
stišču Taverna, ko je bil govor o
kmetijski mehanizaciji pri obde-
lavi vinogradov, je bilo prisotnih
prek 120 članov.
Za letos so naprosili nasled-
nje znane enologe, da bodo so-
delovali pri strokovnem ocenje-
vanju vina:
Tone Vodovnik, Jože Prot-
ner. Boris Beloglavec in Tone
Zafošnik iz Maribora. Tone
Skaza iz Ptuja, Lidija Ruška
in Matija Kociper iz Ormoža,
Slavko Žalar in Cvetka Sakel-
šek iz Ljutomera, Lojze Filipič
iz Gornje Radgone in Franc
Bezjak iz Brežic ter tudi prvo
damo slovenskega vinarstva
dr. Slavico Šikovec z Biotehni-
čne fakultete iz Ljubljane.
Letos imajo natiskana nova
priznanja, najboljši vzorci posa-
meznih vrst vina pa bodo nagra-
jeni s steklenimi vrči, izdelkom
Steklarske šole iz Rogaške Slati-
ne, šampion pa prejme veliko
stekleno amforo. Yj
21. 4. med 15. in 18. uro bo-
do zbirali vzorce vina pri na-
slednjih vinogradnikih:
1. Francu Vrečarju v Ormo-
žu
2. Francu Gorjaku v Stanov-
nem
3. Jožetu Slavincu v Ivanj-
kovcih
4. Emilu Štamparju v Veli-
kem Brebrovniku
5. Sašku Štamparju na Kaj-
žarju
6. Stanku Čurinu na Kogu
7. Jožetu Gorjaku v Ceza-
njevcih
8. Maksu Gošnjaku v Ljuto-
meru
9. Ivu Trstenjaku v Stročji
vasi pri Ljutomeru
10. Antonu Ureku na Mest-
nem vrhu pri Ptuju
11. V dvorani Prosvetnega
doma v Podgorcih — 22. 4.
.med 7. iuJLuro......,_______^,
Novi zvonovi v Majšperku
v središču Majšperka stoji cer-
kev, posvečena svetemu Miklav-
žu. Proti koncu druge svetovne
vojne je nemški okupator iz nje
odpeljal veliki zvon z željo, da ga
pretopi za naboje in podaljša že
tako izgubljeno vojno. Farani so
takrat z veliko žalostjo spremljali
ta dogodek. Vsa povojna leta se
je v cerkvi oglašal popolnoma
dotrajan zvon, ki ni imel več pra-
vega glasu.
Proti koncu lanskega leta pa je
na pobudo mnogih občanov ste-
kla akcija za nakup novih zvo-
nov. Na veliko presenečenje je
nabiralna akcija nadvse dobro
uspela. Po dokončni odločitvi
kje naročiti nove zvonove, je od-
potovala delegacija v tovarno
zvonov GRASSMAVR INNS-
BRUCK in sklenila pogodbo za
tri bronaste zvonove z dodatno
opremo. Razveseljivo je, da ni
bilo nobenih težav pri iskanju
dovoljenj. Zbiranje finančnih
sredstev nam je odobrila uprava
za notranje zadeve občine Ptuj,
prav tako sta nam pomagala pri
urejanju dokumentacije Zavod
za kulturno dediščino Maribor
in pa carinska uprava. Krajevna
skupnost Majšperk ima tudi
mnogo zaslug pri izvedbi te akci-
je. Z denarjem, ki je ostal od na-
biralne akcije, smo nabavili v
križevskih opekarnah še strešno
opeko in cerkev je dobila novo
kritino. Obnovili smo električno
napeljavo, uredili bakrene žlebo-
ve in tudi delo v zvoniku je v
sklepni fazi.
K opravljenemu delu so pripo-
mogli mnogi: tesarska dela je
opravil Murko iz Sel, kleparska
Jože Vajskop iz Skrbelj, TVI je
opravila dela z viličarjem, RTP
Cirkovce in Gasilsko društvo
Majšperk sta posodila lestve,
Leopold Hajšek iz Sestrž pa je
posodil transportni trak.
Zahvala gre vsem, ki so prispe-
vali svoj delež z denarjem ali
prostovoljnim delom. Na dan,
ko so pripeljali zvonove iz Mari-
bora, jih je sprejela velika množi-
ca vaščanov Sestrž, pridružili so
se jim tudi vaščani Medvede in
dela Podlož ter jih spremljali do
Majšperka z veselim petjem in
janževcem. Vse se je drugi dan
ponovilo po vseh vaseh, ki spa-
dajo v majšperško župnijo.
Velik delež za zvonove je pri-
spevala župnija LEIBSTADT iz
Švice, družina Milke Strnad, ro-
jene Furman, iz Modlinga ter
Jernej Lipovšek z ženo Zinko,
rojeno Kmetec, iz Medvede. Ti
bodo botri novim zvonovom. V
zvonik jih bomo namestili 16.
aprila ob 14. uri.
Vabimo tudi sosednje župnije,
da se udeležijo našega enkratne-
ga doživetja.
D. A.
Zdrava pitna voda
z Ravne Gore v Meje
pri Florjanu
KS Cirkulane poskuša praktično in neposredno obliko povezo-
vanja in sodelovanja z združevanjem dela in sredstev uresničevati tu-
di na gospodarskem področju. Na tej osnovi je bil nedavno sklenjen
sporazum med komunalnima skupnostima Ptuj in Ivanec za gradnjo
vodovodnega omrežja. Priprave na realizacijo tega projekta potekajo
zelo intenzivno. Upamo, da bo že letos lahko zdravo pitno vodo, ki
bo pritekala z Ravne Gore na Hrvaškem, pilo 30 do 40 gospodinjstev.
Tako bodo v celoti zadovoljene potrebe najmanjše vasice Meje, ki je
na zelo hribovitem in težko dostopnem območju. Nekoliko težji bo
tudi izkop, ker bo potrebno na več mestih ročno izkopavanje, vendar
upamo, da bomo tudi te ovire s skupnimi močmi in voljo premagali.
Ob tej priliki bi se v imenu KS Cirkulane želel iskreno zahvaliti Ko-
munalni skupnosti iz Ptuja za razumevanje in delež za gradnjo vodo-
vodnega omrežja. Tako je pomagala, da bo dobila najbolj oddaljena
vasica Meje pri Florjanu zdravo pitno vodo. To je še en lep primer
skrbi širše družbene skupnosti za naše krajane, ki so socialno najšib-
kejši, in primer več za sodelovanje in odpiranje KS Cirkulane izven
krajevnih in občinskih meja.
Janez Korenjak
Srečanje upokojenih delavcev
v petek, 31. marca, so se v Železniških delavni-
cah zbrali upokojeni delavci na povabilo sindikal-
ne organizacije in vodstva TOZD. To je drugo tak-
šno srečanje. Od 70 upokojencev se jih je zbralo
40. Ob prihodu jim je zaželel dobrodošlico pred-
sednik sindikata Aleksander Lepenik, o doseženih
rezultatih in nadaljnjih načrtih pa je direktor Ivan
Šic.
Udeleženci so si ogledali delavniške prostore in
delovni proces ter vsi hkrati ugotavljali, da se je v
delavnici mnogo spremenilo na bolje tako glede
opreme kot delovnih razmer.
V imenu upokojencev se je za povabilo zahvalil
Alojz Koželj in med drugim poudaril, da so zado-
voljni ob pogledu na dosežene rezultate, ki potrju-
jejo, da gre razvoj naprej tudi brez njih in pred-
vsem brez tistih na višjih položajih, ki so mislili,
da so nenadomestljivi.
Najstarejši udeleženec srečanja je bil Vinko
Ogrizek, star 84 let. Povedal je, da se je izučil za
tapetarja in sedlarja. Ko se je leta 1942 vrnil iz
nemškega ujetništva, je bilo težko dobiti službo v
njegovi stroki, zato se je odločil, da si poišče delo
v železniških delavnicah. To se je zgodilo junija le-
ta 1942. Začel je pri manj zahtevnih delih, se trudil
in napredoval. Opravil je tečaj za kvalifikacijo
ključavničarja ter delal pri popravilu zavor tovor-
nih vagonov in izdelavi rezervnih delov. Proti kon-
cu druge svetovne vojne je bila delavnica poruše-
na. Obnova je zahtevala mnogo udarniškega dela.
Za celotno obdobje njegovega dela so značilne
težke delovne razmere, delo na prostem in fizični
napor. Leta 1960 je bil upokojen. Nikoli ni pretira-
val v hrani in pijači, živel je skromno, saj drugače
ni bilo mogoče, vzdrževal je družino ter si zgradil
svoj dom. Pri 84 letih ima zelo dober spomin, je
vedrega značaja in se rad pošali, pa čeprav ga bo-
lezen že daje in mu odpovedujejo noge, tako da se
premika s pomočjo bergel.
Srečanje se je nadaljevalo z družabnim delom,
na katerem so v prijetnem vzdušju obujali spomi-
ne ter se pogovorili to in ono. Na koncu je bila iz-
ražena obojestranska želja, da srečanje postane
tradicinalno in se prihodnje leto spet dobimo.
Miran Skok
Vulkanizerstvo
v Mezgovcih
v krajevni skupnosti Dornava in njenih naseljih Mezgovci in
Dornava je obrtništvo močno razvito. Povečini se za delo v obrti odlo-
čijo zdomci po vrnitvi v domovino. Tako je bilo tudi pri Stanku
Krajncu iz Mezgovec 19, ki je obrt pričel prvega aprila. Odločil se je
za vulkanizerstvo in v okviru tega tudi za montiranje in snemanje
gum za tovorna vozila in traktorje ter popravila le-teh. Slednje je še
posebej pomembno, saj je to območje pretežno kmetijsko in je pov-
praševanje po tovrstnih storitvah veliko.
Stanko Krajnc je v tujini delal 18 let. Vrnil se je decembra lani.
Podobno delo je opravljal že v tujini. Za odprtje delavnice pa je po-
treboval potrdilo o preizkusu znanja. Uspešno ga je opravil pri Zvezi
obrtnih združenj Slovenije.
Delavnica bo odprta vsak dan od 7. do 15. ure, stranke pa bodo do-
brodošle tudi ob drugih urah. Zanimivo je, da je stroje dodobra preiz-
kusil že kar na začetku, saj so prve stranke prišle že kmalu po odprtju
delavnice. Stroje je v celoti uvozil in so popolnoma novi- _   _MG_
Stanko Krajnc pri centrimem stroju. (Posnetek: Laura, Gorišnica)
TEDNIK - 13. april 1989^
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
9. občinska revija folklore
Vsak narod se mora zavedati svojih korenin, zato ni čudno, da se
je v občini Slovenska Bistrica zelo razvilo in razmahnilo ljudsko petje
ter raziskovanje ljudskih plesov, običajev in navad. Vso to dejavnost
pa Slovenjebistričani radi tudi pokažejo. V soboto, I. aprila, so se
zbrali v Poljčanah na 9. občinski reviji folklornih in tamburaških sku-
pin občine Slovenska Bistrica. Ker je bilo prijavljenih veliko število
skupin, so srečanje razdelili v dva dela.
Ob 16. uri je bil nastop desetih otroških in pionirskih folklornih
skupin, ki delujejo v VVO Slovenska Bistrica ter v osnovnih šolah v
Slovenski Bistrici, Poljčanah, na Spodnji Polskavi, v Zgornji Ložnici
(Venčeslju), Crešnjevcu in Laporju. Pokazali so dobro poznavanje
slovenskih ljudskih plesov in iger. Nežka Lubej, predsednica izvršne-
ga odbora folklornega združenja podravsko-pomursko-koroške regi-
je, ki je revijo spremljala, je le menila, da bi morale otroške folklorne
skupine vključiti v svoj program več starih otroških ljudskih iger in
biti bolj otroško razigrane. Šele pozneje, z leti pa naj bo folklorni ple-
sni program bolj zahteven in resen.
Zvečer, ob 19. uri, pa so se zbrale odrasle folklorne skupine. Na-
stopile so skupine iz Poljčan, Makol, Šmartna na Pohorju, Impola ter
tamburaški skupini iz Poljčan in Šmartna. Skupine so pokazale dobro
poznavanje štajerskih in gorenjskih plesov in običajev, posebno sva-
tovskih. Vsi so bili oblečeni v lepa ljudska oblačila ter se zavzeto in s
srcem predali plesu. Skupine so spremljali godci, ki so dobro obvla-
dali ljudske viže. Slovenjebistričani so pokazali, da se vedno bolj za-
nimajo za bogato ljudsko izročilo pohorskega in haloškega sveta, ki je
bilo do nedavnega še skoraj neznano. V razgovoru so ugotovili, da
morajo biti pozorni pri oblačilih, da ne bodo mješali delovne in ne-
deljske obleke, saj se je naš slovenski človek že od nekdaj za praznike
in nedelje rad pražnje oblekel.
Folkloristi so se razšli z obljubo, da bodo še naprej zavzeto delali
in se naslednje leto zopet srečali. Poudariti pa je potrebno, da so se
prireditelji ZKO Slovenska Bistrica, Folklorna skupina OŠ Edvar-
da Kardelja Poljčane in Folklorna skupina KUD Janko Živko Poljča-
ne — potrudili in pripravili odlično prireditev, kakršnih si v vsakdanji
sivini našega današnjega življenja še želimo.
E. P.
»Požar« na osnovni
šoli Markovci
v ponedeljek, 27. marca, je ob
16. uri »zagorelo« na osnovni šo-
li bratov Štrafela Markovci. Ta-
koj je prihitelo na pomoč Gasil-
sko društvo Markovci, in ko je
ugotovilo, da samo ne bo moglo
pogasiti požara, je poklicalo na
pomoč vsa gasilska društva v
Gasilskem centru Markovci. Ta
so prihitela na požarišče v naj-
krajšem času. V akcijo je stopilo
vseh deset GD. Vajo sta uspešno
vodila poveljnik GC Martin Za-
muda in njegov namestnik Stan-
ko Veselic.
Vaja je imela naslednji na-
men:
1. evakuacija učencev, ki se
niso mogli rešiti sami, in nudenje
prve pomoči,
2. lokaliziranje požara,
3. pogasitev požara,
4. strokovno izpopolnjevanje
gasilcev s koordinacijo akcije v
gasilskem centru,
5. preventivno vzgojo učencev
in vaščanov.
Potekala je uspešno in usklaje-
no. Gasilci so vodili evakuacijo
šole in opremljeni z zaščitnimi
oblekami in plinskimi maskami
pravočasno rešili vse učence, ki
se niso mogli rešiti sami, jim nu-
dili prvo pomoč in poškodovane
predali zdravniškemu varstvu.
Nekaj G D je varovalo dele šole,
ki še niso goreli, in okolico, dru-
ga pa so gasila požar. Pri akciji
je sodelovalo 62 gasilcev in več
občanov. Na požarišču je bilo 7
orodnih avtomobilov, 2 vodni ci-
sterni in 2 kombinirani vozili.
Pod uspešnim vodstvom po-
veljnika GC in njegovega na-
mestnika je bil prikazan mode-
ren način usklajevanja reševanja
učencev, lokaliziranja in gašenja
požara. Uporabili so vodo iz hi-
drantov. G D so izvedla uspešne
napade na požar, polnila vodne
cisterne in cisterne kombiniranih
vozil, ki so prikazala gašenje s
»topom«, ter razvila več sto me-
trov cevi B in C.
V 20 minutah so bili učenci
evakuirani, požar pa lokaliziran
in pogašen.
Pri analizi vaje so ugotovili, da
so gasilska društva svojo nalogo
opravila in je vaja dobro uspela.
Prikazana je bila moderna tehni-
ka koordiniranega dela vseh ga-
silskih društev v gasilskem cen-
tru. Gasilci so strokovno dobro
pripravljeni in opremljeni. Vod-
stva društev in centra so odlična.
Vaja je prikazala, da je tudi
udarna moč GC Markovci veli-
ka. Posebno pohvalno pa je, da
je osnovna šola bratov Štrafela
Markovci dala v svoj načrt dela
tudi obrambni dan s požarnovar-
nostno vsebino, saj je to vzgojno
za učence in tudi praktičnega
preventivnega značaja.
Osnovna šola Markovci in GC
Markovci stalno uspešno sodelu-
jeta in načrtujeta delo tudi v pri-
hodnje. Za takšno sodelovanje
sta zaslužna predvsem ravnatelj
šole Jože Foltin in poveljnik ga-
silskega centra Martin Zamuda,
ki imata razumevanje in posluh
za skupno delo.
Nujno je, da bodo društva v
bodoče še utrjevala strokovno
vzgojo naših gasilcev in z vajami
uspešno uskladila delo. Potrebu-
jejo pa večjo družbeno pomoč za
nakup opreme in tehnike, ki je
nujna za vedno zahtevnejše po-
žare.
Družbi v pomislek pa naj bo,
da je občinska prispevna stopnja
za požarno varnost ena najnižjih
v SRS in tako odločno prenizka
za uspešno preventivno delo in
požarno varnost.
G. C.
Ali vemo, kaj je zdravo
življenje
v Srednješolskem centru v Ptuju od lanskega le-
ta deluje in živi Klub za zdravo življenje. V Klubu
zdravljenih alkoholikov v Ptuju pa naši večletni
zdravljenci žive tudi drugačno zdravo življenje.
Tudi drugim je potrebno prisluhniti, tistim, ki
jih vzgajamo in ki so krenili po poti zdravega ži-
vljenja, kakor tudi onim, ki so že dolgo tarnali in
se trudijo, da žive drugače.
V nekaj nadaljevanjih bomo podali članke naših
zdravljencev, mladine in strokovnjakov. Vsakega
pisma bralcev nam ali uredniku Tednika na to te-
mo bomo veseli.
Nek zdravljenec, ki abstinira eno leto, je napi-
sal:
»Moj boj za zdravo življenje se je začel na in-
tenzivnem zdravljenju v bolnišnici Ormož in je tra-
jal tri mesece. Komaj po končanem zdravljenju
sem videl, kaj pomenita besedi zdravo življenje.
Videl sem, da življenje, ki sem ga imel pred zdra-
vljenjem, ne privede na pravo pot, zato sem se
odločil za zdravljenje in da spremenim svoje dose-
danje življenje in obnašanje. To se mi je dobro
obrestovalo. Sedaj vidim, kakšno je zdravo in ure-
jeno življenje in obnašanje. PRED ZDRAVLJE-
NJEM Z DRUŽINO NISEM BIL V DOBRIH
ODNOSIH. Prepričan sem bil, da moram opustiti
alkohol in se posvetiti družini in okolju. Sedaj je
zadovoljna družina, predvsem pa žena. Kjer prej
nisva našla skupnega jezika za reševanje raznih
problemov, jih sedaj rešujeva z lahkoto in s skup-
Kljub dobrim rezultatom še veliko nalog
GASILSKI CENTER
VIDEM
Za nami je redna letna konferenca GD Vi-
dem in prav je, da pregledamo nekatere do-
sežke na področju požarne varnosti. Vse
družbene dejavnosti vedno bolj občutijo po-
sledice družbene krize in tudi področje po-
žarne varnosti ni izvzeto. Vsekakor je najbolj
nerodno prav to, da morajo gasilci prepriče-
vati vse tiste, ki so nosilci požarne varnosti,
kot so delegatske skupščine, samoupravni or-
gani in organizacije in podobno. Gasilske or-
ganizacije so v tem mozaiku le strokovni iz-
vajalec, ta strokovnost pa je premnogokrat
povezana z vse večjimi materialnimi sredstvi,
ki so v minulem obdobju omejila marsikateri
program. Tako je težišče gasilske dejavnosti
v tem centru na materialni oskrbi, torej v zbi-
ranju sredstev, in šele potem na drugih ob-
veznostih. Kljub omenjenim težavam pa ima-
mo v prostovoljnem in humanem gasilskem
delu zelo dobre rezultate. Na operativnem
področju imamo zraven centrske vaje še pre-
gled operativne sposobnosti društev. Mnogo
zahtevnega operativnega dela je bilo opra-
vljenega na kar 9 požarih v tem centru. Iz
analize je razvidno, da je pri nastanku poža-
rov odigral odločilno vlogo človeški faktor;
tako bo v bodoče potrebno več strokovne ak-
cije med delovnimi ljudmi in občani, ki zara-
di raznih napak ogrožajo sebe in okolico.
Kljub tem požarom pa lahko ugotovimo,
daje bila preventivna dejavnost zelo razgiba-
na. Posredno delo med gasilci zajema razne
oblike individualnih in skupinskih usposa-
bljanj, vaj, pripravo in vzdrževanje orodja in
opreme, delo z mladino in podobno. Poseb-
na akcija je usmerjena v izvajanje preventiv-
nih pregledov. Cilj ka 211 preventivnih pre-
gledov je bil v evidentiranju in odpravi more-
bitnih vzrokov požarov. Pregledi so tako bili
strokovnosvetovalni. Pregledani so bili tudi
hidranti in ugotovljeno je bilo, da pristojna
služba zanje ne skrbi dovolj odgovorno, saj
so mnogi neuporabni.
Ugotavljamo, da v mesecu požarne varno-
sti nismo izvedli nobenega predavanja za
l^rajane, to pa bo v bodoče moralo imeti
prednostni pomen. Gasilci vseh društev so
vedno pripravljeni izvesti predavanja, vendar
bodo krajani morali pokazati več interesa za
takšno obliko izobraževanja. Ali nas mora
vedno požar oz. nesreča pripraviti, da stori-
mo kaj za sebe? Preventivno tudi pripravlja-
mo obrambno usposabljanje krajanov, saj je
pri temi o nevarnih snoveh prisotna vsaj ena
od oblik človekove ogroženosti. Tudi članice
in mladino zelo uspešno vključujemo v svojo
dejavnost. Programi so zelo pestri in zanimi-
vi in morda bo čitanje tega prispevka vpliva-
lo na odločitve. Izobraževanje predstavlja
pomembno osnovo za vključitev v preventi-
vno kot tudi operativno dejavnost. Ker so
zahtevnosti gorečih objektov vse večje, hkrati
pa gasilska tehnika marsikje zahteva profe-
sionalen pristop, smo na tem področju dose-
gli pomembne rezultate, hkrati pa imamo ve-
like obveznosti. V minulem letu je center bo-
gatejši s 55 izprašanimi gasilci, 10 gasilskimi-
častniki in 2 višjima gasilskima častnikoma.
Planirana so nadaljnja usposabljanja za iz-
prašanega gasilca, za nižjega gasilskega čast-
nika prve stopnje in tudi specialnosti. Ker pa
premnoge požare povzročajo delovni ljudje
in občani, bomo morali uvesti nekatere do-
polnilne oblike izobraževanja tudi za njih.
Ob vsem strokovnem delu so pomembna
tudi gradbena dela pri štirih gasilskih dru-
štvih ter nabava razne opreme in vozil. G D
Žetale zaradi posebnosti haloškega terena
nujno potrebuje gasilsko cisterno, za učinko-
vitejše opravjanje centrskih nalog pa bi bilo
potrebno tudi centrsko komandno vozilo. Po-
žarna ogroženost in velikost terena sta dovolj
močna argumenta za vse vložene aktivnosti.
Pomembne so še aktivnosti ob dnevu gasil-
cev občine Ptuj, ob kongresu Gasilske zveze
SloverHJe ter ob obletnicah društev.
Gasilski center je tudi gostil pobratene ga-
silce iz Elektroporcelana Arandelovac. Kljub
racionalnemu in dokaj delovnemu programu,
ki je bil dobro realiziran, je ostal grenak pri-
okus ob finančnih težavah. Zaradi stanja v
minulem letu bomo morali sodelovanje ome-
jiti na izmenjavo delegacij.
Ob vsem tem smo se ubadali s plani nabav
in gradenj, ki so odraz potreb in nuje, hkrati
pa v večini breme gasilcev, kot da bi to, kar
počnejo, počeli le za sebe. Nekatere krajevne
skupnosti so sicer priskočile na pomoč, ven-
dar je tudi to premalo. Tako so bili sprejeti
programi potreb, za njihovo realizacijo pa bo
potrebno še veliko energije.
Največja debata na seji je bila namenjena
prevozu vode, ki je sicer humana akcija, ven-
dar v škodo požarne varnosti. O ceni vode,
izrabi vozil in mnogih drugih težavah bi več
napisali v eni prihodnjih številk.
Povezava gasilcev z organi za notranje za-
deve je v centru zelo dobra. Skupno sodelo-
vanje gasilcev in milice se je preneslo od po-
žarov na razne intervencije ob prometnih ne-
srečah, utopitvah, ekoloških problemih in
podobno. Oboji se strokovno ukvarjamo z
vprašanji požarne ogroženosti od preven-
tivnih nalog do operativnih akcij, in pozitivni
rezultati so posledica skupnih prizadevanj za
boljšo varnost krajanov. Poveljnik ZGD Ptuj
ing. Ciril Murko je izrazil veliko zadovoljstvo
nad doseženimi rezultati in poudaril potrebo
po nadaljnji skupni akciji za razvoj požarne
varnosti.
Še bi lahko naštevali realizirane naloge ga-
silcev in tisoče prostovoljnih ur za požarno
varnost družbe, ta pa bo hkrati morala dati
svoj delež za priznanje in razvoj gasilske de-
javnosti.
mg. Janez Mere
Sošolcu Marjanu
v slovo
Pomlad! Prebuja se narava, ro-
jeva se novo življenje, sklepajo
prijateljstva in med ljudmi se
pletejo nove vezi — lažne, prisi-
ljene, iskrene, prijateljske. V tem
prebujajočem se, s soncem obsi-
janem času otroška razigranost
kmalu zadene ob prve mladostne
ovire na poti življenja.
Z drobnimi koraki smo vstopi-
li v hram učenosti, kjer smo te,
Marjan, spoznali. Skupaj smo si
nabirali znanje, nemalokrat smo
namerno ali nenamerno presliša-
li zvonenje šolskega zvonca in
doživeli trenutke, ki ostanejo za-
pisani v človeku kot »spomini iz
mladosti«. Ne bomo pozabili
smeha in solz na svoji »mali ma-
turi«, ko smo se po osmih letih
razšli in stopili vsak na svojo pot
z obljubo, da to srečanje ne bo
poslednje. Vsak po svoje smo hi-
teli k zastavljenemu cilju.
Ti, Marjan, si dosegel cilj, ki si
si ga zadal — postal si avtome-
hanik. Z veseljem si opravljal
svoj poklic in v prostem času po-
magal staršem na kmetiji v Skr-
bljah. Bil si navezan na domači
kraj, zaradi tega si se tudi zapo-
slil v Tovarni volnenih izdelkov
Majšf>erk. Tvoje veliko veselje
pa je bilo gasilstvo in si mu po-
svetil veliko časa. Na vseh po-
dročjih si si zastavljal nove cilje,
med katerimi bo mnogo neizpol-
njenih.
Kar verjeti nismo mogli, da se
je tvoja pot že pri 26 letih nepri-
čakovano končala na cesti. V hi-
pu se je pretrgala življenjska pot
mladega človeka, polnega upov
ih načrtov.
Besede življenja in spominov!
Ostanejo le še spomini.
Nekdanje sošolke
in sošolci
__ , _.OS^Majšperk
no besedo. Tudi družinski pogovori so pogostejši,
ker sedaj bolj pametno premislim kot prej. Proste-
ga časa nama ne zmanjka. Z ženo ga izkoristiva za
skupne izlete in sprehode v naravo. Tudi v času
gobarske sezone mi ni minila nobena nedelja, da
ne bi šel v gozd; to je navdušilo ženo in je šla z
menoj, kajti v gozdu je res prijetno in zdravo. Ko
sva se vrnila domov, nama je malica bolj teknila,
saj sva se v gozdu naužila svežega zraka. Zato sem
se odločil, da živim zdravo življenje. Poleg redne-
ga dela moram najti tudi prosti čas za rekreacijo in
zdravo prehrano.«
Zdravljenec, ki abstinira že nad pet let, je pove-
dal:
»Kaj je zdravo življenje? Res ne bi mogel napi-
sati kaj prijetnega, če pomislim na današnje čase
pri nas, pa tudi po celem svetu. Razna onesnaže-
vanja in nasploh razni problemi onemogočajo
zdravo življenje, če pa bi imel človek zmeraj to
pred očmi, res ne bi imel zdravega življenja. Če pa
pomislim malo drugače, si človek le lahko uredi
nekaj zdravega življenja. Če je družina dokaj ure-
jena in če je v družini le kaj družinskega zadovolj-
stva in tudi razumevanja. Zdravo življenje si lahko
urediš na sprehodih, v zdravem pogovoru, na izle-
tih, s kakšnim hobijem, na prijateljskih srečanjih,
z gledanjem raznih poučnih filmov, v planinarenju
in tudi na sebi primernih prireditvah in srečanjih.
dr. Z. L,
terapevt kluba
8 - ZA KRATEK ČAS
13. april 1989 — TEDNIK
Dober Jen! »SpomlaJi vse se veseli, ko vsaka ptička žvrgo-
li. . .,« tak sen se gnes vutro že zarana zapeja, gdo sen skoz
okno pogledna in sunčeka zagleda, kak mi je mežika in me na
^elo voha. V zodjih dnevih je tak, ke kumer z Mico vtegnema
malo pod kožo pogledati, pa že drgoč delo na d veri trka. Zaj je
na na.šen Suhen Bregi pravi raj: vse cvete in diši, čebelice lečejo s
cveta na cvet. Udje tečemo z njive v gorice, z gorice v pivnico . . .
Delamo kak črnci v beli koži.
Omena sen vam čebelice. Tate so pravi vzor, kak bi morali
tudi Udje delati. Zato tudi Udje pravima tistin, ki so marljivi: Po-
glej ga, priden je kak čebelica. Ce je kaj posebno sladkega in do-
brega, pa rečemo: Sladka je kak med. Z medom in čebelicami je
pač v živleji marsikaj povezanega, čeglih se toga premalo zave-
damo. Saj še se vena spomijate tiste pesmi, ki sen vam jo nekda
že napisa, pa jo bon še enkrat, da je ne bate pozabili: »Ce pristni
je čebelji med, je prava to nebeška jed. Otroci se pa njem krepe
in starši se po njem rede. Vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi
medu umetnega je dosti. Le kar čebelica nam da. to nas poživi in
okrepča . . .« Tudi maja Mica je prava čebelica. Dela kak celica,
piči pa kak osa ali pa sršen. Gda jo razjezin. mi včasik reče: »Fr-
damani trot, sama brenčiš, včasik bi še lehka tudi kaj piča . . .!«
Ker pa tudi živleje neje sama med. vam moren še kaj druge-
ga povedati: Ste preštimali, kak cene raseja! Niti cvele nesa, pa
kar rodijo. Elektrika, bencin, premog, kruh, mleko . . . pa kaj bi
vam našteva, saj sami preštimate. Cene greja gar, standard naš
pa daj. Sicer pa je to že stara zgodba, ki ja v živa doživljamo že
skoro celo desetletje. Cene sa žal v naši domovini tisti pridelek,
ki najhaj hitra rose. Neje treba niti orati niti sejati niti kambajni-
rati. Te pa srečna! Vaš cenovna skambajnirani LUJZEK.
TEDNIK   - 13- april 1989
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
13. april 1989 - TEDNIK
Spomladanski
kros
Atletski klub Ptuj m ZTKO Ptuj sta
pripravila spomladanski kros za
učence osnovnih in srednjih šol. Žal
se ga niso udeležili učenci ptujskih
srednjih šol, kljub temu da jih je v
SSC Ptuj prek 2000. Najboljši na spo-
mladanskem krosu se bodo udeležili
krosa Dnevnika, ki bo 15. aprila v
Domžalah.
Rezultati: 5. razred: pionirji: I.
Danilo Pucko, OŠ T. Znidarič, 2.
Robi Krajnc, OŠ Cirkulane, 3.
Tomislav Habjanič, OŠ Kidriče-
vo; pionirke: 1. Marjetka Vaupo-
tič, OŠ Videm, 2. Irena Ban, OŠ
Cirkulane, 3. Betina Zajko, OŠ.
O. Meglic; 6. razred: pionirji: I.
Peter Debeljak, OŠ Dornava, 2.
Boštjan Potočnik, OŠ Cirkulane,
3. Peter Lobenvajn, OŠ Kidriče-
vo, pionirke: 1. Mojca Pleteršek,
OŠ Kidričevo, 2. Sonja Bauman,
OŠ Cirkulane, 3. Anita Vindiš,
OŠ Videm; 7. razred: pionirji: I.
Kristjan Pralija, OŠ F. Osojnik,
2. Marko Tomanič, OŠ Kidriče-
vo, 3. Vinko Valentan, OŠ T. Zni-
darič; pionirke: I. Majda Koga-
čič, OS Destrnik, 2. Biserka Ov-
čar, OŠ Podlehnik, 3. Marinka
Horvat, OŠ Destrnik; 8. razred:
pionirji: I. Borut Svenšek, OŠ
Kidričevo, 2. Anton Colnarič,
OŠ T. Znidarič, 3. Robert Fras,
OŠ Destrnik, pionirke: I. Ana
Bedrač, OŠ Videm, 2. Lidija Fur-
man, OŠ Cirkulane, 3. Jasmina
Kozel, OŠ Leskovec.
Danilo Klajnšek
Tečaj za inštruktorje nogometa
Medobčinska nogometna zveza
Ptuj je v povezavi s FTK Ljubljana
organizirala tečaj za pridobitev nazi-
va inštruktor nogometa. Tečaj je pote-
kal od četrtka, 6. aprila, do nedelje, 9.
aprila, pod vodstvom dr. Zdenka Ver-
denika, vodje katedre za športne igre.
Zanimanje za izpopolnjevalni tečaj je
bilo veliko, saj se ga je udeležilo 34
tečajnikov iz naslednjih klubov: Alu-
minij, Bukovci, Drava, Grajena, Haj-
doše, Rogoznica, Podvinci, Stojnci,
Dornava, Hajdina, Gorišnica, Mar-
kovci in Tržeč.
Delo na tečaju je bilo zares napor-
no, saj so aktivnosti potekale ves dan,
in to od teorije do praktičnega dela.
Dr. Zdeno Verdenik je o tečaju pove-
dal: »Presenečen sem nad številom
tečajnikov. Dobiti skupaj 34 ljudi, ki
želMo izpopolniti svoje znanje v nogo-
metu ni mala stvar. Še posebej ker o
nogometu v Sloveniji ni dobrega miš-
ljenja zaradi nepravilnostih, ki so se v'
tem športu dogajale. Presenečen sem
tudi z resnostjo in sposobnostjo ude-
ležencev. Upam, da bo tečaj kljub
kratkosti uspel ter da bo pozitivno
vplival na delo novih inštruktorjev
nogometa.«
D. Klajnšek
Foto: M. Ozmec
Prijateljsko srečanje mladih atletov
v nedeljo, 9. aprila, so v Varaždinu
izvedli kvalifikacije za pokal Atletske
zveze Hrvatske in I. kolo območne li-
ge (Varaždin, Cakovec, Koprivnica) v
pionirskih kategorijah. Na povabilo
atletskih delavcev iz Varaždina se je
tekmovanja udeležila tudi ekipa AK
Pluj, okrepljena z nekaj tekmovalci iz
OŠ Tone Znidarič in Kidričevo. S tem
tekmovanjem se je tako pričela nova
letna atletska sezona. Ze uvodni re-
zultati so pokazali, da bodo mladi at-
leti iz Ptuja letos prekrižali račune
marsikateremu tekmovalcu iz drugih
klubov. Med že uveljavljenimi so bili
v ospredju Franci Jerenko v teku na
400 m. Dejan Doki v metih, povratnik
iz JLA Boris Krabonja, ki je letos za-
koračil v članske vrste, prav tako v te-
ku na 400 m in Hedvika Korošak z
zmago v skoku v višino.
Med pionirji je s preskočenimi
180 cm najavil dobro sezono Dušan
Dimovski. V višini sta bili zelo uspe-
šni tudi sestri Valerija in Tatjana Lju-
beč s preskočenimi 150 cm. Vsi trije
so poki>izali, da se le z načrtnim tre-
ningom in maksimalnim vlaganjem
truda da napredovati. Med pionirji je
bil uspešen tudi B. Tomanič iz Kidri-
čevega, ki je v teku na 800 m s časom
2:16,2 zasedel tretje mesto. Tekmova-
li so še mlajši, ki so šele na začetku
svoje atletske kariere.
Atletski delavci iz Varaždina, Ko-
privnice, Cakovca in Ptuja smo se do-
govorili, da tekqjovanja v pionirskih
kategorijah postanejo stalna. Tako
bomo naslednjo nedeljo sodelovali v
II. kolu pionirske lige, kasneje pa se
bomo srečali tudi v Ptuju.
Bojan Mihelač
TOP 10 V
namiznem tenisu
v Ljubljani in Ptuju sta bila turnir-
ja najboljših slovenskih igralk in
igralcev namiznega tenisa za najmlaj-
še kategorije, imenovana TOP 10. V
Ptuju so nastopile pionirke. V prvi
skupini je brez poraza zmagala Ceho-
vinova iz Semedele, domačinka Cer-
čejeva pa je bila šesta. V drugi skupi-
ni je bila Mlakarjeva peta, Cegnarje-
va pa deseta.
Fantje so tekmovali v Ljubljani. V
prvi skupini je zmagal Mariborčan
Tancer. Janžekovič je bil šesti, Brod-
njak pa deseti. V drugi skupini je bil
Strašek osmi, Pepelnak pa deveti.
1. k.
Sava—^Aluminij 3:0
Mladinci Aluminija so proti vrstnikom iz Kranja izgubili, čeprav so bili
boljši v prvem polčasu. Okrog 60. minute pa so močno popustili ter dovolili do-
mačinom, da so dosegli tri zadetke. Če sodimo po igri, bi z malo bolj angažira-
no in pazljivo igro lahko mladinci osvojili vsaj točko. V naslednjem kolu bodo
mladinci Aluminija iz Kidričevega gostili ekipo Vodic.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Onnož ne izpušča vodstva
Članice Drave so v prvem spomla-
danskem nastopu v drugi republiški
ligi gostovale v Šmartnem, kjer so se
pomerile z vodilno ekipo lige. Sobo-
tni derbi si bodo zapomnile, saj so bi-
le vseskozi boljši nasprotnik, vodile
so tudi s štirimi zadetki razlike, na
koncu pa niso zdržale in domačinke
so jih premagale s 15:14. Škoda, saj je
lepa priložnost za vrh tako splavala
po vodi. Vendar je do konca še precej
kol, Ptujčanke pa za Šmartnim zao-
stajajo le dve točki.
Zelo zanimivo je bilo tudi na sobo-
tni tekmi članov v Ormožu, v kateri
so domači člani z 29:23 premagali
Dravo. Tekmo je odločila borbena in
na trenutke zelo ostra igra domači-
nov, ki ji Ptujčani niso mogli slediti
razen večjega dela prvega polčasa in
proti koncu, ko je bilo že vse odloče-
no.
Tekma je bila na trenutke precej
nad povprečno kakovostjo vzhodne
skupine druge republiške lige in za
sodnika iz Prekmurja pretežka ter je
tako trpela kakovost igre. Zato je bilo
v vrstah Drave preveč nervoze in pri-
govarjanja sodnikom. Škoda, saj bi
ob kakovostnem sojenju to lahko bila
res dobra rokometna predstava.
Precej nižje kakovostne ravni pa je
bilo srečanje med Veliko Nedeljo in
Krogom, ki so ga domačini brez po-
S tekme Ormož-Drava. (Foto: L kotar.)
sebnih težav dobili z 21:15. Goste je v
dvorani v Veliki Nedelji motilo vse,
razen njihove slabe igre. Do rezultata
7:7 so se nekako še držali, v nadalje-
vanju pa bili popolnoma nemočni.
V vodstvu sta Ormož in Branik, Ve-
lika Nedelja je tretja, Drava pa šesta.
V soboto bodo v Ptuju (športna dvo-
rana) tri tekme. Nastopili bodo mla-
dinci, članice (ob 17. uri) in člani
(18.30).
1. k.
OBMOČNA
NOGOMETNA LIGA
Drava presenetila
v
v Šmartnem
Nogometaši Drave so popravili
slab vtis po porazu s Steklarjem v
Ptuju. V nedeljo so namreč gostovali
v Šmarmem in domačine, ki so imeli
enako točk kot Steklar, premagali s
3:1. Zadetke sta dosegla Tomi Emer-
šič in Lukas (2). V vodstvu je sedaj
Steklar, ki je z 2:0 ugnal Papirničarja
iz Radeč. V 13 kotih je osvojil 21
točk. Na drugem mestu je Šmartno z
19 točkami, na tretjem Pekre s 16, če-
trto mesto pa si s 15_ točkami delita
Drava in mariborski Železničar.
V nedeljo popoldan se bodo nogo-
metaši Drave v Ptuju pomerili s Pro-
letarcem iz Zagorja (ob 16. uri po
mladinski predtekmi).
1. k.
Središče povečalo naskok
v 13. kolu Medobčinske nogometne lige Ptuj so bili doseženi na-
slednji rezultati: Gerečja vas—Aluminij 3:1, Skorba-Središče 0:6,
Hajdoše Hajdina 5:1, Markovci —Stojnci 3:1, Slovenja vas—Impol
Osankarica 1:2 in Boč—Pragersko 2:0. Ekipa Središča je na prvem
mestu, zbrala pa je 22 točk. Danilo Klajnšek
Tako je bil dosežen prvi zadetek za Osankarico v Slovenji vasi. (Foto: I.
kotar)
Nastop na državnem prvenstvu
Na državnem prvenstvu v judu, ki je bilo ob koncu tedna v Beogradu, so
nastopili tudi trije Ptujčani. Do 60 kilogramov je Boris Senekovič zasedel deve-
to mesto, do 86 kilogramov je Peter Letonja izpadel v drugem kolu, nad 95 kilo-
gramov pa je nastopil Andrej Murko in zasedel zelo dobro sedmo mesto. Po
vsem, kar se je dogajalo na državnem prvenstvu, so lahko zadovoljni, seveda pa
bodo morali pozabiti sramotno sojenje. Zaradi tega so oškodovani predvsem
slovenski zastopniki in tudi ptujski tekmovalci.
Danilo Klajnšek
Ptujski kolesarji uspešni v Novem mestu
v nedeljo je bila v Novem mestu kolesarska dirka, ki je štela za republiško
prvenstvo pionirjev A in B. Konkurenca je bila zelo močna, saj so nastopili ko-
lesarji vseh najboljših slov. klubov. Dirke se je udeležilo tudi 6 ptujskih pionir-
jev, ki so odlično opravili svojo nalogo. Tako je pri pionirjih B z veliko pred-
nostjo zmagal Miran Kelner, Križanič je bil 6., Cernenšek 8. Pri pionirjih A je
bil prvi kolesar domače Krke, naš Zlatko Cajič je pripeljal v cilj drugi, Mitja
Mahorič je bil 7., Vid Lačen pa 10.
S. Pal
Množični družinski pohod
po haloški poti
Planinsko društvo Ptuj se z množičnim planinskim pohodom po haloški
poti v tem letu vključuje v širše zastavljeno akcijo pod naslovom Razgibajmo ži-
vljenje, saj je ta pohod vključen v republiški program množičnih športnorekrea-
tivnih prireditev. Udeležence pohoda bodo vozili na startno mesto NARAPUE
posebni avtobusi z avtobusne postaje v Ptuju. Odhodi bodo ob 6.00,7.30 in 9.30
uri, z Gorce pri Podlehniku pa se bodo vračali v Ptuj ob 16.00, 17.30 in 19.00
uri. Za vse udeležence pohoda je prevoz zagotovljen.
Pohod bo 22. aprila na delu haloške poti med Narapljami in Podlehnikom,
torej po tretji etapi poti. Pot bodo pohodniki prehodili v šestih urah in na njej
sta dve kontrolni točki (6. in 7.). Med potjo si bodo udeleženci lahko ogledali ti-
pično haloško hišo z opremo, pravi muzej v naravi. Na startu v Narapljah bodo
udeleženci lahko nabavili vodnik-dnevnik haloške poti in drugo planinsko lite-
raturo, razglednice, značke itd.
Planinsko društvo ter komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj vabita na po-
hod vse planince, rekreativce, ljubitelje narave, družine — skratka vse občane
Ptuja, da tako skupno preživimo prijeten dan na obronkih naših vinorodnih
Haloz. Na cilju pohoda na Gorci pri Podlehniku pa bomo naredili pravi planin-
ski veseli konec poti s pravim presenečenjem za vse udeležence.
Ptujčani in okolišani, ne pozabite torej v soboto, 22. aprila, vstopiti na av-
tobus v Ptuju ter se zapeljati na haloško pot. ZB
Bo Dunaj spet njegov?
Naš trenutno najboljši marato-
nec Mirko Vindiš bo poskušal v
nedeljo, 16. aprila, ponoviti lan-
skoletni uspeh na dunajskem
maratonu, kjer je lani zmagal.
Vsi pa vemo, da je lažje zmagati,
presenetiti kot pa braniti prvo
mesto — vlogo favorita.
Urko. kako so potekale pripra-
\^ za letošnjo sezono, kako je s
tvojo formo in kaj pričakuješ od
dunajskega maratona'.'
»Po olimpijskih igrah sem si
najprej odpočil. Udeležil sem se
nekaj tekem predvsem malega
maratona, v Italiji v mestu ( ar-
pio pa sem na velikem maratonu
zmagal. S prvim januarjem sem
pričel priprave za novo se/ono.
prav tako za dunajski maraton.
Odločili smo se, da se bom po-
svetil maratonu, opustil pa kro-
se, ker te precej vržejo s tira, p«
točkovanju pa skorajda ničesar
ne prinašajo. Letošnja zima nam
je bila zelo naklonjena, zraven
tega pa sem bil na 14-dncvnih
pripravah v Medulinu. Priprave
so dobro potekale. Moja forma
je dobra. Organizatorji dunajske-
ga maratona so mc obvestili, da
ne bo tako lahko kot lani. Kon-
kurenca bo veliko večja, nastopil
bo tudi trikratni zmagovalec du-
najskega maratona Hartman,
najboljši dolgoprogaš Avstrije
Millonig, trije Afričani in še ne-
kaj zelo dobrih maratoncev. Ra-
čunam na ožji vrh. Vsekakor pa
bo potrebno počakati na samo
tekmo, saj maraton ni tek na
IGO m.«
Ali hi nam lahko povedal nekaj
o menjavi trenerja?
»Ivančič, ki je bil prej moj tre-
ner, je bil ob tem tudi direktor
Tovarne močnih krmil. Vsi pa
vemo, da direktorji nimajo veli-
ko časa. Mogoče nisva bila do-
volj skupaj zaradi njegovega ča-
sa. Ni res, da Ivančič kot trener
ne bi bil dober. V svetu je pač
»moda«, da menjavajo trenerje,
pri nas pa je to za ljudi čudno.
Sedaj delamo timsko. Programe
piše italijanski profesor in ne-
kdanji maratonec Massimo Ma-
nagni. V Ptuju pa je vodja štaba
Ljubo ('učck, kot delavec stroke
Miki Prslcc ter Franc Zupanič. V
glavnem sc vse ve, vse je načrtno,
tako da ni nič prepuščeno na-
ključju«.
Pred kratkim je Pluj obiskal tu-
di dircklitr /uga\ktvan\kih atlet-
skih reprezenlam- Dane Korita.
Pred la/inim pitgovnrom je dejal,
da hi v optimalnih razmerah lahko
dosegel še boljše rezultate ter se
mogoče vmešal v boj za medaljo
na evropskem atletskem prvenstvu
v Splitu.
»Za Ptuj in mene osebno je ve-
lika stvar, če pride na obisk Da-
ne Korica, direktor naših atlet-
skih reprezentanc, sicer legenda
jugoslovanske atletike. Z njim
sva sc dogovorila, da bom do ok-
tobra odtekel še nekaj tekem, od
tega naj bi bil to eden izmed veli-
kih maratonov. Potem pa bi se
pričele priprave za evropsko pr-
venstvo v Splitu. O medalji, o
uvrstitvah nerad govorim. Oblju-
bim pa, da bom dal vse od sebe
in poskušal doseči, kar se da do-
bre uvrstitve.«
Za konec razgovora naj ome-
nim le to, da je Mirko Vindiš na
dobri poti, da se še bolj uveljavi
ter nas Se večkrat razveseli. Ve-
mo pa tudi, da vsi ne morejo biti
prvi; to je lahko samo eden.
Danilo Klajnšek
Z obiska Daneta Konce. Od leve: Dane Korica, Ivo Žemljic, Miki Pr-
stec in Ljubo Čuček. (Foto: M. Ozmec) ^
TEDNIK - 13. april 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
SKRB ZA NARAVNO DEDIŠČINO
Ko obišče lipo zdravnik
Minuli četrtek je bilo na dvo-
rišču hiše Tržeč 17 živahno kot
že dolgo ne. Pod lipo so se zbrali
ptujski gasilci in gozdarji, pa go-
spodinja in naravovarstveniki.
Pa ne, da bi poklepetali pod ko-
šato lipo in se ohladili v njeni
senci, ki jo bojda že približno tri-
sto let daje temu dvorišču. Zbrali
so se, da bi lipi nudili zdravniško
pomoč. Gasilci so postavili le-
stev, gozdarji prijeli za žago in
terapija se je pričela ...
Nekaj več o lipi je povedal
Janko Urbanek, ki v Zavodu za
naravno in kulturno dediščino
Maribor skrbi za naravno dedi-
ščino: »Gre za Repičevo lipo v
Tržcu, zavarovana je z občinskim
odlokom iz leta 1979. Njen ob-
seg je danes 5,1 metra in jo uvrš-
čamo med eno največjih lip v ob-
čini, pa tudi v Sloveniji. Zob ča-
sa pa jo je že močno načel; celo-
ten vrh je pravzaprav suh, vidi
se, da poganja le še v spodnjem
delu. Raste tik ob zgradtjan m od
cesti, zato je po eni strani nevar-
na, po drugi strani pa si prizade-
vamo, da bi vsaj spodnji del dre-
vesa rešili. Domnevamo, da bo
drugo leto odgnala, tako da bo-
mo vsaj deblo in krošnjo, ki se
bo počasi obnovila, lahko še ne-
kaj let, nekaj desetletij občudo-
vali. Posegi, ki jih opravljamo za
njeno ohranitev, so predvsem ze-
lo nevarni, saj je njena višina bli-
zu trideset metrov. Sodelujejo
gasilci, gozdarji, torej strokov-
njaki, ki so vajeni višin, ki so va-
Alojzija Repič: Ta lipa je zame
simbol ljubezni
Janko Urbanek
Veja je padla
jeni rezanja; naš zavod opravlja
nadzor. Ce se le da, bomo od-
stranili gornje veje, zgladili reze.
Rezna mesta bomo namazali z
ustreznim sredstvom, ki bo po-
spešilo celjenje ran. Iz spodnjih
vej, ki so še vitalne, domnevamo,
da bo odgnala nova krošnja.«
Alojzija Repič, na njenem
dvorišču raste lipa, pa nam je po-
vedala: »Ki hiši sem se primoži-
Tam nekje zgoraj je pela žaga in brez gasilske lestve ni šlo
la leta 1945, tako da kaj dosti o
preteklosti lipe ne vem. Ko pa
sem prišla sem, mi je najprej
padla v oči lipa in že takrat mi je
bila zelo všeč. Bila je ogromna,
lepa, zdrava, res veselje jo je bilo
pogledati. Takrat še nismo imeli
kombajnov in smo vezane snope
vozili domov, če je bila nevar-
nost dežja. Pod to lipo smo spra-
vili tudi tri voze snopov, pa jih
dež ni namočil. Tudi moj pokoj-
ni mož se je spominjal lipe kot
ogromnega drevesa, na katero so
si otroci obešali gugalnice. Nje-
gov oče se je tudi priženil na to
kmetijo, mati pa žal ni vedela nič
o lipi.
Ta lipa je zame simbol ljube-
zni, tisto, zaradi česar še vztra-
jam tukaj v teh hudih časih; sa-
ma sem ostala na stara leta in mi
je zares hudo zanjo . . .«
Povsod je hudo, če je pri hiši
bolnik, tudi na Repičevem dvo-
rišču, kjer boleha lipa, ki je bila
vajena čistejšega okolja in zraka v
časih, ko so jo zasadili. Časi so
se spremenili, z njimi pa tudi lju-
dje, ki so pozabili, da je njihovo
življenje odvisno od narave in da
smo odgovorni zanjo le ljudje.
Ekološka zavest se res v zadnjih
letih prebuja, pa še vedno vse
prepočasi. En korak smo v Ptuj-
ski občini že naredili: želimo li-
po, eno najlepših na Sloven-
skem.
V akciji njene ozdravitve so
pomagali ptujski gasilci in goz-
darji in verjemite, da ni bil nič
prijeten občutek, ko je zahrešča-
la sto in nekaj letna veja lipe, ko
se je napela vrv, ki jo je vlekel
gasilski avto. Tudi pogled na ti-
stega možaka z žago v roki na
gasilski lestvi tam visoko, dvajset
in več metrov nad tlemi, je bil
srhljiv . Pa se je vse srečno kon-
čalo, saj so delo opravili izkušeni
možje, ki jim višina ne dela pre-
glavic in jim žaga domače poje.
Gospodinjo je sicer ob vsaki od-
žagani veji stisnilo pri srcu, ra-
zum pa jo je prepričal, da je le
tako mogoče ohraniti lipo, ta
simbol slovenstva in simbol mo-
drosti, saj so naši predniki prav v
njeni senci tolikokrat rekli kak-
šno modro o usodi in življenju
naroda, ki je rasel in še raste pod
njeno krošnjo.
NaV
Začetek turnirja »Kurent 89«
Ptujski šahisti so žrebanje pa-
rov za 2. mednarodni šahovski
turnir »KURENT 89«, ki bo od
II. do 23. aprila v sejni sobi
skupščine občine Ptuj, izkoristili
za manjšo svečanost. Ob tej prili-
ki so podelili skromno darilo Mi-
lanu Kneževiču, predsedniku
društva in predsedniku §Z Slo-
venije, za osvojen naslov medna-
rodnega šahovskega sodnika. Ta
naslov je bil Milanu Kneževiču
podeljen na osnovi kriterijev in
predloga odbora sodnikov Ša-
hovske zveze Jugoslavije na kon-
gresu FIDE v času olimpiade v
Solunu novembra 1988. Ptujski
klub je tako eden redkih v Slove-
niji, ki ima v svojih vrstah dva
mednarodna sodnika. Že od leta
1981 to funkcijo uspešno opra-
vlja Janko Bohak, udeleženec
zadnjih dveh olimpiad, je pa tudi
glavni sodnik na 2. mednarod-
nem turnirju »KURENT 89« v
Ptuju. Milan Kneževič na tem
turnirju opravlja funkcijo pred-
sednika turnirskega odbora. Vse-
kakor je za obe omenjeni funkci-
ji potrebno temeljito poznavanje
pravil mednarodne šahovske fe-
deracije in prepričani smo, da
bosta tako Janko kot Milan gle-
de na svoje bogato šahovsko
znanje in izkušnje odgovorni na-
logi uspešno opravila. Sojenje in
reševanje morebitnih sporov je
na mednarodnih turnirjih dokaj
odgovorna in težka naloga, saj
vemo, da partije trajajo 6 ur z
možnostjo prekinitve dodatnih
dveh ur. Prva srečanja na ptuj-
skem turnirju so pokazala, da
bodo boji ostri in da niti za sod-
nike niti za člane turnirskega od-
bora ne bo dosti počitka.
Žreb je dodeli naslednji vrstni
red: 1. Simič, 2. Zysk, 3. Veiser,
4. Podvršnik, 5. Rakovič, 6. Ko-
Z žrebanja (Foto: KOSI)
žul, 7. Polajžer, 8. Mencinger, 9.
Schneider, 10. Krasenkov, 11.
Brglez, 12. Danner.
Domačin Polajžer se tako že v
prvem kolu sreča z državnim pr-
vakom za leto 1989 Zdenkom
Kožulom. Drugi pari prvega ko-
la  pa so bili  Simič—Danner,
Zysk — Brglez,   Veiser— Krasen^
kov,   Podvršnik —Schneider  jgi
Rajkovič—Mencinger. ^
Redna kola so vsak dan od
15.30 do 21.30 razen sobote, 15.
aprila, ko je prost dan, ki ga bo-
do igralci izkoristili za ogled za-
nimivosti Ptuja, popoldan ob 16.
uri pa bosta odigrani dve simul-
tanki. V Klubu mladih jo bo odi-
gral državni prvak Zdenko Ko-
žul, v Gasilskem domu Spuhlja
pa Anatoly Veiser iz SZ.
Silva Razlag
Dirkališče italijanskih
priklopnikov
Varnost v prometu na območ-
ju občine Ormož se je v letu 1988
v primerjavi z letom poprej ne-
koliko poslabšala.
Ocenjujejo, da je na poslabša-
nje vplival povečan promet v ča-
su turistične sezone in zapora re-
gionalne ceste Ptuj —Spuhlja—
Bori na Borlu. K slabi prometni
varnosti in povečanemu številu
prometnih nezgod so vplivali tu-
di subjektivni vzroki posameznih
udeležencev prometa, ki si ne
prizadevajo skrbeti za prometno
Najbolj nevaren ovinek na cesti Ormož—Središče ob Dravi, ki mu pra-
vijo po domače Kravjak. (Foto: Ema Žalar)
varnost tako, kot so dolžni v
skladu s predpisi, in slabo stanje
cest na območju občine Ormož.
To še posebej velja za regionalno
cesto št. 345 Ormož —Središče
ob Dravi, ki jo še posebej dobro
poznajo domačini, ki živijo ob
njej. Ovinkasta cesta, slabo
opremljena s prometno signali-
zacijo, brez pločnikov za pešce
in kolesarje, ob vsem tem pa mo-
čen tranzit tovornega prometa
Italijanov in Madžarov ter tudi
drugih, ki se jim neprestano ne-
kam mudi, opravijo svoje.
Ob kontroli hitrosti z radar-
jem, ki jo miličniki postaje mili-
ce Ormož pretežno izvajajo na
cesti Ormož Središče ob Dravi,
so na kraju samem zaradi preve-
like hitrosti denarno kaznovali
260 voznikov, predvsem tujcev.
Od tega odpade na Italijane 44
odstotkov vseh plačanih denar-
nih kazni, 25 odstotkov na Mad-
žare, ostalo pa predstavljajo dru-
gi vozniki.
Denarne kazni so predvsem za
Italijane smešno nizke, saj ti že
od daleč molijo skozi okno de-
nar za plačilo kazni ob preveliki
hitrosti, potem pa veselo oddrvi-
jo dalje v smeri proti Madžarski
ali pa nazaj v Italijo. Dnevno pe-
lje skozi Ormož prek 170 teh
cestnih velikanov. Ko so se pre-
vračali priklopniki, naloženi s
konji, ovcami ali zajci, je bilo
mogoče za koga, ki je pomagal
pri lovu na te živali, celo zaba-
vno, vendar ko zadnje čase naj-
dejo smrt pod njihovimi kolesi
prebivalci ob tej regionalni cesti,
postaja vse skupaj veliko bolj re-
sno. Zgroziš se, ko potegne mi-
mo tebe ta cestni velikan in si ob
tem na tiho misliš: Pa sem jo od-
nesel. Ne veš pa, kako bo pri-
hodnjič.
Kako bi jih nekoliko drugače
spravili k pameti, je skoraj ne-
mogoče. Da bi jim odvzeli potni
list ali jih za kakšno uro zadržali,
da se ohladijo od hitre vožnje, ni
mogoče misliti, saj smo vendar
»pravna država« in »kaj si bodo
o nas mislili na zahodu«. Cestni
velikani, naloženi z nič kaj diše-
čo robo, pa drvijo dalje in se na
teh slabih cestah, ki jih sicer na-
meravajo popravljati in urejati,
nevarno zibajo kot barke na raz-
burkanem morju, ljudi ob tej ce-
sti pa je vedno bolj strah. Do
kdaj? VT
Novih 500 tisoč cepljenk
Trsničarji so letošnjo /imo bili plat zvona, saj so se ba-
li, da bodo zaradi silno drage obnove vinogradov njihove
cepljenke ostale neprodane in da bodo končale celo na
grmadi. Kaže, da so njihov glas slišali predstavniki skla
dov za pospeševanje kmetijstva in z regresiranjem omo-
gočili nakup cepljenk. V času našega obiska v trsnici
Kmetijskega kombinata Ptuj so imeli na zalogi le še nekai
sadik sorte traminec. Prodali so torej vseh 620 tisoč ce
pljenk.
Minule dni je bilo v trsnici znova živahno, saj so cepili
sadike za prihodnjo sezono. Tozd Sadjarstvo Osojnik ku-
pi v ta namen trse - ameriško podlago raznih sort, pri-
mernih za različno zemljo; ta podlaga je namreč odporna
proti trsni uši. Nanjo cepijo žlahtno trto. cepiči pa izhaja-
jo iz selekcijskih in klonskih nasadov Kmetijskega kombi-
nata. Letos so cepili laški rizling, beli pinot, renski rizling,
sovinjon, šipon, rizvanec, ranfol, rumeni muškat, rulan-
dec ter sorte za zobanje. Prihodnjo sezono bo na voljo
okoli 500 tisoč novih cepljenk. Po cepitvi vložijo sadike
za nekaj dni v hladilnico, na temperaturo od 2 do 5 sto-
pinj, čez nekaj dni pa v prostore, kjer pri višji temperaturi
in vlagi spodbudijo rast. Ko so poganjki dolgi 3 do 5 cen-
timetrov in ko mine nevarnost pozebe, jih vložijo v pose-
bej pripravljene zemeljske grebene, obložene s črno foli-
jo. Kot je povedal strokovni vodja opisanega opravila in-
ženir Edi Kupčič, jim pri cepljenju vsa leta in tudi letos
pomaga skupina delavcev iz SR Srbije.
JO.
ČRNA KRONIKA
S KOLESOM PRED AVTO
Po lokalni cesti v Gajevcih se je s kolesom peljal 10-letni deček
D. C. Za njim se je z osebnim avtomobilom pripeljal Ivan Strelec iz
Muretincev. Tik pred avtom je deček s kolesom zavil na levo. Voznik
trčenja ni mogel preprečiti: avto je dečka zadel in hudo ranjenega so
morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
DEL TOVORA NA OSEBNI AVTO
V soboto, 8. aprila, zvečer se je na magistralni cesti v Ormožu v
ostrem ovinku prevrnila prikolica tovornega avtomobila, ki gaje vozil
Peter Reljič iz SRH. Prikolica je bila zvrhano naložena s pločevino,
okoli 14 ton. Del tovora je padel na osebni avto, ki gaje nasproti pri-
peljal Milan Lukaček. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, na vozili pa
so ocenili škodo na okoli 70 milijonov dinarjev. FF
osebna kronika
Rodile so:
Katica Majerič, Lukavci 9 —
Mojco; Marija Arnuš, Podlehnik
81 — Matejo; Anica Majceno-
vič, Dolane 26 — Majo; Marija
Marčec, Godeninci 9/a — Ta-
maro; Terezija Trafela, Pobrežje
138 — deklico; Nevenka Repi-
na, Zagorci 20 — deklico; Vlasta
Irgl, Štuki 4 — dečka; Elizabeta
Vidovič, Crtkova 16 — Katjo;
Silva Dovečar, Bresnica 1 — de-
klico; Silva Herga, Destrnik
20/a — Janjo; Marija Crešnik,
Borovci 23/b — dečka; Darinka
Novak, Kidričevo, Kraigherjeva
10 — Blaža; Jožica Lozinček,
Koračice 80 — Polonco; Breda
Vičar, Ormož, Ilirska 9 — Dašo;
Sonja Janžekovič, Prerad 40 —
dečka; Marjana Frčeč, Rado-
merščak 62 — Sandro; Marija
Zavec, Bukovci 177 — dečka;
Vesna Drevenšek, Gomilškova
13 — Aleša; Milena Tement, Za-
bovci 43/c — Marka; Irena Ci-
žič, Raičeva 7 — Majo; Jožica
Avgu.stin, Lovrenc 66 — Amade-
jo; Marija Vesenjak, Mihovci 79
— dečka; Sonja Malec, Pavlovci
30 — Davida.
Poroke:
Emil Kirbiš, Dobrovce, Ul. tal-
cev 18, in Jožica Marčič, Njiver-
ce-vas 29; Milan Kodrič, Stojnci
42, in Veronika Vidovič, Stojnci
31; Borut Košar, Osojnikova 5,
in Tatjana Kumer, Maribor, Po-
lančičeva 10.
Umrli so:
Avgust Rajšp, Krčevina pri
Ptuju 80, roj. 1919, umri 31. mar-
ca 89; Ana Žuran, Bresnica 35,
roj. 1937, umria 31. marca 1989;
Blagoj Jevremov, Panonska 5,
roj. 1938, umri 4. aprila 1989;
Ivana Lončarek, Sp. Hajdina
88/b, roj. 1916, umrla 3. aprila
1989; Terezija Kovačič, Zg. Ve-
lovlek 12, roj. 1901, umria 4.
aprila 1989; Jožef Žajdela, Galu-
šak 36, roj. 1943, umrl 31. marca
1989; Jovo Vujnovič, Grajena
46, roj. 1940, umri 3. aprila 1989;
Marija Podgorelec, Salovci 41,
roj. 1934, umria 6. aprila 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 100.000 dinarjev, za tu-
jino 160.000 dinarjev. Žirora-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, tozd Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in I
storitev v prometu je TEDNIK I
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.