5tef. 6/* Poff«fa* pij?««* » *«&»▼{«(. Ljubljana, dne 10. februar'* 1937. Leto XIX. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inseratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se * Ljubljani. Uredništvo tn oprava je v Ljubljani v Kolodvorski nI. št. I. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št I4.1JI4 Km&iijska dvužba #e femeiova Taka mora. tudi vslaii in služili njegovim potrebam Lansko jesen je banska uprava r Ljubljani odredila posebno komisijo j;a revizijo z a d r u -g e Kmetijske družbe. Sedaj je uprava policije r Ljubljani izdala odlok, s katerim se razveljavljaj« volitve glavnega odbora društva Kmetijske družbe z dne 8. junija. 1932 in sklepi občnega zbora z dne 29- decembra 1932. Ta odlok vzpostavlja star« društvo Kmetijska družba ▼ Ljubljani, kakor je obstojalo d« 29. decembra 1932. Hkratu pa seveda pravu« nadalje pravilno obstoja, deluje in posluje zadruga Kmetijska družba, r. z. z o. z. v Ljubljani. Odlok policijske uprave še ni pravomočen. Dostavljen je bil r petek 5. t. m. zvečer predsedniku Kmetijske družbe v Ljubljani. Proti temu odloku je v roku 15 dni dopustita pritožba na baltsko upravo r Ljubljani. Odlok torej Še ni pravomočen in se zato ne bom« spuščali v raz-motrivanje podrobnosti o njem. Mesto tega si rajši oglejmo pomen in namen Kmetijske družbe same- Že njeno ime pove, da je bila družba že ob svoji ustanovitvi pred več kot 160 leti namenjena kmetu. Ustanovljena je bila radi kmeta, za njegovo povzdig« in za njegovo gospodarsko-strokovno prosreto. Kot taka je družba lahko z uspehom delovala V3e dotlej, dokler niso nori Jasi nujno in s poudarkom postavili — novih nalog. Medtem ko je bila do prevrata omejena družba s svojim delovanjem na ozemlje bivše Kranjske, je bilo treba z nastankom Jugoslavije misliti na gospodarsko zajetje vse Slovenije. Zato se je družba iz nekdanje c. kr. Kmetijske družbe kranjske preosnovala v Kmetijsko družbo za Slovenijo. Odtlej se je začel v družbi šele pravi razmah. Delovanje družbe se je poživil« in razširila, število članstva je naglo porasti«, hkratu pa s« se začeli tudi boji in borbe, ki bi jih lahko imenovali — žalostna slovenska bolezen. Te borbe so se ponavljale in tvorijo prav posebno poglavje gospodarsko-prosvetne zgodovine našega naroda. 0 njej bomo vsekakor še pisali, za danes pa naj zadostuje samo ugotovitev, da je izšel iz borb okrog Kmetijske družbe, za njo in proti njej, vedno in dosledno kot zmagovalec — slovenski kmet. Kmet se je zavedal, da je družba njegova, in je z izredno borbenostjo in žilavo vztrajnostjo branil in varoval to svoj« osrednjo gospodarsko celic«. Kolikor hujša je bila gospodarska stiska, ▼ katero se je potapljal kmetski sloj, toliko večja je bila kmetova odločnost v borbi za Kmetijsko družbo. Naj so prišli udarci s katerekoli strani, so jih kmetje vselej složno in odločno odbili! Ali naj ponavljamo zgodovino posameznih občnih zborov? Mislimo, da je to nepotrebno, ker s« vsi dogodki še tak« blizu, tla se jih prizadeti lahk« še dor«lj živahno spominjaj«. Bolj važno pa je — in t« moramo liaglasiti — da kmet r času gospodarske stiske ni bil reč tolik« potreben strokovno - gospodarskega pouka, kolikor gospodarske pomoči in okrepitve. Vsak dan nižja cena kmetski!« pridelkov in njih obilica na trgu, vedli« manjša kupna mnč prebivalstva — vse t« je pahnil« kmeta r tak položaj. da mu je nujno bil« treba pomagati, ga gospodarsko dvigniti in uravnovesiti, Kmet sam se je tega zavedal in je čist« pravilno pričakava! te p«moči od svojega središča — Kmetijske družbe. Družba je bila s tem postavljena pred novo nalog«. Morala je misliti na čim boljše vn«včevanje kmetskih pridelkov, ker je brez tega gospodarsko-pridobitnega dela bil« tudi njen« gospodarsko-prosvetno delo mrtro dete. I'« novem društvenem zakonu pa nobeno društvo kot tako ue more vršiti trgovsko-gospo-darskih poslov, pa naj bodo ti še tako nesebični in namenjeni splošnosti. Če pa t« vzlic temu hoče in če smatra take posle tudi za važno svoj« nalog« v interesu sptašnosti, tedaj si pač m«ra poiskati oblik« in način, po katerem mu zakon take. posle dovoljuje. 1'red tako nalogo so razmere postavile Kmetijsko družbo. Interes njenega članstva in tudi gospodarski interes rsega kmetijstva je zahteval, da dražba stopi kot posredovalec kmet-skih pridelkov proizvajalcem in k u prem v korist kmetu na trg. K«t društvo ji je bilo to po zakonu zabranjeno, kot zastopnici kmetskega sloja pa vsem njenim vodilnim organom p« najboljši vesti — ukazano. Pod težo takih nalog, ki so bile neodložljive, se je vršil občni zbor dne 29. decembra 1932 in je rešil problem na edin« mogoč način. Sklenil je pretvoriti društvo Kmetijska družba v zadrugo z enakim imenom. Zadruga je prevzela vse članstvo prejšnjega društva, premično in nepremično premoženje, obveze in posle, hkratu pa se je z vso vnemo posvetila novim, pravkar opisanim Halogam. Da se je občni zbor odloČil za sprememb« društva v zadrugo, za to je bilo odločilnih ver tehtnih razlogov, v prvi vrsti pa interes splošnosti. Saj vem«, da stremimo r vsem našem gospodarskem življenju p« nad rn ž nem sistem u, ki je najprimernejša in morda edino uspešna oblika gospodarskega udejstvovanja malega človeka in malega naroda- Zadruga z izključevanjem posredništva in trgovskega dobička* osebne • koristi lahko tudi *a 4rgU blag«; po cenah, ki so zn kupca še dosegi ji te, pa ven tiar dobiva producent višje cene, kakor pa od •trsfor-skili posrednike?., agentov i« špekfrfantor.. Tega se ne zaveda samo kmet, to red« pri nas vsi sloji, ki si ustanavljaj« različne zadruge, to pa ve tudi državna oblast sama, ki skuša zadružno delovanje s posebnimi zakonskimi ugodnostmi pospeševati. Potrdilo tem našim izvajanjem daje med drugim (udi dejstvo, da je naš notranji minister ostal predsednik Glavne zadružne zveze, osrednje organizacije vseh zadrug v državi. Če je tedaj imenovani občni zbor sklenil pretvoritev društva v zadrugo, je naš kmetski živelj p« svojih zastopnikih samo dokazal, da pravilno pojmuje naloge in duha novega časa i« da si li«če pomagati na edino pravilen in uspešen način. Tak je dejanski stan. S pretvoritvijo t zadrugo je Kmetijska družba res ostala kmetova in se je usposobila, da zdaj lahko v polni meri služi kmetovim potrebam. Kak« pravilen in v duhu časa za kmeta k»-risten je bil ta korak, priča okolnost, da *e je zadruga Kmetijska družba pričela lepo razvijati ter je z organizacijo vnovčevanja živine, sadja, zdravilnih zelišč, fižola in krompirja mnogo pripomogla k okrepitvi cen kmetijskih pridelkov. pri čemer pa je vneto vršila še tudi vse ostale naloge stare Kmetijske družbe. Kako velik obseg je zavzelo poslovanje nove Kmetijske družbe, je razvidno iz dejstva, da je imela v I. 1933. že 275 milijonov prometa. Na tem čisto nič ne spremeni okolnost. da se je nekaj nezadovoljnih članov proti sklepom občnega zbora iz I. 1932. pritožilo. Banska uprava in v drugi instanci ministrstvo za notranje zadeve sta pritožbo odklonila- Pritožniki so se » to odločitvijo zadovoljili in niso vložili tožbe na Državni svet. Sklepi obeh občnih zb«r«v so postali torej tudi z administrativno-pravnega stališča pravomočni. Spričo tega je razumljivo, da se bo nora Kmetijska družba kot zadruga poslužila vseh pravnih sredstev in pripomočkov za izpodbija« nje zadnjega odloka policijske uprave t Ljubljani. Saj vzpostavitev stare Kmetijske družbe ustvarja na moč zapleten položaj. Z obnovitvijo stare družbe namreč ni prenehala eksistenc* nove Kmetijske družbe kot zadruge, ki ne podlega predpisom društvenega prava in je torej odtegnjena neposrednemu posegu politično-upravne oblasti. Tudi niso poslali neveljavni ukrepi, ki so bili izvršeni kot posledica sklepa slare družbe o prenosu premoženja na novo zadrugo. Nepremičnine so prepisan« r zemljiških knjigah, prevzeti s • posli iu o h veze, ki s ose medtem v š t i r i I e t n i dobi dalje razvijali ter deloma završili, deloma postali izvor novih obveznosti in ,no v i h p r a v n i h o d n o š a j e v. Zadruga Kmetijska družba je razvila obširno poslom« delovanje in je postala upnica in dolžnik v velikih kupčijah. Angažirala je kredite, ki so deloma fundirani na njenih, ed stare družite prevratih Nepremičninah. Skratka, pred nami je življenje velike gospodarske edinice, ki je vzrastla preko vseh aktov in pravnih mnenj. Razčiščeuje otlno-šajev med staro družbo in novo zadrugo je mogoče le potoni kompliciranih sodnih procesov, katerih izid pa je po preteku tolike dobe ta vsakega pravnika jasen. Tak je trenuten položaj. Vsaka dokončna sodba bi bila danes prenagljena in zato neumestna. Zračna mila šknglije Anglija ima danes 1.040 prvovrstnih vojnih avionov. Število vsestransko izvežbanih vojnih pilotov znaša 2.300. Večina je popolnoma dokončala predpisane tečaje. Po načrtu mora biti do marca letos izvežbanih za letalsko vojno službo 20 tisoč oseb, letal pa je do tega časa v načrtu 1.750. Listi, ki o tem poročajo, pravijo, da ta siloviti porast vojnih sredstev pomeni najboljše jamstvo za — mir. 2Ve fervi, pravico bečemo? Nekateri nam očitajo, da gledamo svet pre- tSrno. Pravijo, da z neprikritim galjenjem senčnih strani življenja vzbujamo nejevoljo in jemljemo vero v zmago. Kaj naj odgovorimo tem ljudem? Po našem mnenju samo eno, da vodi pot do zmage samo preko resnice. Kdor nima korajže gledati resnici v oči, naj miži in molči. Resničnost pa je danes tak* in še hujša kakor jo kažemo v člankih. V času, ko otroci zgaranih delavskih mater zastonj iščejo hrane na materinih prsih, v času, ko marsikje na kmetih pri nas otroci bosi tavajo po kmetih in odrasli hodijo razcapani in raztrgani na delo, v tem času naša sodobna družba prireja razkošne veselice, da si izbere — najlepšo ženo. Zamislimo se — ne za pet, ampak samo za dve tihi minuti! Kdo je še kje pod soncem, da mu ob teh primerih ne bo prekipel žolč? Kdo je kje, Iti ne bo zaškripal z zobmi in uporno stresel ramen?! Ne, nikakor ne pišemo zato o zlu in krivicah, da bi komu jemali vero v življenje, ampak zato. da to vero potrdimo in ojeklenimo. Pišemo zato, da vzdramimo v družbi vest, a v trpečih zavest. Tu ne gre za trenja malih političnih strank in strančic in tudi ne za smešne tekme malih in večjih oblastnikov, tu gre za važno načelno vprašanje: — Odkod ima družba, ki sesa narodovo kri, pravico do blaznega razkošja v času, ko narod tone v bedi? Na to vprašanje zahtevamo odgovora, ga moramo zahtevati in ga bomo neizprosno zahtevali, dokler ga ne dobimo! To je naša narodna in socialna dolžnost, to nam narekuje ljubezen do države, to od nas zahteva naravni red, to od nas terja božja postava! Kdor nam to zameri, kdor celo zahteva, da bi krivice zamolčali in varali narod, ta od nas zahteva, naj se upremo Bogu, naravi in sami svoji človečnosti. To pa je nemogoče; človek lahko pogine kakor v gozdu ranjena zver, sam sebi, temelju svoje duhovnosti pa se ne more nikoli odreči- Kaj torej hočemo? Pravice hočemo, prostora na soncu, ki je za vse in lie samo za one, ki so s pretkanimi slepili in mamili zasužnjili delavne množice. Nočemo bojev, nočemo krvi in grozot, nočemo prevratov in pretresov, hočemo in pa zahtevamo sa kmeta in delavca vsaj pošteno vreževino, dokler imajo eni, ki na ramenih prvih dveh žive, v izobilju svile in žameta. Ta je jedro naše zahteve. Ni pa to celota. Mi se borimo res za gospodarsko enakopravnost, vendar nam pri tem materialnost ni vrednota, ki bi bila sama sebi namen. Nasprotno, materi alnost smatramo le kot neobhodno potrebno pod lapo za razvoj duhovnih sil, ki naj narod usposobijo za čim popolnejše življenjsko uveljavljanje. Vemo, da je lačen, razcapan in preutrujen človek dostopen za vse zlo, nedostopen pa za notranjo plemenitost. Ker pa se borimo proti zlu, proti propasti, podivjanosti in otopelosti, zato hočemo zdrave podlage za zdrav napredek. Po vsem tem vprašamo samo tole: Kdo je črv, ki razjeda družbo: Mi, ki hočemo krivice odstraniti, ali oni, ki jim dajejo potulio? Pošten, možat odgovor na to vprašanje je tudi sodba in obsodba. Mi jo lahko čakamo z mirno zavestjo, da smo vedno skušali vršiti svojo dolžnost. Slovenstvo v nevarnosti ? V zadnjem času je priredila neka prosvetna organizacija v lepem kraju Gorenjske celoteden-sbi gospodarski tečaj. Na sporedu je bilo tudi predavanje o stanovski zavednosti kmeta. Kot preprost kmet sem se za predavanje zelo zanimal in se ga tudi udeležil. Predaval je neki gospod iz Ljubljane. Med drugim je povedal tudi tole: »Kmetski možje in fantje, sicer se mi zelo mudi na vlak, toda nekaj Vam moram še povedati. Pred vsem drugim je potrebno, da ste zvesti in neomahljivi katoličani in neustrašni razširjevalci katoliškega tiska. Morda pride kmalu čas, ko bo treba doprinesti žrtve za našo katoliško stvar. Zato vas pozivam, da vsak sam pri sebi obljubi, da je pripravljen dali tudi življenje za te prevzvišene ideale. Pa še nekaj je, kar ni nič manj važno, da ste tudi zavedni Slovenci. Kajti slovenstvo je ogroženo. To vi sami čutite. Po slovenskih šolah se danes poučuje neka jugoslovanščina, ki ni ne slovenščina ne hrvaščina in ne srbščina. Po uradih se nam po tiskovinah vsiljuje pisava, katero mi odklanjamo. Mi zahtevamo čisto slovenščino brez tuje navlake. Zato vas pozivam, kmetski možje in fantje, da napravite konec ta- kemu početju in vi povzdignete svoj glas, da si priborimo in očuvamo svoj slovenski jezik, ki nam ga hočejo iztrgati.« Po teh besedah je g. predavatelj hitro odšel — morda res na vlak. Priznati moram, da sem bil zelo začuden in prav rad bi bil g. predavatelja vprašal, ali je to res, ali je to mogoče. In to v teh časih, da bi bila slovenščina v nevarnosti. Ne, to skoraj ni mogoče, sem si mislil. Morda se je g. predavatelj zmotil. Pa vendar, on nas je pozval na branik za čuvanje slovenščine, in sicer nas kmetske može in fante. Res težak, skoraj brezupen boj bojuje slovenski kmet za svoj gospodarski obstanek. V teh skrbi polnih časih nas kličejo gospodje še na druge položaje. Enkrat v boj proti boljševizmu, sedaj za obrambo slovenskega jezika. Torej, kjer je najbolj potrebno, tja naj odrinemo. Če premišljujem vse to, se mi zdi, da smo prišli nazaj v nekdanjost. Takrat so tudi Tdicali kmeta, enkrat v boj proti krvoločnemu Turku, drugič v boj proti razširjevalcem Lutrovih naukov, proti protestantizmu, ki nam je dal prve slovenske knjige, itd. Slednjič je pa kmet le sprevidel, da so g.a med tem časom tedanji go- spodje, svetni in duhovni, pošteno oskubli in skoro upropastili. Šele takrat so se kmetje zavedli, da morajo skupno in složno nastopati proti svojim domačim izkoriščevalcem, graščakom in plemičem. Tako so šli skupno v boj za staro pravdo. Svojega boja pa niso popolnoma izbojevali. Le počasi je posijalo sonce na s krvjo napojeno kmet-sko zemljo. Tudi sedaj nas menda hoče tuj kapital povsem zasužnjiti s pomočjo domačih pomagačev. Zato nas kličejo na različne fronte, da bi nas s tem premotili, da bi pozabili na naše lastne interese, da bi nas na ta način laže zasužnjili. Vsem gospodom povemo tole: Kmetje smo skozi stoletja očuvali slovenski jezik čist, jedrnat in krepak iu ga bomo očuvali tudi v bodoče, ker drugih jezikov pač ne znamo. Gospodje pa, ki znajo laško, nemško in francosko, naj govorijo, kar hočejo. Vem le, da se bodo med seboj dobro razumeli, posebno takrat; kadar bo šlo za izkoriščanje kmeta. Slovenstvo pa ne bo od njih ničesar zgubilo in tudi ničesar pridobilo. Zato naša vas ne bo šla v njihovo fronto. Slovenščina je v nevarnosti edino takrat, kadar je v nevarnosti gospodarski obstoj slovenskega kmeta. Slovenskega kmeta in njegov grunt je treba rešiti in očuvati, pa bo obenem tudi slovenski jezik na varnem. Zato velja za vse na3 samo en poziv: Vsi t fronto za obrambo slovenskega kmeta in rešitev njegOTega grunta. Gorenjski kmet banhi Do konca januarja je izročil centrali PAB C01 zavod svoje dolžnike in s tem vred je večina teh zavodov poleg seznamov poslala tudi vse listine, nanašajoče se na kmetske dolgove. Mnogo takih paketov pa je morala banka zapečatiti in spraviti v blagajne, ker jih ni mogla še vseh pregledati. Skupno so banke izročile Privilegirani agrarni banki po seznamu menic za 775,563.173 din in sicer od 452 zavodov, dočim še niso pregledani paketi, odn. seznami in menice od 149 zavodov, kar bo storjeno v prihodnjih dneh. Od omenjenih 452 denarnih zavodov je Priv. agrarna banka dobila 199.556 dolžnikov, torej okoli 200.000 dolžnikov s področja donavske, moravske, vardarske in večin zetske banovine ter seveda mesta Beograda. Tudi zadružne ustanove so izročile svoje terjatve banki, vendar pa še ni končan pregled vseh seznamov in priloženih dokumentov, kar bo verjetno storjeno v teku meseca februarja. Med denarnimi zavodi je največ kmetskih dolžnikov prijavila Kragujevaka okrožna banka {3826), resavska hranilnica d. d. v Svilanjcu (3717) in Trgovska banka v Čupriji (3600). Najmanjše število dolžnikov pa so prijavile: Trgovska kreditna banka v Beogradu, Trgovsko-indu-strijska banka v Beogradu, Zadružna banka v Leskovcu, Delavska zadruga ter Duhovniška zadruga v Beogradu in podružnica Prve hrvatske štedionice v Osijeku, ki spada tudi pod Beograd, pa je izročila samo 1 dolžnika! Koliko dolžnikov so izročili denarni zavodi in zadruge podružnicam PAB, o tem še ni poročil, dasi bi bila ta za nas najbolj zanimiva in važna. I^ropaganda preii Ccs&oslovašM Že nekaj Časa traja v nemškem tisku živahna propaganda proti republiki Češkoslovaški. Kakor vse kaže, pa spretno razpredena mreža raznih kričavih in izkrivljenih vesti ni rodila v svetu tistega uspeha, kakor so ga Nemci pričakovali. V tem je značilno zlasti angleško mnenje, izraženo pred kratkim v nekem angleškem listu. Tam slojj uied drugim: Nemški propagandi niti naijmanj ni uspelo diskreditirati Češkoslovaško. Nasprotno so simpatije vsega civiliziranega sveta na strani te male države, ki je očuvala svobodo svojega prebivalstva, dočim so mnoge druge države v tem pogledu razočarale. Pri tem reagira Češkoslovaška popolnoma mirno na napade nemške propagande. Kljub ne zelo ugodnemu strateškemu položaju je gotovo, da v primeru napada Češkoslovaška ne bo prepuščena sama sebi. Ne more se točno reči, katere pomoči bo deležna, vsekakor pa bi pomenil nemški napad v prvi vrsti nevarnost za Nemčijo samo. To je gotovo, ako je v politiki sploh kaj gotovega. Za usodo Nemčijo bi bilo bolje, da bi Češkoslovaško pustila pri miru. \ /lU%f| ftnd^TffeCl Po naše bi se to reklo glede nemških vesti, da pač — laž ima kratke noge. Pcročnc nagrade tudi v Nemčiji Kemški časopisi pišejo ob četrti obletnici narodno-socialističnega režima statistiko o uspehih na polju pospeševanja zakonov in dviganja porodov. V to svrho je bil uveden poseben sistem posojil novoporočencem. V dobi štirih let je bilo izplačanih teh posojil, ki znašajo po 600 mark, skupno 420 milijonov mark. Na mesec se izplača okrog 50.000 mark. To se bo vrši' tako dolgo, dokler se bodo v Nemčiji ženili in možili. V dobi od 1. 1935. do 1937. se je število sklenjenih zakonov s podjx>ro države dvignilo za 26 odstotkov. V zakonih, ki so bili sklenjeni s podporo države, se je rodilo dvakrat toliko otrok kakor v zakonih brez podpore države. Povračilo teh posojil se uporablja za nagrade družinam z mnogoštevilnimi otroci. V dobi od 1. 1935. do 1937. je bilo v ta nameu izplačanih 123 milijonov mark__r ?ldic>hteili in tožbe Izmetov je naslov drami (gledališki igri), ki jo je napisal kmet Andrej Novak iz Pusiakovca blizu. Cakovca. Drama je napisana v medmurskem narečju. Uprizorili so jo v gasilskem domu v Pusta-kovcu z velikim uspehom. Drama opisuje zle posledice, ki jih kmetom povzroča prepiranje in pravdanje. Advokati imajo velike dobičke, kmetje pa prodajajo, dokler ne nastane v vasi preobrat, ki odpravi stare razvade in privede kmete do spoznanja, da se dajo vsi spori rešiti brez stroškov in advokatov. Igra je zaključena z znano medmursko popevko >Bog nam je otae, a žemljica mati«. Drama vsebuje zanimive psihološke (duše-slovne) momente in je tudi od rsko-teh nično dovršena. Uspeh hrvatskega kmeta na tem polju tudi nas prav iskreno veseli. Rusija za izgon ali internacijo Trockega Ruski veleposlanik v Mehiki je po nalogu svoje vlade pri mehiški vladi vložil protest radi tega, ker mehiška vlada dovoljuje Trockemu, da se ijavno ukvarja s politiko. Ruska vlada bo zato mehiško vlado smatrala kot odgovorno za vse nadaljnje njegove politične korake. Razen tega je veleposlanik predlagal mehiški vladi, naj Trockega izžene ali ga pa nadzira, da ne bo mogel več dajati izjav zastopnikom tiska. 'Posnemanja vredno Prosvetni minister je odredil, da bo dobil strog ukor vsak javni nameščenec, ki bi se za napredovanje poslužil protekcije, namesto da bi se skliceval na svoje sposobnosti Če bi hotel potem kljub ukoru še kdaj s protekcijo zlesti kvišku, ga čaka stroga disciplinska preiskava z vsemi posledicami. Ta posnemanja vredna odredba je izšla na Madžarskem in velja seveda, žal, samo za Madžarsko. Doma in drugod Narodna skupščina Finančni odbor narodne skupščine je nadaljeval 7. razpravami o proračunih posameznih ministrstev. Pretresalo se je o proračunih ministrstva pravde, prosvete, državnih železnic, notranjega in zunanjega ministrstva, socialne politike in kmetijstva. Pri proračunih ministrstva pravde, prosvete in socialne politike sta obširno govorila narodna poslanca Ivan Moho-rič in Ivan Prekoršek. Zadržala sta se posebno na onih vprašanjih, ki zadevajo naše slovenske razmere. Iznesla sta vse slučaje in dogodke, ki so se pripetili v območju razpravJijenih proračunov tekom preteklega leta v Sloveniji. Njuna temeljita govora in kritike sta bila pozorno poslušana od vseh članov finančnega odbora in sta napravila nanje globok vtis. Pri proračunu žel. ministrstva je od slovenskih članov finaučnega odbora govoril nar. poslanec inž. Fran Zupančič. Med govorom inž. Fran Zupančiča je večkrat odgovarjal minister dr. Mehmed Spaho. Po govoru inž. Fran Zupančiča so nar. posl., člani opozicije, zapustili sejo finančnega odbora. Razprave o trg. zakonu V četrtek preteklega tedna se je nadaljevala načelna razprava v plenuinu narodne skupščine o trgovinskem zakonu. Ob zaključku na-čelue razprave ije govoril minister pravde dr. Niko Subotič in strokovni izvedene^ profesor ljubljanske univerze dr. Škerlj, nakar je bil trgovinski zakon v načelu sprejet z večino glasov. Se dve ministrstvi Predsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Jarajič je predložil finančnemu odboru amandman, da naj se s 1. julijem 1937 ustanovita ministrstvo za propagando in ministrstvo za telesno vzgojo naroda. V pismeni utemeljitvi svojega predloga pravi dr Janjič, da je potrebno osnovanje propagandnega ministrstva zaradi tega, ker ima tako ministrstvo že veliko število evropskih držav. Naloga ministrstva bi bila, braniti državne interese doma in v tujini. Ono bi moralo voditi tudi borbo proti komunizmu in drugim razdiralnim elementom. Poleg tega naj bi propagandno ministrstvo vodilo tudi zadeve, ki spadajo sedaj v področje ministrstva za telesno vzgojo. Ministrstvo za vere utemeljuje dr. Janjič s tem, da imamo v Jugoslaviji 13 priznanih veroizpovedi. Zaradi tega je potrebno, da vodi versko politiko v državi posebno ministrstvo, katerega glavna skrb mora biti izločevati nevarnosti za morebitne medverske borbe, ki so vsaki državi nevarne za njen notranji mir in red. Seljačka sloga o kmetijstvu Pred kratkim je v Trgovskem domu na Su-šaku predaval o načelih bivše HSS predsednik »Seljačke sloge« Rudolf Herceg. Pri tej priliki je dejal med drugim: »Vsak človek, ki proizvaja, lahko stroške proizvajanja prevali na druge, samo kmet tega ne more. Kmet plača stroške za svoj trud in za proizvajtnje dvakrat sam, takrat ko dela in proizvaja in tudi potem, ko svoje proizvode prodaja, ker ni njih cena odvisna od kmeta samega, marveč od drugih. Glavno načelo vsakega kmet-skega pokreta je, da je kmet subjekt v kulturnem ustvarjanju, a ne objekt. To stališče o kmetu kot nosilcu kulture mora postati tradicija. Kmet ali seljak ni noben stan, noben razred, marveč kmet je narod. Mi smo Hrvati samo v toliko, v kolikor ima naša narodnost kmetsko obeležje.« Zagrebški >Obzor< poroča o tem brez ko- mentarja in se zdi, kakor da ga tako naziranje preseneča. Nam pa se zdi to naziranje po pol« noma pravilno in se docela krije tudi z našim pojmovanjem kmetstva, kakor smo že ponovno povedali in nam torej ni več treba posebej naglašati. Košutič o Hrvatih Na zaupnem sestanku bivše HSS je dejal inž. Košutič, da mora biti hrvatski narod enoten in kompakten, ker bo samo tako mogel ia-vojevati" omi, za kar se bori in za čemer stremi že toliko let. Pozval ije prisotne, naj bodo ne* popustljivi in trdni ter vedno pripravljeni na delo. Nato je razpravljal o svojem povratku v, domovino. Ta izjava inž. Košutiča se v političnih krogih smatra kot zagotovilo, da inž. Košutič no misli na popuščanje, kakor so se bile pred kratkim raznesle govorice. Mmilsha družina /e ubila ečeicz Strahoten zločin, ki je nekaj nezaslišanega tudi v, žal, bogati zgodovini našega zločinstva, se je primeril pred kratkim v Ogljenšku, mali vasi nad Gornjo Polskavo. Zjutraj so našli ljudje kraj občinske ceste, nekaj korakov pred hišo, p. dom. pri Kosu, v snegu mrtvo truplo in so v njem spoznali hišnega lastnika, viničarja Karla Mihelaka. Skraja je kazalo, kakor da je nesrečnik postal žrlev tujih razbojnikov, kmalu pa so orožniki, ki so takoj prihiteli na kraj ostudnega zločina, ugotovili, da je Mihelaka ubil z vednostjo ostale družine njegov lastni zet, 251etnii.Drago Kolar, doma nekje s Hrvatskega. Vpričo Mihe-lakove žene in hčerke je divjak v postelji napadel zgaranega viničarja in mu s sekiro "popolnoma razsekal glavo. Grozotna, v zverstvo zapadla družina je imela nato tri dni lastnega očeta mrtvega in s cunjami pokritega v veži. Ves ta čas je zločinska trojica premišljevala, kako naj skrije truplo, da ne bo prišel strahotni zločin na dan. Končno so se odločili. Zet Kolar je zavlekel ubitega tasta v sneg pred hišo in vsa trojica je potlej ljudem hinavsko javkala, kako je vso noč v skrbeh pričakovala očeta. Nenadoma je odkril resnico izdajalski madež na bluzi Milielakove žene. Madež je izviral od človeške krvi. Trojica se je zapletla v laž in končno priznala resnico. Zet je Mihelaka ubil, žena, pokojnikova hči — in tašča, njena mati, pa sta očistili pod in zid ter sprali perilo in posteljnino, da bi zabrisali sledove. Krivdo seveda vale drug na drugega, vsi pa pravijo, da so to storili zato, ker jim ge pokojnik dajal premalo — denarja. Ta strašni zagovor je ljudi tako razburil, da so hoteli zločince soditi in kaznovati kar na lastno pest. Orožniki so komaj ubranili linčanje in odgnali morilsko družino v zapore okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. f zmernih enak. razu domaČe strte na brezftibRik podlagah Zahtevajte cenilce „Trtnice Kmetijske družbe v Slovenskih Konjicah" ■ Brezuspešni napori. Kaznjenci neke grške jetnišnice so izkopali rov do morja, kjer jih j» čakala jadrnica za beg. .Jetniški pazniki so pravočasno odkrili namero iu beg preprečili. Kaf se godi po svetu Mimogrede je razburila te dni javnost vest nekega italijanskega dopisnega urada o revoluciji v Rusiji. Novica se je že čez nekaj ur izkazala kot izmišljotina. Sicer v Rusiji res ni vse rožnato in je brez dvoma tudi kaj struj, ki ne odobravajo sedanje vlade in njenega postopanja. iVsa poročila pa soglašajo v eni točki: Da namreč vlada med Stalinom in vojsko popolno soglasje. Nova poročila tudi zanikajo prejšnje vesti o velikih aretacijah oficirjev in procesu proti njim. Pač se napoveduje v kratkem nov proces proti •arotnikom-trockistom in je med njimi tudi general Potna. Vesti iz angleškega vira vedo hkratu povedati o skorajšnji ustanovitvi triumvirata (delitev vrhovne državne oblasti med 3 osebnosti), ki naj bi ga sestavljali Stalin, maršal Vorošilov in Ješov, šef GPU (nekdanje čeke). Troeki pa je napisal posebno knjigo, v kateri skuša dokazati, da moskovski obsojenci iz obeh zadnjih političnih procesov niso nikoli pripadali njegovi stranki, ampak stari boljševiški gardi. Resnica bo po našem mnenju v sredi. Kakor smo že ponovno omenili, je revolucija vedno bolesten pojav in izraz ljudske nejevolje v skrajni sili. Ker je vse postavljeno na glavo, dvigne Mlika po »Jutru« Vorošilov poveljnik največje vojne sile na svetu. revolucija kvišku tudi dokaj ljudi dvomljive kakovosti. Tako je skoraj naravno, da vsaka revolucija v svojem nadaljnjem razvoju sama sebe ftre in da padajo glave, dokler končno prevratna eila ne opeša in se ne ukloni normalnemu razvoju ali — evoluciji. Na Kitajskem še zdaj ni konec homatij in je pred kratkim »pet izbruhnila nova revolucija na severovzhodu 'države. Mlajši častniki so baje tam ustrelili generala Van Čenga, poveljnika vladi zvestih čet. Uporniki so sestavili nekako vojno sodišče, ki je generala obsodilo na smrt, po njegovi usmrtitvi pa imenovalo za novega poveljnika severovzhodne kitajske armade generala Jtiksjehenna. »V svojem proglasu na narod je general izjavil, da je pristaš maršala Čangsueliana. Okrog Španije ee še vedno suče politika Evrope. Boji v Španiji sami trajajo z nezmanjšano silo dalje in nasprotniki ne poznajo med seboj nobenega popuščanja. Da pri tem narod trpi, da se uniči dnevno mnogo gospodarskih in kulturnih dobrin, da pade tudi obilo nedolžnih žrtev, to je docela razumljivo in jasno. V ostalem pa se vojna sreča menja. Po nekaterih vesteh je Francovo ofenzivo proti Malagi v začetku zadela enaka usoda kakor zadnjo ofenzivo p.red Madridom. V >9 ■P&*. iz&m K '-'rmli ^ Kgffjgi WMmr -m Stalin nepremagljiv diktator sovjetske Rusije. Po zadnjih poročilih so nacionalistične čete po uspešnem napadu zavzele Malago. Zavzetje Malage je pomembno z vojaškega in političnega stališča. Važnejša mimo bojev samih je diplomatska borba, ki se je razvnela ined velesilami radi Španije. Nemčija zahteva z vsem i>oudarkom kolonije. Kakor je videti, od te svoje zahteve ne bo odnehala, dokler ne bo njenim željam vsaj kolikor toliko zadoščeno. Anglija, vsaj njen uradni del, po izjavi zunanjega ministra Edena odločno odklanja nemške zahteve. Po drugi strani pa se slišijo tudi drugačni glasovi. Ti — med njimi je tudi znani lord Hurt — menijo, da ne kaže pretrgati nit razgovorov > Nemčijo. Hitler naj bi bolj stvarno povedal svoje predloge in nehal poudarjati samo splošno in megleno nemške zahteve, potem bi se šele videlo, kaj in kako lahko govori Anglija. T »rezi ■ radnjimi dogodki ▼ M n siji m se ru-širjale vesti, da m boljševiki aretirali tudi Leninovo vdovo go. Kmpskaj«. Uradne vesti pa vztrajaj« n* trditvi, da je bil« to izmišljena Inž inozemskega časopisja. Italija, ki ji premočna Anglija vzlic zadnjemu <■ gosposkemu sporazumu« nikakor ne more biti preveč pri srcu, seveda podpira Nemčijo. Sauia je v kolonialnem oziru z zavzetjem Abe-sinije zadovoljna in trenutno nima potreb. Ta okolnost in pa dejstvo, da sta si obe državi notranjepolitično sorodni, je Italijo in Nemčijo zbližala v dveh glavnih točkah: v stališču do Rusije in v stališču do Španije. Prav zato se pa italijansko-nemško stališče v španskem vprašanju vedno kolikor toliko loči od angleško-francosko-ruskega, da doslej še ves čas ni prišlo (in bržkone tudi še ne bo kmalu prišlo) do kakega enotnega nastopa velesil v španskem vprašanju. Kakor zahteva Nemčija enakopravnosti v mednarodni politiki in v kolo-nijalnih vprašanjih, tako zahteva Rusija zase enakopravnost v londonskem odboru za nevme-šavanje v španskem vprašanju. Tako se pač godi kakor v prislovici: Pokajo gore, rodi se pa miš. Tu se morda ne bo rodila niti — miška. Med Turčijo in Italijo se je na sestanku obeh zunanjih ministrov, Ruldi Arasa in grofa Ciana, doseglo soglasje, tako da sedaj med tema dvema državama ni spornih vprašanj. Žkdtvehal «eilly Edvard — S' \ ■ jgL • I t -jf It&lfS^ ■ 1 ' ^ : Jss'" -s Tale mož je ingovarjal ugrabitelja Lindbergn-vega sina Bruna R. Hauptniana. Ker pa je bil baje prepričan, da je Hauptnian nedolžen in bil p« nedolžnem nsmrčen, je sedaj v Xewyork« znorel. Predflednlfc francoskega parlament a © /ugeslevoo" •ke-belgarsJtem pahtu Predsednik francoskega parlamenta g. Edvard Heriot je na vprašanje nekega poslanca, kaj misli o jugoslovansko-bolgarskem prijateljskem paktu, med drugim izjavil: JČe se danes ta dva naroda zbližujeta, se lahko samo veselim, ker se s tem uresničuje moja davna želja. Jugoslovansko-bolgarsko zbližanje bo orodje miru na Balkanu in že s tem pomembna podpora miru v Evropi.« Za tem je predsednik Ileriot odgovarjal še na druga vprašanja Dejal je, da je dovolj, kar s svoje strani stori za Habsburžane, če se v diplomatski loži dela, kakor da zastopnika Habs-burgovcev — ne vidi. Dobro se je odrezal odlični prijatelj Jugoslavije, ali ne? Naj bi njegove besede — trajno veljale! ftajmtarejša Francozinja Francozinja ga. 1'aulois Flariiia je stopila te dni v 101 leto starosti, kar je za ta narod velik« redkost. Kmeiska ladi na Kaj hoče mladina? Nekje v Jugoslaviji izhaja list, ki ima kaj čudne pojme o kmetstvu. V njem je bil namreč pred kratkim objavljen članek, v katerem se ■ pisec bridko pritožuje nad kmetskim pokretom in njegovimi ideologi. Člankar trdi, da vidimo kmetsko misleči ljudje na kmetih in v kmetu samo vse dobro in lepo, drugod pa samo pokvarjenost in gnilobo. Človek, ki tako misli in piše, samo dokazuje, da kmetstva, kmetskega pokreta in zlasti teženj kmetske mladine prav nič ne pozna — ali jih pa namenoma prezira. Saj smo vendar vprav mi v kmetsko mladinskem pokretu vedno naglašali, da je naše delo namenjeno in posvečeno dvigu in napredku kmetskega življa in podeželja sploh! Saj smo bili mi tisti, ki smo opozorili in še vedno opozarjamo na nebroj kmetskih napak! In ne zato, da bi se med seboj hvalili, ampak zato, da se s skupnim delom izpopolnimo, da si pomagamo, da se usposobimo za življenje in da vse življenje očistimo in pople-menitimo, zato smo se z dušo in srcem oklenili kmetskega gibanja. ' Kaj pa je v nas tako groznega, da nas morajo nekateri na tako žalostno smešen način na-; padati? Mi nočemo nič drugega kakor v življenjsko resničnost preliti spoznanje, ki so ga dale človeštvu večtisočletne skušnje in ga je zlasti podkrepila zadnja svetovna vojna, spoznanje namreč, da gre kmetskemu delu zaradi njegove temeljne življenjske važnosti med vsemi . [^eli fcv«*i8tvo. Iz tega spoznanja, ki se ga danes oklepa ves svet, pa-sta v j mo m> čist« naravno zahtevo, da kmetski živelj odločaj sam o svoji usodi. Ta zahteva je posebno v Jugoslaviji kot kmetski državi neizbežna. Kdo bo zajpejaJ^društvu, če gospodari v njem 60, 70, ■večina? Nam pa, ki niti nočemo gosp^&rit£,?a|-' nim stanovom — ker vendar nisnt^KSSSto^ stanovsko gibanje — nam se to zameri! Mimo te zamere in mimo natolcevanj gre kmetska mladina mirno na delo. Ona ve, da je izobrazba tisto orožje, ki v nekrvavem boju končno vedno zmaga. In zato bo mladina, kakor doslej — tudi v bodoče posvečala največ skrbi izobrazbi vasi. Prepričana je, da bo s tem opravila delo, ki jo bo zanesljivo približalo cilju. Tedaj pa bodo morali umolkniti tudi vsi oni, ki sedaj iz nevednosti ali iz zlobe napadajo. Št. Pavel pri Preboldu Pustna veselica,.katerp/je priredilo preteklo nedeljo Društvo kmetskih fantov in deklet, je uspela nad vse pričakovanje; Prostorne sobe gostilne Vedenika so bilei domala premajhne. Sentpaviani so se tokrat pokazali kot malokdaj prej na prireditvah katerih .koli .društev. Razen domačinov so prireditev poselili tudi številni člani in članice od društva v Orli vasi, Št. Juriju ob Taboru, in Braslovčah. Pojčg številnih od- N« samo laj. . , . Naš čaj" je najboljša domača »elišCna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI daljnejših kmetskih pokretašev je na prireditev prispel tudi predsednik zveze Ivan Kronovšek. Moralen kot gmoten uspeh prireditve je bil prav zadovoljiv! — Istega dde^ ob istem času se je slična prireditev vršila tudi" v Zadružnem domU. Razlika je bila le v tem, da se je v omenjenem domu zbrala gospoda'k Običajni pustni večerji, dočim; je pa na tej'strani; bila pirava ljudska prireditev z neprisiljenim in *od: nikoder nare-kovanim veseljem. Organizirana kmetska mladina je na ta način zaključila z zabavnim delom svojega programa.' r"> f 1 r-ir-jl H■■■■')■' i' "-'.-v 'J Hajdina pri Ptuju ••' /VSi'* i Tudi naše »Društvo kmelskih fantov in deklet« še precej ^marljivb^delujer čeravno ni od nas nobenega glasu. Odkar se je zaključila sezona letnih prireditevjn ko je bilo opravljeno glavno" poljsko delo, imamo' redne tedenske sestanke ali xtebatrie. večfereJ-Cria' katerih razpravljamo o raznih'vpfaišarijih,'ki se tičejo kmetskega naroda in njegovega življenja, nadalije o kmetski zaščiti, zadružništvu in o organizacijskih stvareh ter se tako pripravljamo za poletno dobo, ko bomo spet nastopili s prireditvami na prostem. ' • Iz naših vrst pa smo zgubili agilnega in požrtvovalnega delavca za kmetsko-mladinski po-kret tovariša Neubauerja Janeza, ki se je poročil z gospodično Frangež Alojzijo iz Sesterč, kamor se je tudi odselil. Želimo mu obilo sreče v zakonskem stanu in upamo, da bo tudi v bodoče ostal zvest naši ideji in širil našo misel tudi na sedanjem svojem 'bivališču. mKaj pa bo tam?« — ,»Uh,' kiw-?Sedu jn prav sedaj hočeš zapu^JBi sejo?!« On pa je odgovoril: j<3rem. ker ne rars&upiem, kaj se prav za prav pogovarjate!« * Ctp 91 tni ic zlomil V Pilštanju sem imel te dni ža mlatit prav obsežen nasad. Bilo ga je lahko rečem za dva poda. Ko pa sem krepko po snopju zamahnil — se mi je cep prelomil na dvoje. Kaj sem hotel potein drugega, kakor to, da sem se vrnil peš čez hribe nazaj v Rajhenburg, kjer bom dal cep v popravilo. Moja krivda torej ni, če bo nasad snopja v Pilštanju segnil in propadel. Ko bo druga žetev na vrsti, ako Bog da, bom že pripravil cep, tako da se mi ne bo zlepa sfižil kakor dosedanji. ' - c ' Kratke vesti r Na severni tečaj. Rusi pripravljajo znanstveno ekšpedicijo na severni tečaj. Zhanfetve-'hike-bo' odpeljal s posebnim letalom slavhi pilot VodOpijanov in jih na severnem tečaju izkrcal. Ekspedicija bo proučavala vremenske pojave, kretanje morskih struj, ledenih polja itd. Po končanem delu jih bo pilot zopet Odpeljal nazaj. * f Nemški otroci imajo pravico po dovršenih 14 letih, da si sami izberejo cerkveno pripadnost, ali pa da se sploh odrečejo vsaki cerkvi. Starši nimajo nobene pravice odločanja. f Proti vojni in fašizmu. Francoska dekleta ustanavljajo klube proti vojni in fašizmu. Zdaj so dekleta ustanovila v Parizu tak osrednji dekliški klub, ki združuje JJ50 dekliških klubov proti vojni in fašizmu iz notranjosti Francije. ■ Za veliki prekop Volga—Moskva, ki bo vezal rusko prestolnico z dvema morjema in ki bo že letos maja meseca izročen prometu, gradi 20 ladjedelnic z vso naglico parnike. Zgrajenih bo 189 parnikov, od katerih bo 16 razkošnih z motorji na nafto. Ko bo prekop dovršen, bo postala Moskva pristanišče petih morja, kjer bodo pristajale največje ladje. Dopisi 2 napadi so začeli Rudniški župan g. Ivan Ogrin, daleč naokoli znan poštenjak in ugledeu mož je 27. preteklega meseca nadzoroval svoje posle pri krmljenju živine v hlevu. V tem trenutku je počil strel skozi okno in krogla je razbila šipe ter šinila mimo g. Ogrina. K sreči ga ni zadela. Ker se zločincu ni prva namera posrečila, je zopet drugi večer obnovil svoje podlo dejanje. Hlapci in brezposelni nočevalci so takoj hiteli za storilcem, katerega pa vsled teme niso mogli izslediti. Orožniki iz Škofljice pa so storilcu že na sledu, ker so ga izdale stopinje v snegu. To junaštvo je odmev zadnjih občinskih volitev z dne 6. decembra 1936. Nekateri ne morejo pozabiti poraza in žele, da bi g. Ogrin posle odložil. Na željo teh je bila izvršena pred kratkim revizija računov zidave šole na Laver-ci v 1. 1926., čeprav so bili računi že pred petimi leti pregledani in odobreni tudi pri sodišču. Rezultat te revizije je bil tak, da ima gospod Ogrin prejeti ca. 4000 dinarjev. To vsoto pa je g. Ogrin šoli podaril. Rudniški občani obsojamo zlobnega atentatorja in upamo, da g. Ogrin ne bo odložil županski h poslov. To željo izražajo zlasti brezposelni, ki jim je g. Ogrin naklonil vso svojo župansko nagrado. Radovedni smo, če bode »Slovenec« tudi ta dogodek objavil, kakor je bil pred kratkim objavljen sličeu slučaj iz Ribnice. Pripominjamo, da je bil g. Ogrin v 1. 1926. dvakrat razrešen, Prvič kot podžupan, drugič kot župan, a je bil nato 6. dec. zopet izvoljen za predsednika občine. Jz femenišUe doline Letos je na 1. januarja prenehala obratovati v Cagoščah privatna električna centrala, ki je po razpadu g. Karel Pollakovega veleposestva prišla v last Jugo-banke v Ljubljani. — Le-ta je prodala z omenjene centrale tudi stroje s turbino vred. — Ker .je moral poslej kraj Temenica in tudi nekaj posestnikov iz bližnjega Sela ostati brez luči, se je podjetni in agilni gospodar g. Fajdiga Franc, gostilničar iz Temenice, odločil, da je kupil s ker o 3 km dolg ved visoke napetosti, ki pelje iz Sela v Temenico, ter napravil potrebne korake pri vodstvu KDE v Ljubljani in Grosupljem in izposloval, da so due-16. pret. meseca zopet zagorele žarnice iz elektrarne v Zagradcu. — Le njegov sosed se s tem ni strinjal ter je začel z graditvijo lastne električne centrale, seveda ga bo gotovo precej več veljala. Želimo, da bi pobudo g. Fajdige vsi okoličani prav razumeli in da bi se elektrifikacija temeniške doline čim prej uresničila. — Pri tem je tudi omeniti, da je tehnično vodstvo K. D. E. po svojem iniciativnem tehničnem vodji g. inž. Frasu šlo novim interesentom zelo na roko, za kar n«vj bo tem potom izrečena naša zahvala. fladebeva vas Dne 20. januarja t. 1. je bil v gostilni Pan-gere na Pljuski ustanovni občni zbor Zveze živinorejcev za gojitev sivorjave dolenjske pasme. K zvezi je takoj pristopilo 25 članov živinorejcev ia tukajšnje bližnje okolice in je bilo takoj po sreskem kmetijskem referentu g. šušteršiču ;vpisaiiili tudi 40 lepih krav v rodovnik. Si. Jurij pri grro«upl/em Drugod po svetu se bore za žive, prt nas Kino se za — mrtvega. Pred kratkim je namreč umrl posestnik Franc Borštnik, čegar posestvo spada pod Škocijansko faro. Pokojnik je sam pred smrtjo izrazil željo, da bi bil pokopan v št. Juriju. Isto je prosila tudi njegova številna družina, ki je bila ob smrti skrbnega očeta in rednika nepopisno ža- lostna in potrta. Župnik v Škocijanu g. Zupančič pa se je temu uprl in se ni udal niti odloku škofijskega ordinarijata v Ljubljani. Tako je mrtvi Borštnik, ki je moral tako mlad v grob — bil je star komaj 43 let — radi posledic trpljenja v svetovni vojni — celo po smrti 3 dni čakati na svoj zadnji mir. Prizori, ki so se med tem odigravali, so vprav pretresljivi in mečejo strašno luč na razmere v naših krajih. Ob napovedanem času ni bilo niti ško-cijanskega niti šentjurskega župnika doma. Cerkev zaprta, celo mrtvašnica zaklenjena, da so morali pogrebci vdreti vanjo, če so hoteli rajnemu izkopati — grob. Vivtccjvadtmlti 1 Ko je v letu 1931 nastala radi splošne tudi vinska kriza in niso mogli vinogradniki vnov-čiti svojega pridelka, je v letu 1932. takratna JNS vlada sprejela zakon o izpremembah in dopolnitvi zakona o državni trošarini, objavljen v »Službenem listu« Dr. b. od 27. aprila 1932. V pripombi 3. zakona se določa: »Pro-izvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 1 in več, v velikih mestih, mestih in malih mestih in trgih od 10 1 in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse. Ti smejo prodajati vino tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 1, žganje pa v množinah nad 25 1 naenkrat prosto trošarine in trošarinske takse.« K temu zakonu je izšel pravilnik, ki je bil objavljen v »Službenem listu« Dr. b. z dne 13. julija 1932. Odstavek 8. čl. 103. se glasi dobesedno: »Proizvodniki vina in žganja iz lastnih sirovin in iz lastnega zemljišča ne plačajo nič državne in banovinske trošarine, če prodajajo doma (pri svoji hiši) v vaseh nad 5 1 naenkrat, v velikih mestih, mestih, malih mestih in trgih pa nad 10 1 vina In žganja naenkrat. Istotako ne plačajo te osebe nič državne in banovinske trošarine, če prodajo vino in žganje lastnega pridelka in lastnega zemljišča na kraju zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 1 vina in nad 25 1 žganja naenkrat.« Ta zakon, katerega je podpisal Nj. Vel. viteški kralj Aleksander, je še v celoti v veljavi. Tudi pravilnik k tem zakonu je še v veljavi. Okrožnica kr. banske uprave z dne 6. maja 1936, VII No. 4810/74 »Banovinska trošarina na vino in prodaja lastnega proizvoda« na vse sreske načelnike in sreski izpostavi v škof j i Loki tolmači te določbe drugače in znatno omejuje pravice vinogradnikov. Okrožnica se glasi: »Na razna vprašanja glede tolmačenja tukajšnje okrožnice z dne 29. februarja 1936, VII No. 4810/1, dajem nastopno pojasnilo: Vinogradnik, ki ni točilec na drobno ali na debelo, sme prodajati vino lastnega pridelka brez posebne dovolitve in brez plačila banovinske trošarine v množinah nad 5 1, odnosno 101 le 18 kleti, kjer je vino proizvedel, TISKOVINE v* ah vrti i Vgovsk«, uradna, r«H»mn», ta»«-*>'*». Vnfla«. »»čbarvnl tisk hitra i* »oceaJt TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25 Ultfti Sit*. Ob 10. uri dopoldne bi moral biti pogreb, pokopal pa je Borštnarja šele tik pred nočjo g. Gole, župnik iz Grosuplja, po katerega je šla posebna deputacija. Vsi, ki smo bili priča žalosti nedolžne družine, vsi, ki smo slišali presunljiv jok uboge vdove in nebogljenih otrečičev, si bomo do smrti zapomnili, kaj se je godilo ob mrtvaškem odru in grobu tega vzornega moža poštenjaka. Ko izrekamo toplo sožalje ubogi družini, kličemo vsem, ki jim to velja: »Nikar ne mislite, da je kmetska glava pozabljiva! Vrnjen dan pa je vsak dan!/ najsi je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik stanuje. Proizvodna klet je ona klet, kjer se je grozdje prešalo ali žganje kuhalo, ednosno kamor se je po izvršenem opravilu proizvod shranil. Vino lastnega proizvoda se sme torej prodajati v zgoraj omenjenih količinah brez posebne dovolitve in brez plačila banovinske trošarine ali v kleti v vinogradu samem ali pa v hiši, kjer vinogradnik stanuje, če ima proizvodno klet na svojem prebivališču. Izven teh prostorov pa sme prodajati vino lastnega pridelka brez dovolitve in brez plačila banovinske trošarine le v množinah nad 50 1 hkratu, in to le z voza ali s kakšnih drugih prevoznih sredstev na prostem, ne pa v odprtih lokalih. Za vsak drug način točenja vina lastnega pridelka je potrebno dovoljenje za točenje na drobno, prav tako se mora tudi plačati banovinska trošarina. Tudi ni dopustno, da bi se vino ali žganje iz proizvodne kleti v vinogradu prenašalo na dom in le tu v množinah nad 5 1 odnosno 10 1 prodajalo brez trošarine in brez vsake dovolitve. To bi nasprotovalo trošarinski uredbi in bi se proizvodnik v takem primeru moral smatrati za točilca na drobno.« Iz zakona in pravilnika se razvidi, da ima vinogradnik, ki prodaja vino z lastnega zemljišča, svoj proizvod tudi pravico prodajati na svojem domu (pri svoji hiši). To je ne-pobitno. Resnica pa je, da so nekateri vinogradniki hoteli izigravati te zakonske določbe. Najeli so si v kraju, kjer bi lahko prodajali vino, stanovanje in pričeli prodajati vino lastnega pridelka od 5 1 oz. 10 1 naprej. To izigravanje zakona je hotel oddelek za davke min. za finance s pojasnilom z dne 16. junija 1934 štev. 48793, »SI. list« Dr. b. od 18. julija 1934 pojasniti ter pravi: »Pri izvrševanju uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri bano-vinski trošarini na vino in žganje ne pošto- • pa j o vse banovine enotno. Da se izenači postopanje v vsej državi, izdaja min. za finance na osnovi člena 46. omenjene uredbe naslednje pojasnilo in navodilo: »Po Členih 2. in 3. navedene uredbe postaneta vino in žganje zavezana plačilu banovinske trošarine, ko ju prične točilec na drobno točiti, to je, ko se postavi na sod pipa zaradi točenja, odnosno, ko točilec vina*in žganja na debelo blago proda, odsvoji.« Ta določba se je že od začetka veljavnosti uredbe pogrešno in sicer tako razumevala, da so proizvodniki absolutno oproščeni vsakega nadzora in da lahko prodajajo potrošnikom svoje vino in žganje prosto in neomejeno. Spredaj navedena uredba nima določbe, s katero bi se proizvodnik, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo, zavezoval; vendar pa to nikakor ne pomeni, da so s tem razveljavljene določbe trošarinskega pravilnika, ki predpisujejo, da sme proizvajalec samo iz svoje kleti, to je iz kleti, kjer je vino in žganje proizvedel, najsi je ta klet v vinogradu ali v hiši. kjer proizvajalec stanuje, prodajati brez vsake dovolitve. Ni torej moči dovoliti, da bi Gospodarstvo prodajali proizvodniki svoj proizvod na trgu ali kjerkoli v količinah pod 25 1 žganja in pod 50 1 vina, ker se smatrajo v tem primeru za točilce pijače na drobno in se nanje uporablja tar. post. 62 taksne tarife in potemtakem tudi Uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli banovinske trošarine na vino in žganje. Smiselno s tem je uporabljati za take primere člen 37 spredaj omenjene uredbe.« Tako torej pojasnilo oddelka finančnega ministrstva. Oddelek finančnega min. se sklicuje na obstoječi pravilnik. Pravilnik pa nima nobene določbe, ki bi določala, da sme le iz proizvodne kleti prodajati, nego izrečno pravi, ?,Ce Domači dogodki X Čebelar ji-prevaževalci! Akcijski odbor za zaščito že stoletnih pravic prevažanja čebel v paše Vas vabi, da se polnoštevilno udeležite protestnega zborovanja čebelarjev-prevaževalcev, ki se bo vršilo v nedeljo dne 14. februarja 1937 ob pol deseti uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. — Čebelarji-prevaževalci, v Vašem lastnem interesu je, da za zaščito svojih pravic stopite na plan, ker nasprotniki prevažanja skušajo preprečiti vsakršno koli prevažanje v paše. Vsak prevaževalec naj smatra udeležbo za dolžnost. — Istočasno Vas vabimo, da se udeležite po vašem zastopniku tega zborovanja, ker bo zborovanje zelo važno za obstoj naprednega slovenskega čebelarstva in slovenskega narodnega gospodarstva v obče. X Poplave je že začelo povzročati letošnje nenavadno vreme tudi v naši državi. Pri Poža-revcu se je namreč v neki soteski v strugi reke Morave zajezil led. Reka je naglo narasla in preplavila nekaj vasi. Na pomoč je prišlo vojaštvo, ki je z minami in topovskimi streli razbijalo led ter predrlo tudi neki nasip, da se je voda lahko prej raztekla in ni povzročila po vaseh še večje škode. X Izšla je prva Številka prvega slovenskega csperantskega mesečnika »NfAJ VIZAČOJ«, tujsko prometno propagadnega značaja, bogato ilustrirana. Celoletna naročnina samo Din 15'—. Naroča se na naslov: Damjan Vahen, urednik, Ljubljana, Reslova 29. X Znamenita knjiga »Dobrovoljei, klad«var-ji Jugoslavije«. Vse vojne dobrovoljce, vse dosedanje in bodoče naročnike knjige jDobrovoljei, kladivarji Jugoslavije« obveščamo, da knjiga še ni izšla zaradi stavke v Združenih papirnicah Vevčah, ki dobavijo papir. Po končani stavki in dobavljenem papirju ne bo za izdanje knjige nobenega zadržka več, ker so rokopisi že postavljeni in klišeji izgotovljeni. — Redakcija knjige jDobrovoljei. kladivarji Jugoslavije.« X Gorelo je nedavno ponoči v Izlakah gospodarsko poslopje gostilničarja in lesnega trgovca Rudolfa Hribarja. Škoda je znalna. vzrok požara pa še ni znan. X Do smrti je zabodel 271etni posestnikov sin Ivan Hozjan iz Trnja 201etnega čevljarskega pomočnika Lojza Vučka, doma iz Srednje Bistrice. Dejanje je izvršil v Žižkih. Vzrok je bila ljubosumnost. Hozjan se je po krvavem dejanju sam javil orožnikom. X Pod vlak jc skočil 261etni rudar Pavle Meterc iz Studencev nad Hrastnikom. Kot rudar je bil zaposlen v ojstrškem obratu. V nekaj letih je to že tretji samomor v tej družini, ki jo pač res preganja kruta usoda ■ ' X Svojega nezakonskega sina je v prepiru ustrelil SOletni posestnik Franc Planinšek v Vrhtrebnjem. Planinsko v sin Lojze Moravec je živel pri očetu, vendar so bili prepiri med njima vsakdanji pojav. Končno ga je oče ustrelil z lovsko puško in je fant dobil 25 svinčenih zrn v trebuh. V Uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami je te dni izdal gospodarsko-linančni odbor prodaja na svojem domu« (pri svoji hiši). Kakor že spredaj omenjeno, je hotel preprečiti Izkoriščanje, da ni začasno stanovanje, ki si ga najame vinogradnik za svoje stanovanje, smatrati za svoj dom. Pri tem se je poslužilo besede »kjer je proizvedel«. To pa je krivično za one vinogradnike, ki res prodajajo vino na svojem domu (to se pravi pri svoji hiši)! Marsikateri vinogradnik, ki ne pozna te okrožnice, bo občutno kaznovan. Našemu vinogradniku, ki je bil že lani zaradi slabega pridelka zelo prizadet, preti pri današnjem slabem stanju najhujša nevarnost. Zato je nujno potrebno, da se puste vinogradniku vse zakonite pravice. ministrov. Doslej je bilo to vprašanje pri nas urejeno samo v Sloveniji in Dalmaciji. X Berač je zažgal hišo posestniku Ivanu Ostvršniku v Vrbah. Storil je to iz maščevanja, ker mu je posestnik prejšnji dan odrekel prenočišče. Posestnik ima din 20.000'— škode, berača pa so prijeli orožniki. X I« političnega sovraštva so nel« lopovi nedavno napadli ponoči Lundrovo družino v Škocijanu. To je v tem kraju v kratkem času še drugi tak napad. Kam vendar plovemo? X V cerkev grede se je ubil zadnjo nedeljo 671etni Franc Guštin, posestnik iz Sela. Šel ije po bližnjici v cerkev, pa mu je na strmem klancu spodrsnilo in je pri padcu udaril z glavo ob neko drevesno korenino. Samo vzkliknil je in je bil takoj mrtev. X Okradli so ga. Andrej Verdovnik iz Selnice ob Dravi je bil tako nepreviden, da je v pivski družbi v neki gostilni na Janževi gori v veselem razpoloženju pokazal listnico, v kateri je imel 7 tisočakov in en stotak. Ko je pozneje hotel plačati svoj zapitek, ni bilo o listnici ne duha ne sluha. X Učiteljica izginila tik pred poroko. Učiteljica Mica Risovski se je nameravala poročiti s trgovcem Franeom Ripoldom v Lukavcu pi i Tuzli. Pred poroko sta šla oba v Tuzlo, da si nakupita potrebne stvari. Ko se je ženin vračal nazaj v Lukavec, je nevesta izginila brez sledu. Čakal jo ije pri vseh vlakih, pa je ni bilo od nikoder. Do danes še ne vedo, kam je nevesla izginila. X Nepismenih je v Zagrebu po statističnih podatkih še 12.000 oseb. Ravnateljstva ljudskih šol so radi tega uvedla posebne brezplačne tečaje za nepismene in pozvala prizadete, naj se prijavijo vanje. Odziv je bil nevenjetno, skoraj sramotno majhen. Od vsega ogromnega števila se je namreč zglasilo samo 80 osebi X Nevesto je ustrelil. V Ovoarevcu pri Travniku je bilo nedavno na en sam dan napovedanih — 15 porok. Prvih 14 je bilo že opravljenih, ko so pa svalje šli po zadnjo nevesto, ije njen kum (boter) iz veselja streljal z revolverjem. Samokres je odrekel, ko pa ga je mož hotel popraviti, se je orožje sprožilo in krogla je zadela nevesto Mando Šujakovo naravnost v čelo. Bila je takoj mrtva. Mesto na svatbo so se morali svatje^ pripravljati k pogrebu, nesrečnemu kumu so pa komaj preprečili, da se ni v obupu vzel življenja. X Napadi na profesorje so bili letos ob zaključku prvega polletja tekočega šolskega leta neverjetno številni. V Beogradu je dijak srednje tehnične šole G. Mirsič iz Kotora s pestjo pobil profesorja Muhamedagiča na tla, mu zadal z nožem šest ran in nato pobegnil. — Mile Stojanovič, dijak na isti šoli. pa je zagnal proti profesorju Kiršnerju steklenico solne kisline. K sreči ni zadel in je ostal profesor nepoškodovan, a dijak je tudi pobegnil. — Kaj se nam obeta od take mladine in kje so vzroki, da je mladina taka?! Kmet, fel se zaveda svoja mofl, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro ureievan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. X Smrt pod avtom. Po nesrečnem naključju je ondan prišla pod avto Marija Zemljari-čeva, posestnica iz Bukovcev, občina Markovci. Stara je bila šele 35 let. Avto jo je hudo poškodoval in je nesrečna kmetica kmalu po nezgodi izdihnila. X Nov zakon za »ar^tvo narodnega zdravja pripravlja socialno ministrstvo. Sestava novega zakona je poverjena posebni komisiji, ki mora končati svoje delo do 1. maja t. L X Dva uiiiijona dinarjev za uiost čez Bosno. Finančni minister je nakazal dva milijona dinarjev za gradbo velikega mostu čez Bosno pri Doboju. Most bodo začeli graditi takoj, ko upade voda, ki je zaradi taljenja snega močno narasla. X Vlak je do smrti povozil na p#rogi Banja-luka—Dobrlin staro ženico, ki je počivala in sedela na progi. — Enako se je zgodilo 801et-nemu kmetu Milanu Gojkoviču, ki je blizu postaje Mučna Rijeka šel čez progo. Vlak ga je suuil v jarek in starček je radi poškodb čez malo časa izdihnil. — V Vinkoveih je pa postal blizu tovornega kolodvora žrtev nesreče prometni uradnik Ninko. Šel je po progi v službo, pa je po nesreči prišel pod zagrebški osebni vlak, ki ga je raztnrcvaril do smrti. X Žag imamo v naši državi 3236 s 68.670 konjskimi silami. Letno lahko proizvajajo 6 milijonov 658 tisoč kubičnih metrov. — Vsega lesa pa proizvajamo v državi 16 in pol milijona kubičnih metrov. X Paketne pošiljke, ki jih zasebniki dobivajo kot poklon (darilo) iz inozemstva in ne presegajo vrednosti 500 dinarjev, morajo carinarnice izročati naslovljencem po zadnji uredbi finančnega ministra brez predložitve originalne fakture.. X Podaljšanje roka za vložitev prijav za pridobnino. Finančni minister je včeraj izdal odlok, da se redni rok za predložitev davčnih prijav za pridobuino za leto 1937. podaljša do vštetega 15. februarja t. 1. O tem odloku finančnega ministra so takoj dobile brzojavno obvestilo vse finančne direkcije. X Gasilci izražajo svoje zaupanje g. Josipu Turku. V znak zaupanja in spoštovanja so mnoge gasilske čete na svojih občnih zborih izvolile g. Josipa Turka za častnega člana. To je s posebnim poudarkom storila tudi gasilska četa v Žabnici pri Škofji Loki Člani te čete so gospoda Josipa Turka izvolili za častnega člana, da bi mu tako izrazili priznanje in zahvalo za požrtvovalno in uspešno delo v vrstah slovenskega gasilstva. -- Enako sta storili gasilski četi pri Sv. Lenartu in Dolenjem Logatcu. Tudi iz več drugih krajev prihajajo enaka poročila. X Vlomilci so obiskali vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Iz miznice so odnesli ročno železno blagajno s 400 dinarji, iz nekega predala pa 40 din. Plen je bil torej skromen. Blagajno so lopovi razbili v drvarnici sosedne hiše in nato brez sledu izginili. X Tudi sodniki niso varni pred tatovi. Tako so v Litiji odnesli neznani tatovi sodniku Marinu Pavloviču iz omare v pisarni sreskega sodišča pisalni stroj, ki je bil sodnikova zasebna last in suknjič, ki ga je sodnik nosil v pisarni. X Očeta jc ustrelil. V Žerovincih pri Ptuju je komaj 171etni Ivan Žalar v prepiru ustrelil svojega očeta Ivana, ki je takoj izdihnil. Podivjanega sina so hoteli ljudje linčati in so ga orožniki komaj rešili ter odali v zapor. X Vlomilska smola. »Pri šestici ;, znani ljubljanski gostilni, so poskusili vlomilsko srečo 3 ali 4 neznanci. Te dni popoldne so se vtihotapili v gornje prostore, kjer je družinsko stanovanje. Predrli so železne zapahe na vratih na stopnišču, nato pa še zapahe pri vhodu v stanovanje. Ko je vlomilec s silo odprl vrata, je sobarica, ki je tedaj stopila iz druge sobe, zavpila, česar se je lopov ustrašil in zbežal, za njim pa še njegovi tovariši, ki so ga čakali zunaj. Restavracijski uslužbenci, ki so vlomilce, čakajoče v veži, videli, a niso vedeli, na kaj preže, so jih policiji natančno opisali in je upati, da pride temna druščina kmalu v roke pravice. cfe tujine: .... H ;■>'.'K S) ■ Poljsko-švicarska trgovska pogodba je Lila zadnje dni januarja podpisana v Varšavi. ■ Poljsko-francoska kmetijska zbornic« je bila pred kratkim ustanovljena v Varšavi, v Parizu pa enaka francosko-poljska zbornica. Namen obeli ustanov je pospeševanje izvoza kmetskih pridelkov in proizvodov iz njih. ■ Prisilno zavarovanje kmetov. Bolgarski ministrski predsednik je predložil ministrskemu svetu načrt zakona o splošnem prisiljenem zavarovanju na kmetih. Razen zavarovanja proti toči in ujmam za pridelke obsega načrt tudi zavarovance vseh poslopij na kmetih. ■ Napredek časopisnega poročanja. Št'rje veliki francoski dnevniki so zgradili lastne ra-diooddajne postaje, iz katerih obveščajo čitate-lje sproti o najvažnejših dogodkih; ■ Smrtna kazen. Litvanska vlada je spremenila določbo o izvršitvi smrtne kazni. Odslej se bodo smrtne kazni izvršile s pomočjo strupenih plinov v jetniških celicah. ■ Mesec dni zapora za poljub je dobil Madžar Jožef Molnar. Vročekrvni Madžar je stopil v kmetsko hišo in tam začel dvor j ti gospodarjevi hčerki. Proti njeni volji jo je 'tudi poljubil. Hčerka ga je tožila in sodišče ga je obsodilo na mesec dni zapora. ■ Požar v ledenici. V Melburnu je izbruhnili strahovit požar, ki je popolnoma upepelil ondotno ledenico. Uničenih je na tišdŽe ton zmrznjenega mesa, masla in drugih mlačnih izdelkov. Škoda znaša nad sto milijonov dinarjev. • Sama si je pripravila grmado. Žena nekega Štefana Fodora v Budimpešti je obupala nad življenjem. Polila je torej vso posteljo in sebe s petrolejem, nakar je legla v posteljo in zažgala odejo. Čez malo je bilo vse skupaj samo še kup zogljenelih kosti in pepela. Tihotapska iznajdljivost Tihotapci so po vsem svetu iznajdljivi in pretkani, marsikoga pa je prekosil neki invalid na nizozemsko-belgijski meji. Mož je imel umetno nogo in je tako pogosto potoval čez mejo, da je postala oblast pozorna nanj. Finaucarji so vestno pazili na invalidnega potnika in so ga tudi večkrat preiskali, a niso mogli najti pri njem nič prepovedanega. Ondan se je šele domislil neki financar in-validove — umetne noge. Preiskali so tedaj protezo in našli v njeni notranjosti cel zaklad draguljev (dragih kamnov). Zdaj je bila uganka pogostega potovanja koj razvozlana. Invalid se je seveda kislo držal, finaucarji pa so se tudi čebljali za ušesi, ko so izračunali, da je neznatni možak dotlej pretihotapil že za najmanj 114 tisoč holandskih goldinarjev draguljev čez mejo v Belgijo! sBločinčeva „ častna beseda" Ugleden kriminalni uradnik pripoveduje v svojih spominih prav zanimiva doživetja z zločinci. V Zagrebu so ujeli vlomilca, ki ga je policija dolgo zaman iskala. Kriminalni uradnik se je temeljito pripravil na zasliševanje, ker je bil prepričan, da bo spretni zločinec skušal utajiti kar največ svojih podvigov. Zgodilo pa se je vprav nasprotno. Fant je že pri prvem zaslišanju na široko opisal svoje mračno delo. Potem je začel prositi: »Izpustite me nocoj, samo še nocoj na prosto. Ples imamo v Kustošiji.« Uradnik ga debelo pogleda. S tako težavo so ptička ujeli, a zdaj naj ga izpusti? Medtem je zločinec moledoval dalje: »Častno besedo vam dam, da se do šestih zjutraj vrnem, če me zdajle izpustite. Razen tega vam bom povedal še važne podatke o umoru neke blodnice, ki ga policija ne more pojasniti.« Uradnik se je dal pregovoriti in je res izpustil zločinca. Mož. je ostal — mož beseda! Ob šestih zjutraj se je javil uradniku in mu tudi pojasnil zagonetni umor, s katerim si je policija prej dolgo zaman belila glavo. Primer pač razkriva nepojmljive globine človeške duše, kjer tudi v najhujši temi sveti iskra poštenja. Sejmi 14. februarja: v Št. Lambertu, Žirovnici, Ponikvi, Dobu pri Kamniku, Jesenicah, Semiču, Žalcu, Sv. Barbari v Halozah, Sevnici ob Savi. 15. februarja: v Radečah pri Zid. m., Vrhniki, Kranju, Trbovljah, Bogojini. 16. februarja: v Šmartnem pri Litiji, Kamniku, Ptuju, Sedlarjevem v Polju, Dolnji Lendavi. 17. februarja: v Ljubljani. 18. februarja: v Šmihelu-Stopičah, Turnišču, 19. februarja: v Ložu, Mariboru, Pišeeah. 20. februarja: v Tuhinju, Vidmu ob Savi. Važnejša radio predavanja od 14. do 21. februarja 1937. Nedelja, 14. febr. 9.45: Postni govor (gospod Franc S. Finžgar) — 17.00: Kmetijska ura: Kako dobičkanosno obnovimo vinograde (g. Ivo Zupanič). Ponedeljek, 15. febr. 18.00: Zdravniška ura: Poživila (g. dr. Anton Brecelj) — 18.40: Duševna sestavnost človeka in kultura (g. prof. Etbin Boje). Sreda, 17. febr. 18.40: Zakonsko pravo I«, (g. dr. Rado Kušej). Petek, 19. febr. 18.00: Ženska ura: Delavska družina (gdč. A. Lebarjeva) — 19.50: Zanimivosti. Sobota, 20. febr. 20.00: 0 zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). Vrednost denarja 1 ameriški dolar Din 43'35 1 nemška marka Din 17*54 1 avstrijski šiling Din 8'38 1 švicarski frank Din 10-— 1 angleški funt Din 213'50 1 francoski frank Din 2-02 1 češkoslovaška krona Din 1*52 1 italijanska lira Din 2'29 Kmetje, obrtniki in pod«2elski d tla vri! Zahteva f-te o vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka, .Kmetski list"/ Umni kmetovalci ln trgovci! Nabavite si novovrsfne Irus mline. So patentni nemški izdelki, r nJim! boste mleli vse svoje žitne pridelke doma. 8 tem si prihranite trpljenje, žito. fas in denar. Služijo vara za čiičenje žita za Srotanje živalim, ra mletje vsega žitnega zrna t poljubno lino moko, kakor pSenični In po lentni gris. Za pogon mlina zadostuje vsak, moč al* motor, ki vam služi ra pogori drugih gospodarskih strojev. — Vzamejo se tudi hranilne knjižioe v rafuri. Samoprodaja in zaloga za celo Jugoslavijo: Turn%«>k Štefan PoStni predal {•• LJUBLJANA, Aleševseva 24. Hranilne knjižice raznih denarnih zavodov kupujemo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Sporočite najnižjo ceno na upravo lista pod šifro »Gotovina 88«. »EKONOM« ft.lt U a« UITI" Kolodvoi osrednja gospodarska v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, Špecerijsko blago Itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega ln splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVACc, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kiklnda, ln Jelov-Sek, Vrhnika. .Uredfttk; Janko -Viflfc—«a Js^ordl Ivan Pipan. — Tisto tiskarna Merkur (predstainlk tiskarne; o. Mihaiek). Ljubljana,