111
Slovenske starine.
Zakaj se trg Kozje veli „Drachenburg"?
Spisal Davorin Terstenjak.
Trg K o z j e na dolnjem Štajarskem je dve uri od Reichenburga, kakošne tri ure od rogačke Kisle vode, v tesni pa romantični dolini.
Ko sem po ti okolici popraševal , kaj mi vedo povedati o početku slovenskega imena „Kozje" in nemškega „Drachenburg", sem slišal sledeče tri povesti:
Eden mi je rekel, da na bližnji gori imenovani : Veternik (Sturmberg),   na  kteri   copernice  rade na-
J) Kdo li ima toliko priložnosti, pa tudi dolžnosti, dajati primerne nauke in svarila zoper mučenje in zatiranje tičev, kakor ravno učilnica in odgojilnicanepremiselne mladine, ker ima ravno med njo vsaki dan pred sabo najhuje zalezovavce in zatiravce tičev ?
2)  Tudi za cerkev ni neprimerno, temuc vse pristojno in se sveta dolžnost, tudi v naukih za odrasle ljudi dokazati pregreiš-nost mučenja božjih stvari, posebno pa nedolžnih in koristnih tičev, ktere zatirati ni le grda nehvaležnost, temuč tudi ravno tako škodljiva kakor brezumna sirovost.
3)  Prepovedi zoper ticji lov dajo se le papirju, ne pa t i carjem, dokler ne skrbe tudi djansko za ubran tega lova. Ubrani se pa prav lahko že samo z ubranjenjem razprodaje tičev: kajti sam za-se jih le malo kdo lovi, in ta jih ne zatere veliko. Ob prepovedanem Času zasačenemu lovcu, prodajavcu in ku-povavcu pa le tiče poberite, ter pošljite mrtve v bolnišnico za bolnike, žive pa izpustite in vtaknite namesti njih lovca, prodajavca, kupovavca v zapor, kogarkoli izmed njih zasačite pri lovu ali kupčii. Brez kupovavca gotovo ne bo prodajavca, brez prodajavca pa tudi lovca ne. Ubran prodaje je najloži in najzdatneji pomoček zoper tičji lov.                                                                                          Pis.
pravljajo hudo iho in vetrovje, je nekdaj pastirček pasel koze; huda burja pa ga je s kozami vred pahnila v dolino, kjer sedaj trg stoji, ker je hudo klel in z bičem pokal, ko je začelo grmeti, namesti da bi bil molil.
Drugi so mi pravili, da nek kozjansk grof je na Veterniku ubil draka (pozoja, zmaja), kteri mu je koze požiral, zato je grad dobil ime „Drachenburg."
Od tretjega sem slišal, da še sedaj je v Veterniku skrit dr a k, kteri ima kozjo glavo.*)
Vse te povesti imam jaz za ostanke s t ar o slovenski h mitov.
Muze, povodni, borni oblači, tema, zimsko meglo v j e so v starih mitih bili simbolizovani po pozo jih, ktere so bogovi luči in svetlobe premagali; tako grški Apollon Pvthona1) indiški In-dra pozoja Ahis, Kršna zmaja Putana ™ gršk. Python,2) in kačo Kalya; slovanski Krak pozoja V a vel; češki T rut zz: vedskemu;^ Tri ta: „lutu san" Radogost pozoja: C i r n i t r a =r Cernitra, nigritudinem faciens, paludinem faciens, primeri slov. čern, Sumpf-bach, s suffixom tra z: sansk. tra, lat. tro, trum, slov. tra. 3)
Pa v kakošno zavezo pride koza s poz o jem?
Koza s svojo kocasto dlako simbolizovaia je de-žapolno kocasto meglo , zato ima grški Z e u s škit: atyiq, ktera beseda v grščini pomenja „Ziegenfell" in pa „Sturmwind."
Učeni Hanuš 4) piše, da je na Ceskem prestara navada, kadar grmi, koze dojiti, ker koza bila je bogu groma Perunu posvečena. (O simbolu koze beri Schwenk „Sinnbilder" str. 544 itd.)
Koza je tudi biia simbol vulkanskih izlomkov, zato jo Srbin rad imenuje: „lomigora", die Bergzer-brecherin.
V grškem mitu je Tvphoeus, personifikacia vulkanskih izlomkov, oče Chimaire —- pošasti, ktera je od spredaj bila lev, v sredi koza, odzadaj pa p oz o j, in ktero je ubil luČni junak Bellerophox, ktero ime je učeni Pott 5) izvrstno primerjal vedskemu: Ver-tranan.
Pozojski orjaš Ver tra pa se tudi veli Vala; prvo ime se ujema s slovanskim: Velet, Volot — pozna-movanje za orjaša, drugo s slovanskim: Vol, Vel, Vil reduplikovano: Vavel, **) Vovel, Vuvel, imena orjašev v slovenskih povestih.
Vartra, Vertra pomenja po učenem Rothu:6) „der Einhiiller, Einwinder, Einwikler" iz korenike: v ar, val, einhtillen, winden, slov. val, vel; tudi prvotno v ar, ver še imamo, kakor sem dokazal v svojem članku: „o Vili" razglašenem v „ Glasniku."
Vartrahan,   Valhan   pomenja:   der   Vartra
*) Kaže se Se potok dereč, po kterem je nekdaj drak, pozoj priplaval v Kozje. O naturnih prikaznih, ktere se sedaj že redko zgajajo v okolici kozjanski Nemcem imenovanih ,,wilde Jagd", pričakujemo popis od prijatelske roke.                     Pis.
') Primeri Schwenk „Myth. 7, 85. 293., Schwarz ,,de antiquis-
sima Apollonis  natura"   str.   30,   Lauer   „grieeh. Myth." str. 260.
263. Curtius in Gerhard v „Arehaeolog. Zeitugu 1855, str. 19.
2)  Obširnise beri v izvrstnem članku: „Die Arier der Urzeit von Moriz Cariere v „Illustrirt. Familienbuch" 1861. Neue Folge I. B. V. Heft.
3)  Ta suffix nahaja« v sansk. djautra, slov. jutro, lat. ara-tro, Česk. oradlo, slov. oralo, izvirno: oratro — oratlo, slov. v i tra, die Windenspleusse iz korenike vi. (Glej Pott „Etym. Forsch." II. 555. 556.)
4)  Hanuš ,,Bajesl." koled. str. 75.
5)  Pott v „Kuhnovi Zeitschrift" IV, 416 — 441 primeri tudi: Preller „Griech. Myth.u II. 54.
**) Zato   se   mogila  pri  Krakovem,   na   kteri  je   ubil  Krak draka, veli: Vavel.
6)  Roth „Die Sage von Feridun" v „Zeitsch. fur die deutsch-morgenl. Gesellschaft", kjer vedskega Vartrahana primerja z iranskim Verethraghna-tom.                                                 Pis.
112
Valatodter, od sansk. korenike: lian, occidere, fe-rire, percutere po Pottu *) = grški cpev, occidere, lat. fend, zato: offendo, ansehlagen; jaz pa bi še primeril češko: han (haneti, offendere), in tako staro-slovansko ime: Volhan je enako z vedskim: Valhan, Schlangenriesentodter. Ker v Vedah ima to priime bog groma Indra, je tedaj staroslovansko ime: Volhan tudi nekdaj bilo ime Perunovo.
Kozo smo našli kot simbol burje, povodni (primeri %ifiai()a9 in %i[iaQog Giessbach) v grški mito-logii združeno s pozojem; pa tudi in disk a mitologija poznd pošast: Adžice^a, od adži, koza, lit. ozys in gega, kača, pozoj, slovenski: sas, se s = pozoj.
Nad levim bregom Drave tri ure od Maribora je grad Wurmberg. V staro-visokonemščini pomenja Wurm to, kar drak; tudi vurmberžski grofovi so imeli drak a za grb. Sem postavlja slovensko ljudstvo boje Kersnika, Kerstnika, Kresnika s pozojem: „sesom."*)
Krsnik, Kresni k, Kristan, Krestnik se ujema z indiškim Keršna, od korenike: kerš, lu-cere, splendere, slov. kres, po metatezi kresati itd.
Glasnik t se je vrinil, kakor v besedah: struga, ostrov, oster, česk. stribro za prvotno: sruga, osrov, oser, sribro.
Ne samo solnčni ogenj kres o letnem solncevratu, temoč tudi obilo osebnih in topišnih imen Kresnik, Kresonja, Kristan, Kristanci, Kristanvrh itd. še opominjajo na častje solnčnega boga Kresa, tudi starohrvatsko ime Kresimir. Na norenskih kamnih se dvakrat najde ime Cresenius.
Ker je po indiškem mitu Ker sna ubil pošast: A d ž i c e q a, po slovanskem pa K r e s n i kv pozoja: s a s a, sesa (primeri ime kraja: Kozoses, na Stirskem), nam to pričuje, da so stari Slovani si povod, burno rae-glovje itd. tudi predstavljali pod podobo: kozosesa — kozozmaja — Ziegendrache. In res na slovenskorim-skem spomeniku, najdenem v Rogatcu, vidiš izobraženega kozosesa, kozozmaja (Muchar „Gesch. der Steierm." L B. Abbild. Taf. 10. XX. 1.)!!
Takošno podobo: pol koze, pol zmaja, ktero solnčni bog premaga, so utegnili tudi enkrat o pa-ganskih časih prebivavci kozjanske okolice v svoji veži imeti in tako obvikniti poznamovanje: Kozje — Drachenburg.                                          (Dal. prih.)
') Pott „Etym. Forsch." I, 255. *) Po s a s u,   sesuje utegnila  ime  dobiti:   anemona  pulsatilla pratensis, tudi v srbščini: t)sasa" imenovana.
118
Slovenske starine.
Zakaj se trg Kozje veli „Drachenburg"?
Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.)
V „Mittheil. des hist. Vereins fur Krain" 1863 na str. 66 je neki g. Alftms Miillner sprožil željo: „man moge nachforschen, zu welchen Legionen Roms die vor-romische Bevolkerung unserer Gegenden ihr Contingent stellte, in welchen Provinzen des weiten Reiches be-sagte Legionen verwendet worden, und wo endlich den Veteranen jener Legion Aeeker und Felder zugewiesen wurden. Dort diirfte man den Namen krainischer Ureinwohner finden.a
Naj se g. Alfonsu Mullner-ju zgodi po njegovi želji! Znano vsemu svetu je, da je Kranjsko spadalo pod Panonijo. Plini pa imenuje poseben rod Panonov: Brevci, in dandanas še se med Savo in Kolpo prebi-vavci imenujejo: B raje i. Brevci so dali več kohort, ena teh je stala kraj Rena, in tam so našli rimski spominek z napisom:
SASAIVS LIC Al filius, miles ex cohorte VIII. Breucorum. ann. XXXII. stip. XII. H. S. E. H. T. F. to je: hic situs est, hae-redes titulum fecere.   (Gruter, stran 560, št. 2.)
Tukaj gospod Alfonsu Mullner-ju damo dve čisti slovenski imeni: S as a j in Likaj po obliki, kakor: Blagaj, Belaj itd.
Sas,J3asič, Sasanic še danes živijo po Hrvatskem in Stirskem, Likaj e v in Likar o v pa še imate na Kranjskem obilo, bodi si od lik, vultus, splendor, ali: liber (Bast), ponujam še staroslov. lik, chorus, toraj: L i k a u s, saltator. *)
Na celjskih kamnih najdeš ime: Licovius, kte-remu se primeriti more tudi v Ljubljani dobro znano ime: Lika vec. Celo grobni spominek ima po popisu Gruterovem takošno obliko, kakor so grobni spominki Norencev in Panonov: „in marmore sculpti le o ne s duo, qui brachia pueruli utrinque morsu arripiunt, sub ipsis recubant caniculi duo" itd. Znano je, da je v slovanskem basnoslovji bil solnčni bog tudi smrtni bog, in njegova simbola bila sta lev in pes.
Gori je bilo omenjeno, da je staročeski Trut ubil „lutu san." San, sen se v slovanščini tudi veli p o z o j. Na Kranjskem je kraj Senabor = „Drachen-trager" ali „Drachenkampfer". Cerkev v Senaboru je posvečena sv. Danielu, kteri je zavoljo svojih levo vi h atributov izvoljen bil po krščanskih misijonarjih za varha krščanskih cerkev, da so se pokrščeni pagani (ajdje) lože lotili nazorov (idej) krščanskih *) Na slo-vensko-rimskih kamnih nahajaš pogostoma imena Saa-n u s, Senus2) in na ravno istih ime: Draconia.
*) Ker v genitivu nahajamo Licai,  se je tedaj nominativ glasil Licaus zzz Likaus.     Suffix :   aus   se  so   ohranile   besede bernaus, merdaus, osebno ime: Mor aus itd. ') Zato  nahajamo  v Cel j i  mestno  cerkev  posvečeno  sv. Danielu,   po  mestu pa  na vec voglih  vidiš levo ve podobe  iz slo-vensko-rimske dobe.    Tudi na Koroškem  sem našel povsod cerkve sv. Danielu posvečene, kjer  slovenskega Kersnika (za Rimljanov pod firmo „Hercules") spomenike nahajamo.
2) Da so stari Slovenci besedo sen —drak „Lindwurm" poznali, potrjuje ime kmeta med novocerkljansko in frankolsko faro na Stirskem stanujočega „Senegaenika", „Lindwurmgrabner" od sen, Lindwurm, gača, graben, Loch, rusk. G a čina, ime v dolini ležečega carskega grada. Podrtina grajska nad Senegačnikom
Naj še omenim tukaj imena v slovenskih goricah zel6 navadnega: Senekovič. Mislil bi kdo, da so Senokoviči čisti potomci rimskega modrijana Se-neka, vendar so čisti Slovenci.
Senekovič je sin senekov, diminutiv. od sen, toraj so enaki hrvaškim: Z m a j i c e m in Z m a j e v i c e m. Gospod Alfonsu Mullnerju, kterega bode gotovo kdo iz Kranjskega, kakor se spodobi, zavrnil, pa sem hvalo dolžan, da nam je sopet spominek s čisto slovenskimi imeni odkril, in sicer na cerkvici sv. Jakoba na podnožji Krimovem:
BVCO. ERTI. F. 0 AN. LXV. ET ERT IA. SARIN. F. COI VX 0ANLV. P. V. F.
Akoravno bi utegnilo ime Buko se iz latinskega jezika izpeljati dati, ker že Cicero ima lucea ,,der Mund" = nemški: „Backen", vendar pozna tudi Slovan glagol bukati. Lepi slovenski imeni ste: Ert in Ertia. Ert pomenja „cacumen", toraj Ert ima vrstnike v nemških: Spitzer, Hugel, Berg itd. Rodbin: Ert, Ertnak, Ertič, Ertelj, Ertovšek je obilo po Slovenskem.
Na koroških in solvljanskih spomenicih najdeš imena: COVNERT. COVNERTA Bergspitz, slov. kun, Berg, Hugel, starovisokonemški: hun, hune, haune, staronordiški: hunn,*) s pomenom: gross, hoch, riesig, sansk.: gunas, der gewachsene, grosse. (Glej Gerland v jjZeits^h. fur vergl. Sprachf." 1861 str. 286.) V laški fari na Stirskem so še rodbine: Kunertnik; v narodnih slovenskih pravlicah se omenja nekakošna čarobna trava: kunertnica, ktero jelen vživa, in je zate-gadel zmirom zdrav.
Korenika v sansk. cvizz: grški xvco anwachsen, toraj po analogii, kakor m o g i 1 a, Hugel iz korenike : magh, crescere. Ime Sarin (po obliki kakor: S urin, Turin, Rubin, Kalin itd.) od korenike s ar, fluere, šara, fluvius = sala, toraj Sarin = nemški „Bach", „Bacher", srbski: „sarka: „die Fluss-, Bach-, Tauchentea; cerkvenoslov. po stopnjevanji glasnika: surov humidus.                                          (Kon. prih.)
se veli po nemški „Lindecku. Znano je, da učeni J. Grimm ime „Lindwurm" prestavlja v „schillernde Schlange". Kanne pa izpeljava ime od „lind", muza, toraj Lindwurm = Sumpf-schlange.
*) Iz korenike ku zz: sanskritski 9vi in grški xvw je ime visoke gore: Kum, primeri se: Kun ar a, ime planine na Srbskem, dalje srbsk. kun i ca, brada na trstiki, po analogii, kakor: brada, brdo, sansk. vrdh, crescere. Glasnika m in n sta sufixa; primeri glum, iz korenike glu.
126
Slovenske starine.
Zakaj se trg Kozje veli „Drachenburg"?
Spisal Davorin Terstenjak. Konec.)
Gosp. Mullner še nam je priobčil drug napis rimskega kamna, najdenega pri sv. Lenardu na podnožji Ljubelja, ki se tako glasi:
BELESTI AV< T. TAPPONIV-
MACRm L IVLIA SEXTI ČARA CVM SV (is ?) V. S. L. M.
Ker v tem imenu najdemo ime božanstva v dativu, se je nominativ glasil: Belesti s, ter se je sklanjal, kakor: ho s ti s, ambustis, fustis.
V živi slovenščini sicer več ne najdemo tega su-fixa, al sorodna litevščina še ga je ohranila, kakor pričajo imena božanstev: Betustis, Girristi: itd.
Znabiti, da odlomki tega sufixa se nahajajo v slovenskih as t, i s t, — primeri cerkvenoslov. ger listi, magnum collum habens, p er lis t i, magnum pectus habens, polist*, planosus, rječist*, verbosus, kteri so se gotovo v proetnični dobi glasili: gerlistos ali gerlistis itd.
Ime božanstva pa se je tudi znalo glasiti: B e 1 e s i s, primeri litevskih božanstev imena: Warpulis, Wi s-sagistis, Birzulis itd., in glasnik t je epentetičen, kakor v besedah: struga, o str o v, česk. stribro, oster, za sruga, osrov, s r i b r o, oser*) itd.
Belesti aug. pa tudi zna stati za: Belesti au-gustae, in biti ime ženske boginje, ktera se je velela B e 1 e s t, v genitivu belesti, kakor : bolest, bolesti.
Korenika je bel, sansk. bhal, splendere, lucere, toraj Belestis, Belesis ali pa Belest: lucidus, splendidus Deus vel Dea. **)
Marsikter bode se čudil, da jaz pri razlagi osebnih in topiČnih imen pogostoma jemljem litevščino na pomoč.    Temu dam sledeče premisliti:
Po vseh svojih preiskavah sem do dobrega prepričan, kar tudi Bopp, Schleicher in Diefenbach trdijo, da so Litvani v pradobi s Slovani bili en rod. Litevce Diefenbach imenuje „den antikeren Theil", in pravi: „bei den slawischen Sprachen reicht kein Denkmal so weit hinauf, dass z. B. die Flexionen den litauischen in einem wesentlichen Puncte naher stiinden, als die heutigen slavischen. Die Brucke uber diese Kluft ist uns vollig abgebrochen, und dochzeigt aufbeiden getrennten Seiten das Geftige die alte Einheit, wie die Kreidefelsen auf beiden Seiten der Marche."
Osebne in topične imena na slovensko-rimskih spo-menicih so skoro 600 let stareje, kakor slovstveni spomenici cerkveno-slovenščine, in ker se osebne imena božanstev ohranjujejo v svoji prvotni obliki skoz tisoč let, tedaj ne smemo se čuditi, ako v njih nahajamo take, kterih več ne pozna jezik današnji.
*) Obširniše pri Pottu „Etym. Forsch." II, 233. **) Na  Cigulni  blizo   Celovca je spominek:   „Belino aug. sacr. Da keltiski Belenus  in slovanski Belinus sta po svoji bit-nosti, vendar ne po gramaticni obliki eno isto, bodem dokazal v posebnem Članku.                                                              Pia.
127
Resnično piše dalje učeni Diefenbach: ,,Im Wort-vorrathe — Bildung und Beugung haben die litauischen und slawischen Sprachen so Vieles gemein, was sie von den urvenvandten scheidet, dass die Grosse der eigenen beiderseitigen Trennungsmerkmale dagegen fast un-sichtbar wird." *)
Ako se ta obcnost še da spoznati v današnjih živih narečjih slovanščine in litevščine, koliko ožja in jedno-ličniša se je bila pred 1600 leti, iz ktere dobe je gotovo ime Belesti s.
zko sorodnost nam potrjujejo imena: De vso, D e v s u s, Bouvierio, Landino, Volta r on s, Adrans, Ragando, ktere še imajo čiste prestare sufixe, ki jih samo še nahajaš v litevščini in letščini.
Ragando bi v cerkveni slovenščini imelo obliko PAr7iiIlT/|Tb, v novosl. ragod, kakor labod, končni suffix o — izvirno: os je že pokončan, cerkveno-slo-vanščina ga je poznamljala z '*. Ime Bouvierio (po Pohorji: Bouvir) se je v proetnični dobi gotovo glasilo: Bouvierios, — primeri ime litevskih božanstev: Pergrubios, Pot rim po s, Aitvarositd. Ime božanstva „na ptujskem spomeniku: „Jarmogio au-gusto sacrum" se je celo utegnilo v nominativu v oni dobi glasiti Jarmogius, validus adjutor, **) ker še tudi TitevšČina pozna suffixa ius, in us, — primeri imena litevsk. božanstev: Pizius, Siliniczus, Re-kicziowus, Kaukarus, gospodam s, Hausherr, sapnorus, Schafer, stiklorus, Glaserer; v slovenščini še imamo topišno ime: Mongus, ime gore, G a r b u s, ime rodbine po domače: Oraerzu, primeri g a r b i n , Nordwestwind itd.
Slovensko je tudi ime Taponius, ktero ima na koroških kamnin sorodnika v imenu: Tapurus od ko-renike tap, ferire.
Indoslovanski Adžice^a — Kozosas na rogaškem slovensko-rimskem kamnu, dalje imena: Ert, Ertia, Sarin, Belestis, Tapon, Tap ur so sopet novi dokazi za slovenščinost nekdanjih Norencev in Pa-nonov, in če g. Alfons Mullner mi v latinski, grški al keltski mitologii najde kozosesa, in me vse v tem Članku navedene osebne in topiČne imena more iz kelt-ščine po gramatiČnih pravilih razložiti, tedaj bodem mu verjel, da ,,vorromische Bevolkerung" v Noriku in Panonii ni bila — slovanska.***)
*) Diefenbach „Origenes europ." 200.                               Pis.
**) Po božanstvu: Jarmogu so postale historične imena: Jaro-mar, Jaroslav, Mogimar na norenskih kamnih: Mogit, Mogir, Mogimar itd.                                                            Pis.
***) Tukaj naj se pod opazko opomnim, da na ime vodenega duha: „Laburo ex voto" itd., ktero sem pred nekimi leti razložil v „Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain" in ga primeril vedskemu Arbhu (Rbhu) in germansk. Alfr. Elfe, in rekel, da ime pomenja: „den lichten Wassergeist", opominja Labore blizo Kranja. V cerkveno-slovenščini nahajamo slično poznamo-vanje za duha, in sicer: sinec, po Miklošiču iz korenike: si, lucere, — primeri severnoslov. div, daemon, iz korenike div, splendere, lucere, toraj zmirom pomen svitlobe!
Pis.