283. Številka. «**!* vsa* oan -»©car, izimsi aedeljt in praatuan, m velja p« pottl prcjeman aa Oeicie aa vsa leto 25 K. aa pol leta 13 K, na Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llaallaao s pošiljanjem na dom za vse leta 14 K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesce 2 K. Kdor hodi sam ponj. plača aa vse leto 22 K, za pol leta H K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - 2a tm|a delalo toliko več, kolikor znala poštnina. — Na naročbt %rez istodobne vpošiljatve naročnine se no oaira. — Za i"""* se plačnic od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se osnažila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi na] se izvole franko vati Vokopisi se ne vračajo. — Urednlfttve lat a»r*fWv |c v Knaflovib ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr* npravnistvo pa v pritličju. — Upravnišivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari $T**alštvm iolelon «t 34. NllllU fttttUkt W 10* k. flpravništva telefon it 85. Dr. Krek za ločitev cerkve od države. Takozvana »Slovenska ljudska stranka« je doma klerikalna do kosli in bori se za nnjreakeionnrnejše ideje. Ako bi imela dovolj moči, bi pri nas uvedla znova sveto inkvizicijo proti vsem onim, ki zastopajo proti-klerikalna načela in se bore za svobodo in napredek. Emancipacija ljudstva od zastarelih nazorov, vzgoja širokih narodnih slojev k modernemu svobodnejšemu naziranju je voditeljem te stranke naj odioznej še stremljenje, ki ga pobijajo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Xjih najvišja maksima je. narod ohraniti v temi in mu odvzeti vsako možnost, da bi spregledal in si sam izbral pot, po kateri hoče korakati nasproti k napredku in boljši bodočnosti. Duševna omejenost in tesnosrč-nost, blazni verski fanatizem, te lepe lastnosti bi naj še vnaprej dičile naše narodne mase, saj so te lastnosti dovoljno jamstvo za to, da se^iiarod iz svoje moči ne bo mogel nikdar otresti in osvoboditi okov, v katere SO ga vklenili njegovi »prijatelji in osrečevalci« — klerikalci. Zato umetno goje v narodu nazore, ki so za ves ostali zares civilizirani svet že zdavna premagano stališče. Kdor m- veruje v čudež na Brezjah in ne priznava absolutnega političnega vodstva duhovščine, ta je proklet, ta je brezverec in proti njemu uprizore naj ljute j so gonjo, dokler ga ne pobijejo na tla in dokler ne moli svoj »čredo« v čudež na Brezjah. Torej doma so gospodje dr. Krek in drugovi najintransingentnejši zastopniki najbolj zakrknenega orto-doksnega klerikalizma, ki bi imeli najraje, da bi še dandanes pri nas mogočno gorele in plamtele grmade, na katerih bi se sežigali vsi tisti, ki bi se drznili imeti druge nazore in misli, kakor predstavitel ji klerikalne stranke. Klerikalizem je sicer s«' vedno adu, vsaj pri nas v Avstriji, toda skrajno ortodoksen vendarle ne sme biti, ne sme se kazati v vsej odurni nagoti; treba ga je nekoliko modernizirati in ga odeti v novodoben plašč, ako se hoče. da ga svet ne bo smatral za strašilo ali celo za anahro-nistiško spako iz srednjega veka. Klerikalizmi, tak. kakršen je. se sme pokazati samo še pri nas na Slovenskem, drugodi mora že nastopati v lini moderni obleki. To vedo tudi naši klerikalci. Doma hodijo okrog nagi in bosi, knštravi in kosmati, oboroženi z debelimi gorjačami; če pa gredo na Dunaj, oblačijo salonsko suknjo, obuje-jo lakaste cipele, si zakrijejo kosmate prsi s pestro moderno vesto, nataknejo glaee-rokavice in posade na glavo eleganten cilinder, pa je gotov kavalir, gentleman, kakor je tiskan v knjigi. Kakšen fanatik, kakšen rovtar je na primer spoštovani dr. Janez Evangelist Krek doma v svoji ljubi deželi k ranjski! S smodnikom in dinamitom bi najraje pognal v zrak vse politične nasprotnike in z gorjačo ti lopne vsakega, ki ni ž njim »enega srca in ene misli«. Sedaj pa ga poglejte, kako nastopa na Dunaju! V vsaki gesti, v vsaki maniri mož s širokim obzorjem, z modernim naziranjem. duhovnik, ki je slekel svoj popovski habit in se dokopal skori» do najmodernejšega naziranja! Čudo golemo! Dr. Krek, ki doma divja kakor kak z besnel i derviš proti vsakomur, ki si upa zastopati svobodomiselne ideje, je na Dunaju v parlamentu krotak kakor jagnje in narava njegova je mehka, da bi sklenil z najiju-tejšim nasprotnikom, ako ne idealnega prijateljstva, pa vsaj pošten kompromis. A ne samo to, on priznava celo načela, ki jih zastopajo najskrajnejše svobodomiselne stranke. Ločitev cerkve od države, to je parola, ki povzroča klerikalcem strah in trepet, čim se jo omeni. A d r. Krek propagira s e -d a j s a ni to težnjo po 1 o č i t v i d rž a v e o d c e r k v.e! M oje prepričanje je, d a j e že s k r a j ni čas, da se verni katoliki prične z a -v z e m a t i z a p r o b 1 e ni ločit-v e c e r k v e o d drža v e ,« tako je vzklikni] dr. Krek v sredo v parlamentu in z emfazo dostavil: »Kler i-k a Ineg a d r ž a v n e g a r e g i -m e n t a s k a r d i n a 1 o m n a čelu tudi m i n e g u t i r a m o!« Ločitev cerkve od države je vendar papež preklel in kvintesenca vse klerikalne politike je vendar, da se cerkvenim dostojanstvenikom pribori najvišji, odločilni vpliv v državi! Ko se je narodno-napredna stranka na zadnjem shodu svojih zaupnikov izrekla za princip ločitve cerkve od drŽave, se je dvignila vsa klerikalna stranka, med katere voditelje spada tudi dr. Krek, ter proglasila med narodom križarsko vojno proti naprednjakom baš radi te točke. In ni še dolgo teiviu, ko je bila na vseh shodih, ki so jih prirejali klerikalci, najvažnejša točka resolucija, na korist posvetnemu g o s p o d-s t v u rimskega papeža. Vse te kardinalne točke klerikalnega programa je vrgel sedaj dr. Janez Evangelist preko krova in jel propovedovati načela, ki jih je preje sam najstrastneje pobijal. »N ib če se ne sme siliti, da bi veroval, iz enostavnega vzroka ne, ker ni mogoče nikogar primorati, da bi bil vere n«, ta princip zagovarja sedaj dr. Krek. To načelo smo zastopali vedno t ml i mi, a baš dr. Krek je bil tisti, ki je nas radi tega našega načelnega stališča napadal na jI jute je. Od kod sedaj njegova nenadna metamorfoza, kako si jo naj tolmačimo ? Morda izvira iz globokega prepričanja ? Kdor pozna dr. Kreka, bo vedel, da mu njegovih besed nikdar ne narekuje prepričanje, ampak samo razni oziri oportunitete, ki mu danes velevajo to, jutri drugo, kakor mu pač bolje kaže. Dr. Evangelist Krek je komedijant prve vrste, ki zna izredno pretkano hantirati z maskami. Danes se pojavi s krinko najbolj prepričanega demokrata, kar ga pa ni malo ne moti, da bi jutri z vso vnemo ne zagovarjal najkrivienejših pri-v i legi je v. V deželnem zboru smo ga v tem oziru imeli priliko občudovati kot najspretnejšega virtuoza. Sedaj se je možu enkrat zljubilo zopet spremeniti svojo masko in se pokazati javnosti — seveda ne doma, marveč na Dunaju, — v garibaldin-skeni klobuku svobodomiselnosti. Pesek v oči, komedijantstvo! Ko bo čutil pod nogami trdna tla kranjska, bo spel stari Krek, stari celot in fanatik! A vendar se je treba njegove besede o ločitvi cerkve od države dobro zapomniti za slučaj, ako bi klerikalci jeli rabiti ločitev < e r k v e o d države za a g i t a - < i j s k o sredstvo proti n a -ro d n o - n a p r e d n i stranki. Takrat bo jim treba osvežiti spomin, d a s e j e d n e 4. d e c e m b r a 19 0 7. leta izrekel za ločitev d rž a ve od cerkve tudi g e u e-r al d r. j a n e z Evangelist K rek! Belokranjsko in dalmatinska železnica. Poročilo železniškega odseka glede zgradbe belokranjske železnice (proga Novo mesto-Metli-ka in do deželne meje v smeri na Kar-lovec s stransko progo v Črnomelj) in dalmatinske železnice (proga Knin-deželna meja v smeri Pribudič) je že razdeljeno med člane poslanske zbornice. Poročilo je sestavil poročevalec župan Hribar. Vse te tri proge se bodo zgradile na državne stroške. Poročilo se ozira na dozdaj brezuspešne poskuse, doseči železniško zvezo z Dalmacijo. Šele uspešnemu operiranju avstrijske vlade, zlasti železniškega ministrstva se je povodom naga>dbenih pogajanj posrečilo, izposlovati privoljenje ogrske vlade za zgradbo teh železnic. Odsek pričakuje od železnic znatno pomno-žeuje osebnega in mednarodnega potovalnega prometa za Dalmacijo. Seveda bo treba graditi obe progi tako, da bo mogoč obrat z brzovlaki. Neizogibno je potrebno, da se dosežejo clara pacta z ogrsko vlado glede prog Brod-Karlovec in Tunj-Pribudie, tako kar se tiče zakonite zagotovitve zgradbe te železnice, kakor tudi načina zgradbe. Dalje bo moralo železniško ministrstvo že zdaj misliti na izpopolnitev dolenjske železnice od Ljubljane do Novega mesta in držnvno-železni-ške proge od Ljubljane do Jesenic v tem smislu, da bodo mogli po teh progah voziti brzovlaki. Končno bo tudi že zdaj potrebno, dogovoriti se z ogrsko vlado glede direktnih vozov z Dunaja v Splet. Opozarjati je pri tem, da je nujno potrebno v svrho povzdi-ge tujskega prometa, ki ga je smatrati za enega najvažnejših virov ljudskega blagostanja, da se izvede železnica ob celem dalmatinskem obrežju in da se ustanovitev hotelov ne more dovolj prij>oročati. Želeti je, da bi vlada posvetila tudi hotelstvu v Dalmaciji primerno pozornost. Kar se tiče tovornega prometa, je jasno, da dalmatinski železnici ne bo treba prevažati vina in olja, ker je za to blago pot čez morje v vsakem slučaju cenejša, toda tovornine. ki so vezane na čas. se bodo vsekako pošiljale z železnico. Pri tem se gre za to, da se tako blago ustvari, kar se more doseči, če bo vlada delala na intenzivno kulturo zgodnje zelenjave, potem cvetlic in zlasti rož, za katere kulturo je izborno ugodno podnebje Boke Kotorske. To se da najlaglje doseči z napravi* vzornih vrtov in poskusnih na- LISTEK. 0 štirih urah. Tisto noč sem se pripeljal iz domovine. Lahko mi je bilo pri srcu in celo pot nisem občutil niti običajne potniške utrujenosti niti neprijetnih spominov in dojmov, ki sem jih nosil seboj. In ko je obstal vlak na postaji prini. mesta, sem izstopil vesel in lahkih korakov kakor hi se pravkar vrnil iz tujine v toplo, očetovsko hišo; ravnodušno in brezskrbno sem meril slabo razsvetljene ulice in vstopil v znano kavarno iz prejšnjih časov. Tako se mi je zdelo, kakor da sem doma in sedi pri meni moja mati in me gleda od mize oče s strogoljubečimi očmi: Tako. moj sin in zdaj povej, kaj je po svetu .' Na misel mi je prišel oče . . . Sam bog ve kako se je zgodilo,da me je naenkrat sredi noči in tujega sveta obšla sveta misel prijazna in vabljiva, kakor cingljanje srebrnih zvončkov pri velikonočni veliki maši. Sredi zakajene, motno raz.- < 11 jene kavarne se je naenkrat odprlo nekaj čudovito lepega, kakor bi se razgrnile bogate zavese in bi oko strmeč obviselo v svečano okrašeni dvorani. Na obeh straneh velike, umetniške slike v zla- tih okvirjih in sredi dvorane muzika in dolga vrsta ljubkih, znanih obrazov s sanjivimi modrimi očmi in mogočnimi kipečimi kitami nad snežnimi vratovi. Človek bi stopil tja, se priklonil nizko in stisnil zaljubljen nežno, toplo roko... Nato je hipoma vse to izginilo in sam sem bil sredi tesne, kmečke sobe. Nobenega glasu od nikoder, le ura tiktaka na steni in v kotu stoji uhožna postelj, na postelji leži suh, star človek s sivimi, redkimi lasmi in gleda z 1 jubeznipolnimi očmi po sobi. Ob postelji sedi sin in bega molče z očmi za očetovimi pogledi. Naenkrat mu pogled obstane in očetove in sinove oči so si zrle nepremično nasproti. Nekaj svetlega, kakor solza se je zasvetilo v očetovih očeh: »Torej greš res po svetu?« Sin se je vzdramil. »Grem, oče in tvoj spomin me bo spremljal.« Nato se je oče v postelji vzdignil in je stisnil sinu roko in mu govoril: »Tj torej odhajaš in me ostavljaš samega. Bodi zvest samemu sebi, ne zaupaj ljudem, skrivaj svoje misli in ne govori o stvareh, ki jih ne poznaš... Življenj«' je kakor kameleon, sto burv ima in sto lepot, a vse so enako nestalno in lažnjive . . . Pazi, da ne postaneš igrača slučajev .. . Življenje je čoln, ki ga vodi srečno le trezen krmar«. Nato ga je blagoslovil in sin se je poslovil. Za visokimi cilji je šel pO svetu, opazoval je življenje in spoznaval ljudi In le redkokdaj se je spomnil očeta in rojstne hiše. Le kadar je bila njegova noga trudna in mu je krvavelo srce, je romala njegova duša na samotni očetov grob in je s solzami škropila pod seboj grob ljubezni --- Vseh mrtvih dan je bil takrat. Ljudje so trumoma prihajal] in odhajali na grobje, sveže rože in razkošni venci so ležali na grobovih in duh voščen ic je nakvasil ozračje z zoprnimi, zloslutnim! mislimi. Srebrni in zlati križi so se lesketali v solncu in človeška srca so hrepenela nekam daleč, za umrlimi znanci bogvekam ... A ko se je nagnil dan, je bilo grobje zopet prazno. Obligatne solze so se posušile na grobnem kamenju in vsa človeška žalost in nesreča tistega dne se je potopila zvečer v zlatopene kozarce in se pomešala z razgretimi, navdušenimi napitnicami in umazanimi kvanta m i. Dan se je pričel s tragiko in je končal s komedijo. Pozno ponoči je stala le ena postava na grobju. Naslonjen ob vitko cipreso je stal tam človek in je gledal s temnimi očmi na grob pod seboj. Majhen, lesen križ je bil vsajen na enem koncu groba, drugače je bil grob osamljen in zapuščen, brez sveč in rož. In takrat v oni dolgočasni pu- sti, polnočni samoti je legla na grob velika, odkritosrčna žalost, zganila se je duša in globoko iz prsi se je izvila onemu človeku vroča, neizrazita molitev. Brez besed in umetno sestavljenih stavkov je molilo srce, trepetale so ustne in roke so poravnavale prst na očetovem grobu. Vsa tragika življenja je bila tisti čas koncentrirana v enem samem pogledu, v enem samem vzdihu . . . Življenje okopano v žalosti je prišlo tisti hip na ostavljeni grob in je blagoslovilo grobje s tistim svetim trpljenjem, ki je edino vstanu zveličati in obuditi k življenju mrtva srca . . . Kako krasna je tragika in kako vroča je molitev, ki prihaja iz nje! Grobje je bilo že čisto prazno, tudi tisti samotni človek je izginil v noč in ciprese so lahno pošepetnvnle nad spečimi grobovi. Že se je začelo daniti na vzhodu in mrzla jutranja sapa je dahnila skozi polodprta vrata v kavarno. Gostje so se nehote ozrli drug po drugem, nekaj skrivnostno-bolestnega je šinilo preko mrliškoble-dih, izpitih obrazov ponočnjaškili mornarjev in resigniranih delavcev, spogledale so se oči in oglasil se je v kotu nekdo z votlim basom: »Igrajmo naprej, danes je naš god — vseh mrtvih dan.« Roke so nehote pograbile za karte in njih udarci po mizi so tenko zveneli }*> kavarniški sobi. sadov, potem s podporami in z nagradami. Saj je vendar sramotno, da se dovaža zgodnja zelenjava v Dubrovnik, ki ima milejše podnebje kakor Neapolj, iz Barija v Italiji. Železniški odsek nasvetu je, naj se zakonski načrt sprejme brez pre-membe in priporoča: 1. Naj vlada misli na zgradbo železnice iz Kočevja v Črnomelj; 2. naj izposluje zakonito zagotovitev železnice Kamnik - Polzela, s katero se ustvari zveza med Zeltwegom in Ljubljano; naj posveti posebno pažnjo zgradbi železnice od Vrhnike čez Hotedršico do kake postaje državnih železnic in 4. naj uvrsti deželno cesto iz Ljubljane čez Ribnico, Kočevje do Vinice med državne ceste. _ Poslanska zbornica. Na Dunaju, 5. dec. Tridnevna bitka, ki jo je provz-ročil Mnsarvkov predlog, je končana. Do tiste jasne ločitve duhov, ki jo je hotel provzročiti Masarvk, ni prišlo. Masarvk je očitno povedal, da hoče s svojim predlogom doseči, naj se pokaže, je-li zbornica po svoji večini klerikalna ali svobodomiselna. Da imajo svobodomiselci večino, o tem danes pač ni nobenega dvoma, ali pokazalo se to ni pri glasovanju, marveč je prišlo do nekakega kompromisa, ki je obvaroval klerikalce pretečega jim poraza, preteče jim blamaže, obenem pa dal svobodomiselnim strankam gotovost, da klerikalci pač lahko vpijejo, d a p a n i m a j o moči, doseči svojih n a m e -n o v. Klerikalci so storili vse, da bi se rešili strahovite blamaže in obsodbe, ki bi jim jo bilo prineslo nespremenjeno sprejetje Masarvkovega predloga. Reterirali so na celi črti. Kar je izrečeno v klerikalnih programih, kar je bilo povedano v brezštevilnih volilnih oklicih, kar je bilo govorjeno in sklenjeno na vsakovrstnih katoliških shodih, kar so kdaj zahtevali škofje — vse so klerikalci pri tej debati preklicali. Videli so, da se zbližujejo in združujejo tudi največji sovražniki proti klerikalizmu, da niti Poljaki nočejo ničesar vedeti o klerikalizmu, in to jih je napotilo, da so s pogumom, ki ga daje samo o b u p , sami sebe udarili po zobeh in na vseh koncih in krajih zlasti pa pri vladi iskali pomoči. Vlada se je tudi močno trudila, da bi dosegla kompromis in kompromis se je tudi dosegel. Klerikalci so bili obvarovani poraza, a za visoko ceno: s a m i s o m o r a 1 i o b - Tudi jaz sem se vzdramil. Stisnil sem za roko ljubico, ki je slonela tik ob moji rami in ji pogledal v oči. Bila je čedna modrolaska beneškega tipa, globokih, sentimentalnih oči. Bila je žalostna tisto noč bogve zakaj, in zato sem jo pogledal ljubeznivo, kakor otroka. Morda se je tudi ona zamislila, kajti bil je vseh mrtvih dan. »Niti ene dobre besede mi nisi rekel nocoj ?« Njen glas je bil proseč in očitajoč. »Oprosti Natalija, na grobje sem mislil, na očeta«. — Pogledal sem na uro. Bila je že pol petih zjutraj in meni se je zdelo, da sem bil komaj četrt ure na očetovem grobu. Zdelo se mi je, da sanjani, ali čvrsti glas petelina na dvorišču me je predramil popolnoma. Torej je res: včeraj zvečer sem se odpeljal iz domovine, opolnoči sem prišel v kavarno in Natalija je že najmanj štiri ure poleg mene. Štiri ure sem se torej ločil od nje in šel na grobje k svojemu očetu. Živo sem še videl pred očmi njegov zapuščeni grob, tudi nazaj sem videl: na bolniški postelji leži in jaz odhajam v tujino, hodim po svetu kot list na vetru, štejem ljubice, prvo še poznam, tudi drugo, potem se začnem motiti, štejem še enkrat, zopet brezuspešno . . . Spomnil sem se na 1HH : _• s o d i t i v s n svoja str e m 1 j e nj a zoper svobodo znanosti in vesti in zoper svobodo v s e u č i 1 i š č. Ta tridnevna debata spada vse-kako med boljše debate. Govorniki so se postavili na neko višje stališče. Samo trije so ostali na oštarijskem nivo-u, to so bili grof Sternberg, dr. Luegcr in Bielohhuvek: Er bleibt doeh iminer ein ganz kommuner Menseb« je dejal o Lneger j u neki klerikalec. Danes sta najprej govorila B i e 1 o h 1 a w e k in dr. L u e g e r. Slednji je četudi v izzivaj očem tonu pravzaprav preklical, kar je bil govoril na katoliškem shodu. Dalje so govorili češki realist dr. D r t i n a, Mladočeh prof. C e 1 a k o v s k v , nemški nacijonalec prof. W a 1 d -n e r, nemški klerikalec katehet D r e x e 1 . nemški liberalec prof. B a c h m a n n , češki klerikalec Hor-skv in M a s a r y k. Pri »stvarnih popravkih« je zopet Sternberg provz-ročil škandale in se je sploh več govorilo o ritualnih umorih, kakor o svobodi znanosti in vere. Med tem so se vršila kompromisna pogajanja. Klerikalcem je bilo na tem, da se ubranijo direktne ob sodbe, samo za to so prosili, naj se sicer tudi sprejme bi s t v o M a s či i v k o v e g a pred loga. Za to so bili tudi Mladočehi, Poljaki in tudi Masarvk sam. Kot sad tega kompromisa je predlagal klerikalec Drexel, naj se Masarvkov predlog premeni tako-le: »Vlada se pozivlje, dati visoki zbornici garancije, ki bodo varovale po državnih osnovnih zakonih zajamčenoVs v o hod o uka in učenja, svobodo znanosti vere in vesti proti vsem strankarsko političnim napa-d o m. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Tudi klerikalci so morali glasovati za to, kar sicer pobijajo z najbrutalnejšo nasilnostjo. Zbornica je soglasno manifestirala, da hoče imeti zavarovano svobodo znanosti in svobodo vesti — to pač priča, da klerikalna dreves a š e dolgo ne bodo zrasla doneba, to priča, da tla še d o 1 -gonisopri p V avljenazakle-r i k a 1 i z e m , nego da je Avstrija še država, v kateri so izključeni atentati na svobodo. Soc i j al 11 odemokra t ičn i predlog, naj se teološke fakultete ločijo od vseučilišč, je bil odklonjen. Nujni predlogi radikalnih Čehov delajo vladi še vedno velike težave. Danes se čuje, da bo vlada eventuval-no za dva dni zaključila zasedanje drž. zbora. Z zaključenjem postanejo namreč neveljavni vsi nujni predlogi. Vladna stiska je res velika. Pred Božičem je treba rešiti nagodbo in budgetni provizorij, parlament pa se ne more ganiti. Vrh tega je težava zaradi znižanja davka na sladkor. Stranke zahtevajo, naj se sklene to znižanje pred Božičem, a se z vlado ne morejo zediniti, za koliko se naj ta davek zniža. Soclolno uproionio. i "3 j Obrtne nezgode in alkohol. Ze davno je dokazano, da igra pri nezgodah v obrtih med delom za-vžiti alkohol veliko vlogo. Pri več kot polovici nezgod je vzrok — alkohol. Da se take nezgode kolikor mogoče preprečijo, je — kakor poročajo budimpeštanski listi — ondotna delavska zavarovalna blagajna razposlala na vse njeni zvezi pripadajoče očetove besede, ki jih nisem poslušal. Postal sem igrača slučajev . . . Na dvorišču je zopet zapel petelin. Gostje so polagoma odhajali in jaz sem se streznil popolnoma. Natalija se je gledala v zrcalu in si popravljala lase. Z lepo uravnano frizuro se je vrnila k meni. Tako je prihajala k meni v prejšnjih časih, ko sva se še ljubila in še predno sem se jaz vrnil v domovino. Vsakikrat se je sladko nasmejala in jaz sem jo poljubil na visoko čelo. Sklonila se je k meni: »Ali se ti dopade taka frizura?« »Všeč mi je. Moja ljubica v domovini nosi prav take lase« . . . V ženski se je zbudil ranjeni ponos: »Ti imaš drugo t« Nič ji nisem mogel odgovoriti. In ko je stala tako pred menoj bleda in nemirna, me je obšlo nenadoma lepo čuvstvo in ker sem vedel, da je ljubica nesrečna, sem ji govoril laskavo: »Ne bodi huda. Nesrečna si in jaz ljubim tragiko. Tudi moja nova ljubica je tragična, zato jo ljubim. Ne tebe, ampak tvojo nesrečo, tvojo tragiko« --Natalija se je jezno okrenila: Po vera mi. In je zbežala. Ravnodušno sem gledal za njo, v nasprotnem zrcalu sem videl, kako tišči robec na oči... Plačal sem in odšel v jesensko jutro ... O. K. tovarnarje okrožnico, ki se bavi s to zadevo. Sklicuje se na zvezo, ki obstoji brez dvoma med nezgodami in med zavživanjem alkohola, pa bodi to zavživanje tudi neznatno, katera zveza je dokazana tako po najnovejših eksperimentalnih preiskavah, kakor tudi po statistikah zavarovalnih blagajn, zahteva blagajna: 1. Naj tovarniška vodstva strogo prepovedo zavživanje alkohola med delavskim časom in se naj ta prepoved jasno po-očiti tudi v kolektivnih pogodbah, ki varne, ki imajo lastne kantine, naj prepovedo, da se ne točijo alkoholske pijače in naj skrbe za dobro pitno vodo, da bodo poceni točile nealkohol-ske pijače, mleko, juho, čaj, kavo, mise bodo sklepale z delavci; 2. Tiste to-neralne vode itd. Nove pogodbe glede kantin se naj sklepajo samo pod tem pogojem. Vtihotapi janje alkoholskih pijač na tovarniško ozemlje pred delom in med delom se naj kaznuje z globami. Končno je blagajna poslala tovarnam nevarnosti zavživanja alkohola predočujoči plakat, da se nabije na primernem mestu. Rečena blagajna je razposlala svojo okrožnico vsem bolniškim blagajnam v deželi s pozivom, naj je v svojem območju razširijo in obrnila se je tudi na vsa strokovna društva s prošnjo, naj vplivajo, da delavci ne bodo debili težav izvršitvi teh odredb. Hrvaško - madžarski soor. Budimpešta, 5. decembra. Z grožnjami in obljubami se je posrečilo ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju odvrniti od obstrukcije proti pooblastilnemu zakonu vse de-sidente in nemadžarske poslance razen Hrvatov. Edini posl. L e n g y e 1 ostane zvest Hrvatom pri podpiranju njihove obstrukcije. Danes je govoril posl. Lengvel do konca seje. V neodvisni stranki se je razpravljalo danes v navzočnosti ministrov Kossutha in Giintherja o odredbah, ki jih je ukreniti, da se povodom otvoritve hrvaškega sabora preprečijo škandali ali izgredi. Hrvaški delegati so sklenili v včerajšnji seji, da nadaljujejo v skupnem parlamentu in v hrvaškem saboru odpor do skrajne- m e -j e. V hrvaško-srbski koaliciji se boje, da snujejo Starčevicijanci izdajo z banom Rakodczavjem, kar se pokaže takoj pri otvoritvi hrvaškega sabora. Proti Poljakom na Pruskem. Beroiin, 5. decembra. Komisija pruskega deželnega zbora je odklon i 1 a v današnji seji znano pro-ti poljsko predlogo z 19 glasovi proti 9 glasom, dasi je pred glasovanjem finančni minister znova izjavil, da vlada neobhodno potrebuje razlastitveno pravico, ako hoče nadaljevati z naselbinsko politiko med Poljaki. Za razlastitev so glasovali le-narodni liberalci in svobodni konservativci. Ker pa je vkljub temu veči- ► na sprejela določbe o postopanju pri razlastitvi, je razvidno, da se misli! eelo predlogo popraviti in znova pred^ ložiti komisiji. Iz srbske skupščine. B e 1 g ra d , 5. decembra. Danes se je zopet sestala skupščina. Takoj v začetku je izjavil posl. S t o j a nv.o -vič v imenu mladorad i kal ne stranke, da vlada ni odgodila skupščine zaradi trgovinskih pogajanj z Avstro-Ogrsko, temiič da prodre s svojimi kandidati pri občinskih volitvah in da zavleče odgovor na interpelacijo zaradi umora v policijski prefekturi (brata Novakovič). Nadalje je rekel govornik, da ima vlada za opozicijo krogle in gorjače, kar je pokazala pri zadnjih občinskih volitvah. Krvava vlada, ki ji še danes pripada morilec kot minister, ne mora drugače delati. Vlada, ki pripusti na belgrajskih ulicah? s sabljami sekati l>osIance, pobijati delavce in? streljati na učence, je morala tudi pri svobodnih volitvah prelivati kri. V tem tonu je napadal Stojanovič še nadalje vlado. Potem so bile vložene tri interpelacije o umoru bratov Novakovič v belgrajsfci policijski prefekturi in ena interpelacija zaradi trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko^ Ministrski predsednik je naznanil, da bo na interpelacije odgovoril v seji dne 9. t. m. Justične reforme v Mace-doniji. Carigrad, 5. decembra. Zaradi macedonske justične reforme je bila danes pri ruskem poslaniku več-urna konferenca poslanikov vseh prizadetih velesil. Konferenca je izdelala noto, ki se izroči v tej zadevi turški vladi. Obravnava proti poslancem druge ruske dume. Petrograd, 5. decembra. Danes se je začela obravnava proti socialističnim poslancem druge dume, ki so obtoženi veleizdaje. Ker je javnost izključena, se tudi obtoženi in njihovi zagovorniki branijo prisostvovati obravnavi. V znak protesta štrajka več tisoč tovarniških delavcev, tudi vseučiliščniki so demonstrativno zapustili predavanja. Mesto mrgoli orožniških patrulj. — V dumi je socialni demokrat Kosorotov govoril o pravdi, toda večina je prekriča-la njegov govor in odklonila vse njegove predloge. Zopet velika zarota na Ruskem. Petrograd, 5. decembra. V elegantnem stanovanju v najlepših ulicah je zalotila policija veliko zaroto. Policija je izvedela, da se v omenjeni hiši zbirajo ponoči osebe iz najboljših krogov. Policija je ponoči s kordonom kozakov obkolila hišo, nakar si je policijski načelnik z enim častnikom in z več kozak i izsilil vstop v hišo ter celo družbo aretiral. Pri tem je zaplenila policija mnogo načrtov zarotnikov, med temi imenik visokih uradnikov, ki so jih zarotniki na smrt obsodili. Novo ministrstvo na švedskem. London, 5. decembra. Na Švedskem so dobili novo ministrstvo, ki mu predseduje L i n d m a n n. Vstaja v Maroku. Pariz, 5. decembra. Pleme Benisnasov je poslalo svoje poverjenike k generalu Liautevu, da ga vprašajo, pod kakšnimi pogoj V se sprejme njihova vdaja. General je odgovoril, da o kakih pogojih še govora ne more biti, temne se morajo plemena podvreči brezpogojno. Puntarski KabiK so podarili Mule j u Hafidu topove, ki so jih vzeli sultanovi vojski. — Blizu Marinke je bila včeraj bitka med sultanovimi četami in vstaši. Izid še ni znan.. Vstaši so začeli že v neposredni okolici Ca-sablance pridigovati sveto vojsko. ■ .K Dopisi. Iz Novega mesta, 2. decembra 1907. (Otvoritev javne knjižnice novomeške ČJitalni-c e.) Splošno stremljenje po izobrazbi, ki je eden najlepših kulturnih pojavov naše dobe, je povzročilo v teku zadnjih let, da so nastala iz naših starih čitalnic iz dobe narodnostnega preporoda večinoma kulturna društva, ognjišča, ob kojih se goji jedro narodne ideje, kolikor možno razvita kultura v najširšem p o m h -nubesede. Ne samo zabava, ne samo hitro nastalo in še hitreje premi-nolo navdušenje, izvirajoče iz rodoljubnih besed, ki niso vselej in povsod vseskozi čistega izvora, ampak resno prosvetno delo, ki je tudi možu trudnih rok in izmučene duše pozitivna zabava, duševni užitek, ki pospešuje razvoj njegovih duševnih moči in ga bolj in bolj izpopolnjuje v celi njegovi individualnosti, to je geslo, to bodi geslo naše prosvetne dobe, koje morajo ume vat i tudi narodne korporacije zlasti po naših mestih in trgih. Novomeška Čitalnica, nje občni zbor in odbor letošnjega leta so skušali zadostiti tej struji našega socijalnega življenja; na predlog odborov je občni zbor dovolil soglasno, da se dado odboru, oziroma književnemu odseku sredstva na razpolago, s katerimi se ima spopolniti prejšnja samo članom pristopna knjižnica, da bo mogla ustrezati duhu novega časa; zajedno.se je izrekel občni zbor soglasno v smislu, da bodi izdatno pomnožena in prenovljena či-talniška knjižnica odslej javna knjižnica, ki je za malenkosten novčič- pristopna vsakemu po izobrazbi stremečemu Novomeščanu brez razlike stana in izobrazile..Tako je tudi naša dolenjska metropola stopila v vrsto onih slovenskih mest, ki so bila? vedno središča kulturnega napredka našega naroda. Do-40Ć'knjig se nahaja do danes v naši javni knjižnici; med njimi so vsi biseri naše slovenske literature, proizvodi, naših najboljših duševnih delavcevr naših genijev duha in misli, srcu in čuvstva, od starejše pa do najnovejše dobe. Kdor se hoče prište-A'ati med izobražence, mora poznati domače slovstvo, duševne zaklade, ki so se rodili iz zemljje slovenske, iz slovenske duše! In odslej ima vsak No-vomeščan priložnost, da spoznava slovensko slovstvo, njega najlepše zaklade; za par vinarjev si izposodi lahko knjigo, za katero se zanima. A tudi iz drugih slovanskih in svetovnih slovstev ima naša knjižnica vsaj najimenitnejša dela in si sčasoma nabavi še druga, da s tem nudi domačinom sredstva za splošno izobrazbo, za spoznavanje svetovnih slovanskih in neslovanskih pisateljev in njihovih del. — Otvoritev javne knjižnice v našem mestu pomeni brez prigovora velik korak naprej v kulturni zgodovini našega meščanstva in izobražen-stva sploh. Prepričani smo, da bodo vsi Novomeščani brez razlike stanu skrbeli, da bo naša knjižnica res javna, da postane last, vsaj duševna last, vsega mestnega prebivalstva, ki uut je mar izobrazba, pravega napredka in duševnega blagostanja, kateremu sledi naravnim potom tudi gmotni napredek, gmotno blagostanje. Večna resnica je: Narod brez kulture, brez duševnega napredka ne more živeti; nima obstanka, če tudi životari. In vsak posameznik je del narodnega organizma, torej mora biti tudi vsak posameznik nositelj narodne kulture, mora izobraževati samega sebe, če hoče, da bo ves narod kulturen. Z radostjo pozdravljamo torej klic moža iz delavskega stanu, ki pravi v »Dol. Novicah« svojim tovarišem: »Poprimimo se izobraževalnih sredstev!« Eno najvažnejših izobraževalnih sredstev je dobra moderna knjižnica; zato tudi mi kličemo vsem Novome-ščanom, obrtnikom, delavcem, dijakom, meščanom in uradnikom, mladim in starim, vsem, ki so dobre volje in ki želijo, da se povzdigne čast in ugled našega mesta, da se povzdigne in razširi kultura našega naroda: »Poprimite se svoje knjižnice, svojega najboljšega izobraževalnega sredstva!« Knjige se izposojajo vsako sredo in soboto od 6. do 7. ure zvečer. Za izposojitev ene knjige se plačajo; 4 vin.; čez 14 dni se knjiga vrne ali pa se termin podaljša. Člani Čitalnice dobivajo knjige brezplačno, kakor doslej. Književni odsek Novomeške Čitalnice. Dnevne vesti V LJubljani 6. decembra. — Šuklje m belokranjska železnica. Predsnočnji »Slovenec« bi rad bil dovtipen. Pozna se mu pa takoj, da se pri vsem tem kislo drži. Ako pripoveduje, da bi bil Šuklje lahko izvoljen za poročevalca glede dalmatinske in belokranjske železnice, tedaj je to samo navadna baharija, ki nima prav nobene podlage. Še večja baharija pa je, ako zatrjuje, da sta minister Derschatta in predsednik želez-nižnega odseka dr. SfilvesteT Šukljeta nagovarjala, naj bi poročilo prevzel; kajti ravno nasprotno je res, da se je Suklje obema tema sam ponujal. Zato je napravil Hudi prav kisel obraz, ko je po predlogu poslanca dr. Kaftana izprevidel, da je večina odsekova glasovala za to, da poslanec Hribar prev-z.inie poročilo, in naravnost zlagano j(\ da je za ta predlog glasoval Šnklje sam. Našemu poročevalcu je dr. Kaftan včeraj pripovedoval, kako žalostnega obraza je prišel Šoki je k njemu ter mu je očita?, zakaj da je Hribarja predlagal za poročevalca. Tako je torej dejstvo in »Slovenec« tega z vsemi svojimi ponesrečenimi in bedastimi dbvtipi ne bode utajil. Spričo temu dejstvu je pač nad vse smešno, da imenuje »Slovenec« župana Hribarja politično ničlo. Prav ta politična ničla: je v ljudskem državnem zboru dobila v roke poročilo, ki je poleg poročila o nagodbi najvažnejše med vsemi, kar se jih je dosedaj še razpravljalo. ;— Delitev, prve državne gimnazije v Ljubljani in frivolna igra naših klerikalcev, s slovenskimi kulturnimi zavodi vzbuja vseobče ogorčenje. Da izgovor zagovornikov delitve, češ, da je I. ljubljanska gimnazija bila nemški zavod t*r smo Slovenci z delitvijo le pridobili' ne velja, kaže prav jasno zgodovina tega zavoda, ki je že stoletja izobraževališče slovenske mladine — po naši krivdi žal do danes z nemškim učnim jezikom. Glasilo narodnega radikalnega dija-štva »Omladina« prinaša v svoji decembrski številki zgodovino tega pr-vega slovenskega srednješolskega zavoda, ki dokazuje, da veljamo Slovenci sebi in javnosti še vedno za inferi-oren narod, ker na tak način rešuge-mo svoja kulturna vprašanja. — Razmere v domači fari An* tona Bonaventure^ Iz Lesec se nam piše: Daleč je Anton Bonaventura spravil svojo rojstno faro in če bi Jeremij ai vstal od mrtvih, bi bolj jokal nad begunjsko faro kot nad razdejanim Jeruzademoim Begunjci so izgubili svojega župnika. Škof jim ga je vzel,, prav po sili. A ne da bi jim bil drugega poslal. Kaj še. Samo na posodo dobivajo dušnega pastirja, in sicer leškega župnika. Krstni kamen, pri katerem je ne na srečo vere postal Anton Bonaventura katoličan, je zdaj ob vso veljavo. Leski župnik je namreč 2. decembra naznanil na leci, naj žene pazijo, da bodo 1 j u -d jelevtorkih in v petkihna svet prišli, da jih bo mogoče v Begunjah krstiti, drugače bo treba otroke nositi v Lesce h krstu. Rojstna fara Antona Bonaventure je padla tako globoko, da je samo še podružnica leske fare. 2ene smejo samo še v torkih in petkih roditi. Ce bi že to nikakor ne bilo mogoče, naj pa dan pred porodom pridejo v Lesce, je rekel izposojeni župnik. Tako bo ko-modnejše, ko bo babica opravila svoje, bo kar tudi fajmošter opravil svoje. Ubogi Begunjci. Kako daleč so prišli, se vidi iz tega, da zdaj nimajo ne srenjskega juncu, ne l/ubiee. in* načelnika gasilnega društva, ne predsednika kmetijske podružnice, ne svojega, nego le izposojenega tujini ka, in če se odpove še župan, pa bodo popolnoma na suhem. — Štrajk na mariborskem učiteljišču. Glede tega štrajka oziroma glede zatvorit ve 4. letnika učiteljišča sta fcila pri naučnem ministru državna poslanca Hofmann-Wellenhof in Marckhl in ta jima je obljubil, da stori vse potrebno. Gotovo^ je, da bo moral Majcen iti, odkoder Je prišel. Žalostno, da naši državno-z b o r s k i poslanci n i s o š e n i-česar storili v tej stvari. Potem se bo pa tožilo, d a s o N e ni e i izkoristili štrajk, kar j« čisto pričakovati! — K štrajku na moškem učitelji' šču v Mariboru. Kakor se zatrjuje,- se je škof Napotnik v naučnem ministrstvu potegnil za Majcena, ker je klerikalec. Zato da ga bo težko spraviti proČ. Pri Napotniku učna usposoblje-mišljenje. — Nekaj slovenskih uči iiost nič ne velja, pač pa klerikalno teljiščnikov 4. letnika je imelo kosilo pri mariborskih frančiškanih. Ti so jim zdaj odpovedali jed. Tako neusmiljen je ravnajo tisti ljudje, ki žive od samega usmiljenja drugih! — Po Mariboru in drugod se nabira ga učitelj iščnike, katerim trdosrčuosi gotovih krogov namerava uničiti eksistenco. — Brezpotrebno nemškutarjenjc. Iz laškega okraja se nam pišer Več šolskih vodstev je še v našem okraju, tudi takih, ki se sicer žirirajo za ^slovenska«, ki pa uradno z g<* I j j) o s 1 u j e j o v nemščini. 1'či-teljstvo laškega okraja ima sedaj svoje vrlo se razvijajoč«* društvo. Leto naj povzroči, da bodo šolska vodstva dopisovala slovensko, vsaj on.i, do katerih ima vpliv. Sramota je, ee se naši ljudje dandanes čisto brez potrebe šopirijo s tujšcino ter tako izpostavljajo nasprotnikom v zasineh!' Bodimo vendar odločni tudi tu. — Simptomatično! O prihodnjih volitvah v okrajni zastop brežiški >t;i prinesla te dni »Slovence« in »Tage> pošta«, da so slovanski veleposestniki iskali zveze pri Nemcih, dasi je hilo ravno nasprotno res., a so Slovenci odklonili kompromis. Značilno je, da imatlk »Slovenec« in »Tagespošta« oba enega in istega dopisnika iz Brežic! Ako bi bil kompromis potreben, bi se moral skleniti med obema slo venskima strankama, ker tu se gre le za slovenski okrajni zastop, čigar važnost mora vsak pošten Slovenec upoštevati. — Promocija..Danes je bil na du najskem vseučilišču promoviran za doktorja prava g. Karel Bicek, koiiceptui praktikant pri dež. vladi v Ljubljani. — Imenovanj«. Višji računski svetnik Karel K o r z i č je imenovan] za računskega ravnatelja pri naniest ništvu v Trstu. — Iz sodne sftižbei. Pravni praktikant Ivan Grgu ruša v Trstu je imenovan za avskultarcta. — Iz šolske službe. Učiteljica gdč. A vrelija Sir h i t t n i g je imenovana za provizorično učiteljico na) rudarski šoli v Idriji. Za provizorično učiteljico v Stari Loki pri Kočevju je imenovana izprašana učit. kandidat in j a gdč. Kriha K a s t r e v c. Definitivni učiteljici gdč. Angeli Fer-li č v Metliki se je dovolil izstop iz šolske službe s koncem januarja 1908. Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto (par) se uprizori izvirna noviteta „V somraku*, rodbinska drama v treh dejanjih, spisal Adolf Robida. Glavne vloge so v rokah, dam: Borštnikove, Danilove in Kreisove ter gospodov: Dragutinovi ca in N u čiča. Koncert sester Černiiechiu. V muzikalni* krogih našega mesta vzbudila je novica o prireditvi konetrta znamenitih ruskih umetnic splošno zanimanje. Sestri Černijecke rojeni sta Kavkazinji. Od prirejenih 300 koncertov po Rusiji, koncertirali sta po vseh mestih Evrope v Berlinu, Dunaju, Parizu, Londonu, Draždanih, Lipskem, Frankfurtu, Nurnbergu, Ba-den-Badenu, Wiesbadou, Marijinih varih, Ostende, Bukareštu, Budimpešti, Trstu, Zagrebu, Reki, Opatiji, Sofiji, Belgradu, Carigradu, Atenah, Nizzi, Monte Karlu, kakor tudi po Afriki v Kahiri, Aleksandriji itd Za časa historičnih ruskih koncertov v Parizu priredili sta tudi sestri Černijecke 5 koncertov, o katerih so pariški časopisi pisali: „Sestri Černi-jeoke sta dve zvezdi na glasbenem polju, kateri sta s svojo umetnostjo proslavili na poseben način svojo domovino. Oni se moreta prištevati prvim svetovnim umetnikom.u S sijajnim uspehom sta priredili obe sestri-umetnici na Dunaju 4, a v Londonu 12 koncertov. Vse [Časopisje glavnih mest Evrope, kakor glasoviti kritiki in umetniki Artur Nikiš, Colonne Jean de Reske, prof. Epstein, prof. Griinfeld in Cezar Kjiii izrazili so se o pianistki Ven Černijeoki, da se njena igra strinja povsem i igro L. Rubin- *teia«, Terezije Karenje, Buzonija, Dagananija in Dalibera, a o pevki Nadesdi <3ernijecki, katera raspolaga a krasnim kontra-altom, da je feno-minalno odkritje za glasbeni svet, ter da velja njen glas za tri. Zadnji čas so počastili s vo o a-ivz^aor.j o k on o er te sester Černijeoke: Kralj Edvard VII., kralj in kraljica Grške, kralj in kraljica Rumunske, kaez bolgarski Fer-dinaod, srbski prestolonaslednik, a sultan je naprosil umetnioi, da na njegovem dvoru dasta koncert. Dne 5. septembra t. 1. sta bili sestri Černijeoki pozvani v Karlove vari, da koncertirate pred ruskim velikim knezom Mihajlom AleksaodroviČem in veliko kneginjo Olgo Aieksandrovno. Bivša banica hrvaška, grofica Lila Pejačević pozvala je dvakrat umetnici, da v njeni palači kooertirati. Drutba ar. Cirila in Metoda T Lfnbllani javlja vsem svojim podružnicam po širni domovini, da se sestavlja družbina bilanca, v katero se postavijo vsako leto vsi zneski, ki so bili poslani centrali od 1. januarja do 31 decembra. Prosi se vljudno, da se v svrho sestave redne bilance vpošljejo vsi tozadevni zneski saj nekaj dni pred novim letom. Družb a sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili računske oziroma gostilničarske listke sledeče tvrdke: Ivan Zupančič, „Nar. dom", Buzet; Alojzij Leon, „Narodni dom", Maribor; Jak. Brinar, Vransko; I. Doleneo, gostilna „Mantua", Vrhnika; I. Zupančič, gostilna Martinova cesta 15, Ljubljana; Rudolf Pevec, Mozirje; Restavracija „Grei-ser", Ljubljana; Humer, restavracija pri „Sokolu" na Jesenicah; Restav-Tac ja Fridl, Ljubljana; kavarna „Evropa", Ljubljana; kavarna „Avstrija"; hotel „Ilirija", Ljubljana; Vinko Va-tzek, Litija; Mici Lončarjeva, „Nar. dom" v Ljubljani. Miklavžev večer ljubljanskega „Sokola". Prireditve našega prvega slovenskega „Sokola" imajo privlačno silo, ker „Sokol" priredi zmerom kaj posebnega. Tudi snočnji Miklavžev večer je bil tako ogromno obiskan, da je bila Sokolova dvorana z galerijami vred nabito polna. Glavno občinstvo so bili seveda otroci, ki so z nestrpnostjo pričakovali sv. Miklavža, še bolj pa njegovih obilnih darov. In razgrnilo se je zagrinjalo in pokazal se je sv. Miklavž v solnčni luči, krog njega pa zbor rajskomilih angelov, sv. Anton, Favst Mefisto, v oddaljenem prostoru na desni so pa rožijale z verigami divje besne peklenske pošasti. In nagovoril je sv. Miklavž slovensko mladino, ki se je zbrala pod njegovim prestolom, z lepimi besedami in očetovsko ljubeznivostjo. Dobre in ubogljive je pohvalil in jih pozival, naj še v prihodnje ostanejo taki, če bi bil pa kateri med njimi hudoben in poreden, naj se pa poboljša . . . Sv. Miklavž je nato vstal s svojega prestola in začel deliti mnoge dari med male pa tudi vebke otroke. Za vsakega je imel prijazno ljubeznjivo besedo, kateri so pa bili posebno pridni, jih je pobožal, če tudi so bili že obriti vrh glave. Kljub svoji velikanski dobrohotnosti pa sv. Miklavž ni našel samih poslušnih in ubogljivih otrok. Tudi hudobni so bili vmes in kar je najhujše — roka se nam trese, ko moramo kot vestni kronisti to zabeležiti — tudi ženski spol z dolgimi kitami je bil med tistimi grešniki!!! Kako skvarjen je svet dandanes! Le moliti ne! Potem ni Čudno, Če drvimo s tako hitrostjo v pogubljenje! No sv. Miklavž je imel za take bolezni recept pri roki. Poklical je Mefista, ta pa podrejene mu peklenščke, ki so grešnika, še rajše pa, če je bila lepa grešnica, cefraii v svoje peklensko kraljestvo, kjer so ga oz. jo naučili moliti. Tudi v peklu se uče moliti in sicer kar z uspehom! Tako je sv. Miklavž dosegel svoj cilj, da je ne-pokorneže ustrahoval. Pravijo, da sploh zna dobro strahovati. Nekateri so že prej skusili to. Ko je svetnik obdaril otroke, ki so mu bili posebno pri srou, stopil je s spremstvom s svoje višave med grešne zemljane in zopet delil povsod in vsem razne darove. Mnogi je dobil samo palico. Vse po previdnosti sv. Miklavža. Par kiji so med tem bili v svojem elementu, kajti nepokornežev je bilo toliko, da je bila poboljševalnica vedno polna. Kako grozno je res svet „sfrderban" ! Sv. Anton je dajal prav pridno „šnofati" ter pobiral za Oiril-Metodovo družbo z angelčkom. Sam bel denar se je kar usipal za preko-ris ten naš naroden namen. Ko je sv. Miklavž opravil svojo misijo in raz-dal vse darove, poslovil se je od ljube mu slovenske mladine želeč, da jo drugo leto najde zdravo in veselo in Še v večjem številu, ko spet pride razdeljevat med njo svoje dari Med svitanjem sokolske koračnice je Miklavž odpotoval naprej med druge pridne otroke., Zabaval veter Narodne čital-atloo je v sredo zvečer v mali dvorani ^Narodnega doma" prav dobro napel tako glede obiska — zlasti gospodov je bilo veliko — kakor tudi glede sporeda, katerega vse točke je častno rešil g. pl. Sladovič. Posebno izvežbanost je kazal ta umetnik kot muz kalen komik in igral izvrstno na razne instrumente, kakršnih po navadi ne slišimo nikjer pri nas. Po končanem programu se je ob sviranju ljubljanskega seksteta sa lok razvil jako animiran ples, ki je trajal do ranih jutranjih ur. Želeti bi bilo, da bi se bile dame v večjem Številu udeležile tega zabavnega večera, ki je pokazal, da vodijo Narodno čitalnico možje, ki vedo in znajo skrbeti pri zabavnih prireditvah za pristno in neprisiljeno razvedritev. Mi pa želimo, da bi g pl. S1 a d o v i Č nastopil na kaki prireditvi v večjem obsegu, zlasti kadar priredi družba sv. Cirila in Metoda kako veselico. Njegova umetniška proizvajanja zaslužijo vsestransko zanimanje. Zabavni večer „Slaven11 y nedeljo 8. decembra v restavraciji „Narodnega doma" bode imel jako zanimiv in vrlo zabaven spored. P e t j e: Zbor: „Utopljenka" in „Lahko noču. Solo: g. Fran Rus: „Mornar" in več drugih samospevov. Šaljiv nastop: „Cmokavzarji" in „Pri zakotnem pisarju". Izredna točka: „Imitator raznih živali". Lov na dobitke. Po sporedu prosta zabava. Gostilniške oene nepovišane. Vstop prost. Pevskemu društvu „ljubljanski Zvon" je pristopila kot ustanovni Član „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Živela! Silvestrov večer priredi v „Mest. domu" pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" s sodelovanjem vojaške godbe pešpolka pl. Milde Št. 17. iz Celovca. Spored je zanimiv in mnogovrsten. Podrobnosti bodo razvidne iz lepakov in vabil. Odlikovanje ljubljanskih gasilcev. Deželni predsednik za Kranjsko je podelil članoma ljubljanskega prpsto volj nega gasilnega in reševalnega društva Franu Furlanu in Antonu Preteku častni svetinji za 25 letno zaslužno delovanje na polju gasilstva in reŠilstva. Slavnostna izročitev se vrši v soboto ob 8. zvečer v „Mestnem domu". Odlikovanje. Za 40letno zvesto službovanje so dobili častno svetinjo Martin Zagradnik, Franc Jančar in Marija Osredkar, delavci pri Tschinklu v Ljubljani. Predavanje slovenskega trg. društva „Merkur", ki bi moralo biti v soboto, dne 7. t m. v hotelu „Ilirija", se je moralo preložiti na soboto, dne 14. t. m., ker je dne 7. salon oddan. Umrl je danes v bolnišnici delovodja c. kr. tobačne tovarne gospod Alfonz H a b e , zapustivš devet otrok. Risarski tečaji za učitelje bodo tudi v velikih počitnicah 1908 na učiteljišču v Ljubljani. Poučeval bo profesor tega zavoda g. Fran Suher. Utonil je tesar Martin Bezlaj iz Š tepanje vasi, ko je šel pijan čez most čez Gruberjev kanal in padel v vodo. Most popravljajo in Bezlaj se je zanesel na sebe toliko, da je odklonil luč, s katero mu je hotel kamnosek Ivan Šetina posvetiti. Prijet vojaški begun. V Brš-ljinu pri Novem mestu so prijeli Josipa S e r š e t a iz Gorenje vasi pri Sv. Marjeti pri Barskem. Pobegnil je po kratkem službovanju od svojega polka št. 17 v Celovcu. Predavanje v Idriji. Urednik „S?obodne misli" Lenart Lotrič predava v soboto 7. t. m. ob 9. zvečer v veliki dvorani „Narodne čitalnice" o „Svobodni misli in demokraciji", drugi dan v nedeljo ob 3. popoldne ravno tam pa o „mrtvi roki". „Prve lpavake vinorejske zadruge11 občni zbor bo dne 15. decembra ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Vipavi. Za poštarja V Žalen je imenovan poštvni upravitelj Karel Križan. Akademično tehniško društvo „Tabor" v Gradcu ima HI. redni občni zbor v torek 10. decembra v društvenih prostorih Brandhofgasse 12 ob pol 8. uri. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. III. redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglava" v Gradcu se vrši dne 10. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih društva. Slovanski gostje dobrodošli! Draginjsko doklado je dovolil mestni svet goriški 22 učiteljem, vsakemu po 200 K ter 20 učiteljicam, vsaki po 100 K. Za gledališče v Sortni je dovolil mestni svet goriški 4000 kron (doslej le po 3000 K) s pogojem, da se, kadar nastopi opera, dasta vsaj 2 predstavi po nizkih cenah. Otroka ni kotel krstiti pretekle dni župnik v Batujah na Goriškem. Rekel je, da mora boter pokazati spovedni listek, drugače da ne krati otroka. Šele ko se mu je otrokov oče postavil po roba, se je vdal in krstil. Iz tega se vidi, da je tisto kujanje eri krsta samo kaprica gotovih da-ovnikov! Pot metrov globoke je nadel Uletni II. Milkovič in se selo pobil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Porotno raspravo v SorieL — Frano Brce, 54 let star, is Dorn-berga, bivši zavarovalni agent, je bil obtožen požiga. Obtožnica pravi, da je Bree pred časom veliko zaslužil kot agent ter bi bil sedaj lahko dober posestnik; v družini so bili prepiri. Leta 1904 je ranil očeta sin Frano tako, da je bil obsojen na 5 mesecev v ječo. Tisto leto je umrla žena in si n Frano. Brce se je bil ras vadil ter ie hotel živeti dobro. Ali to ne gre brea dela. Skušal se je trikrat usmrtiti, pa le navidezno. 21. jua. 1907. je spravil v prvem nadstropju svoje hiše svojo obleko in perilo, potem pa zažgal s petrolejem polite kose bombaža. Gorelo je, Broe je gledal mirno požar. Drugi so prišli gasit. Nevarnost, da se ogenj razširi, je bila velika. Broe je bil obsojen na 2 leti ječe s postom vsak mesec. — Anton Zulian, mali posestnik iz Medeje v Furlaniji je sleparil z menjioami. Oškodovane so različne osebe. Obsojen je bil na 13 mesecev ječe. — Včeraj je imela bifcfc porotna razprava proti odgovornemu uredniku „Soče" na tožbo krčmarja Mihaela Brezi -garja v Pevmi radi „salamovu ob zadnji veselici tamkajšnjega bralnega in pevskega društva. Porotna klop je bila mešana Ker je bilo treba podati obtožnico in inkriminovani članek tudi v laškem jeziku in pa ker se ni moglo dobiti tolmača,eje sodni dvor razpravo prenesel. Skupina sn Trat, Primorsko in Kranjsko centralno zveze o. k. poštnih oticilantov in nsplrnntov Avstrije v Trstu je imela predsi-nočnjim izreden občen zbor, v katerem je predsednik Kamberg poročal o neuspešni intervenciji deputacije te skupine pri ministrstvu in ostro napadal znanega okostenelega biro krata sekc. Šefa TVagoerja, ki je cinično zavrnil postulate te kaste državnih uslužbencev, kojih gmotno stanje je uprav vnebovpijoče. Razai govorniki iz vrst uradnikov in uslužbencev so poudarjali popolno solidarnost z njimi in naglašali potrebo po zedinjecju raznih organizacij poštnih adeptov. Sprejeta je bila tudi resolucija v tem smislu. Sledila je volitev novega odbora. Gostovanje hrvatskih gralcev V Trstu. Zagrebški igralec Mar kovic namerava sestaviti oso bje, s katerim bi dajal gledališke predstave na Reki, v Istri in Trstu. Marko vic je že stopil s hrvaškimi in slovenskimi kapacitetami v Trstu v dotiko glede on-dotnega gostovanja. Stekiinico denarja so ukradli neznani tatovi Ivanu Ferlugi v Rojanu pri Trstu. Steklenica je bila v kleti in je bilo v njej 400 K. Po stopnjicah je padel v Ogleju Ivan C o z tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev. Star veteran. 3. decembra je umrl v Rojanu pri Trstu gospod Jernej Cerne, bivši gostilničar ljubljanski v visoki starosti 87 let. Starček je bil do lanskega leta, ko je obolel, vedno čil in zdrav. Misleč pa, da si zdravje nekoliko okrepi, se je preselil v južnejše podnebje.Toda ni okreval,šel je le izdihnit v tujino. Bojeval se je še pod poveljstvom maršala Radečke-ga leta 1848. na Laškem in 1. 1849. na Ogrskem. Pokojnik je bil skoraj gotovo eden zadnjih, še živečih slovenskih sobojevnikov hrabrega generala. Bodi mu lahka zemljica! Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je izdalo letno po-ročilo o svojem delovanju v preteklem šolskem letu. Dohodki so znašali v celem 7933 K 07 v in sicer ostanek preteklega leta 4164 K 03 v, prispevki ustanovnikov, rednih članov in dobrotnikov 3553 K 21 v, obresti 144 kron 43 v, za prodana letna poročila 1 K 40 v in vrnena posojila 70 K. Stroški so znašali 3772 K 31 v in sicer ha podporah v gotovini 1839 K, v obedih 1420 K 16 v, posojila 30 K in upravni stroški 433 K 15 v. Društvo je torej imelo koncem šolskega leta 1906/07 čistega premoženja 4160 K 76 v. Odbor je rešil v preteklem letu 186 prošenj ter dovolil na podporah 3339 K 16 v. Od svoje ustanovitve pa do konca šolskega leta 1906/07. je društvo razdelilo med podpore vredne dijake 13.290 K 52 v. Društveni predsednik je nadinženir Fran Tomšič. Priporočamo rodoljubom, naj se često spominjajo tega prepotrebnega društva. Vsi prispevki se naj pošiljajo društvenemu blagajniku dr. K a -relu Šebesti, odvetniku v Pragi. Semenj V sredo- Is mesarskih krogov se nam piše: Prosimo, da resnici na ljubo zabeležite, da se je na semnju v sredo prodajala goved ne le po tistih cenah, ki so bile že objavljene, marveč tudi po 80, 84 in 86. POfrOŠa SO llletni Mihael Kos. Dečko ima sivo krišasto obleko in črn klobuk, ter je na očeh bolan. Kdor bi sanj iavedel, naj obvesti o tem nosu. Bajka Magrla v Spodnji Šiški it. 111. Tatvina« Včersj je bilo v Rožnih ulicah št. 36 služkinji Katarini Simi-čevi ukradenih 6 kril, 5 jopic, dežnik in čevlji. Osumljenka je snana in jo policija sasleduje. Selaveko gibanje Včeraj se je odpeljalo s Južnega kolodvora v Ame-r ko 14 Hrvatov, is Pruskega jih je prišlo pa 40. Ii Amerike je prišlo 25 Sloveneev in 82 Hrvatov in Mace-dmoev. Najdena Je rjava denarnica z manjšo svoto denarja, katero dobi i »gub i tel j pri magistratu. — Neki gospod je izgubil bankovec za 20 K. „Društvena godba ljubljanska 1 kouoertuje jutri s večer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost. Tamburaški koncert bo v nedeljo pri „ Malem slonu" v Vod matu. Gorrigendum I V včerajšnjem listu je med telefonskimi vestmi ostala neljuba tiskovna pomota. Tretja braojavka bi se morala glasiti: „Jugoslovanski klub je sklenil se zavzeti za znižanje sladkornega davka", ne pa kakor je bilo pomotoma tiskano nza znižanje skladiščnega davka". *' Drobno novice* Obsodba morilcev Goold. Z oradi grozovitega roparskega umora Švedinje Eme Le vin v Moute Karla je bil mož Goold obsojen v dosmrtno ječo, njegova žena pa je bila obsojena na smrt Obsojenka je zavpila: nNe-dolžna sem!" — Deželni glavar gornje-avstrijski postane kot naslednik poljedelskega ministra klerikalni deželni odbornik Hauser. — Švedski kralj Oskar je opasno zbolel. Vladarstvo je prevzel začasno prestolonaslednik. — Trgovinska pogodba med Bolgarijo in Rumunijo se je včeraj podpisala v Sofiji. — Ameriškega vojnega ministra Tafta je včeraj sprejel ruski car v avdijenoi. — S klobasami se je zastrupilo v Rostoku 60 oseb. Več izmed njih jih je že umrlo. — Dohodki železnic. Drž. železnice so imele v meseca novembru 7 630.552 K dohodkov, t. j. za 351 013 K več kot lani v istem mesecu. Južna železnica je imela v istem mesecu 10,610 942 K, t j. za 631 458 K dohodkov več kot lani. — Vračanje izselj encev i z Amerike je tako ogromno, da je prispelo včeraj v Oderburg zopet 3900 oseb. Ker jim niso mogli dovolj hitro preskrbeti zadostno število voz, so vprizorili izseljenci velike škandale. — N esreČna ljubezen. Blizu Bruselj a se je mladi grof Wenokheim zaljubil v hčer očetovega kočijaža. Ker je oče branil zakon, si je mladi grof pognal kroglo v prsi. Medtem ko je ležal bolan, je stari grof deklico orno žil z nekim učiteljem. Ko je mladi grof ozdravel, je pregovoril svojo bivšo ljubico na sestanek, a od tedaj pogrešajo oba. — Umrl je v Sobotki bivši vodja ogrskih Srbov in mnogoletni državni poslanec dr. Maksimović. * Enketa proti podraienjn živil* V včerajšnji tozadevni enketi na Dunaju, je govoril tudi posl. P o v š e, ki je opozarjal, da so cene živini zelo padle, dočim so ostale oene mesu enake. Znižanje cen živilom se more doseči le z zbližan jem med producenti in konzumenti. Zahteval je cenejšo tarifno politiko ter pozival vlado, naj obrne posebno pažnjo pospeševanju domačo svinjereje. — Zastopnik graške trgovske zbornice We-lisoh je rekel7 da oene, ki jih dobivajo kmetovalci, niso pretirane. Glavni vzrok draginji je posredovalna trgovina. Cenejše meso je mogoče dobiti le na ta način, da se ustanove v vseh večjih mestih mesarske blagajne, kakršna se ustanovi v BudapeŠti z akcijskim kapitalom 2 milijonov kron. Le tako bodo mogli mesarji kupovati direktno pri produoentih. * Znižanje telefonskih pristojbin. Vsleđ naredbe trgovinskega ministra se s 1. januarjem 1908 znižajo telefonske pristojbine. Znižanje je temvečje, Čimveč' naročnikov ima telefonsko omrežje in čim večja je po raba telefona. Pri zelo velikih centralah z več kot 20.000 naročniki znaša popust 100, 70 in 50 K (čim večji je promet, tem večji je tudi popust.). Za Ljubljano je zadnja (5.) skupina, t. j. za 200— 500 naročnikov. Tu znaša znižanje le 5 K, namreč namesto 215 le 210 K, ako je promet prav velik. Za časopise in zdravnike se je določila najnižja tarifa. * Prastanovalci v Alaski. Ameriški učenjak dr. Gordon se je ravnokar vrnil z znanstvenega potovanja po neznanih krajih Alaske ter prinesel s seboj mnogo gradiva o prvotnih stanovalcih, ki so bili dosedaj znanosti popolnoma neznani. To prvotno pleme, ki je bilo nekdaj pač mnogobrojno in daleč razširjeno, šteje dandanes le kakih 400 glav. Njih bivališča so skoraj 800 angleških milj oddaljena od izliva reke Koskovine. Gordon je imenoval to čudno pleme »Tuskovagamuti«. Po Indijancih in Eskimojih pregnani so se umaknili v sedanja svoja bivališča, pravcate naravne trdnjave. Profesor Gordon je živel več mesecev pri tem čudnem ljudstvu ter proučeval njihove navade in običaje. S seboj je tudi prinesel mnogo njihovega orodja in obleke. Možje so veliki in močni, ženske pa nenavadno ljubke. Duh jim je bolje razvit ter kažejo višjo inteligenco kakor sploh kateri drugi severni narod. Poznajo le enoženstvo, postave so jim neznane, vladajo jih duhovni, stari patrijarhi. Čudno je, da ne nosijo živalskih kož, temuč si izdeljuje-jo obleko iz ptičjih kožic in iz perja severnih potapljačev. Bolje bi bilo Za nje same, da izmrjejo preden pridejo do njih misijonarji in beli kupci. * Učencev dovtip. Nadzornik je izpraševal v prvem razredu računstvo na pamet ter vprašal dečka iz boljše rodbine: Koliko je 4 in 5? Deček je v zadregi premišljeval zroc proti stropu. Nadzornik mu je pomagal: Recimo, da ti dam štiri kunce in še pet kuncev, koliko bi jih imel potem? — Ravno deset! je veselo odgovoril deček. Ti, butec, pa res ne znaš prav nič misliti. Kako si neki prišel do številke deset? — Ker imamo doma že svojega kunca, je odgovoril deček samozavestno. telefonskn m brzojavni oaračllo Dunaj, 6. decembra. Za načelnika ljubljanske postaje bo baje imenovan W i t z m a n n. Imenovanje je baje že docela sklenjena stvar. Dunaj, 6. decembra. Načelniki klubov so imeli danes sejo, na kateri so sklenili, da se ima že danes pričeti v zbornici razprava o nujnem predlogu dr. C h i a r i j a in drugov glede nagodbe. Oglašenih je 48 govornikov. Jutri ne bo plenarne seje. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Jutri ima sejo proračunski odsek. O nujnosti Chiari-jevega predloga se bo glasovalo že v ponedeljkovi seji. Vlada je že pridobila Maloruse, da bodo glasovali za nujnost. Dunaj, 6. decembra. Kriza v finančnem ministrstvu še vedno traja. I Minister dr. K o r y t o w s k i je sicer i prišel v zbornico, vendar pa se ni udeležil razprav. Dr, Korytowski se z vso silo protivi znižanju sladkornega davka za 8 K in hoče dovoliti samo v sukcesiono znižanje davka vsako tretje leto po 4 K. Dunaj, 6. decembra. Zbornica je danes zelo sla,bo obiskana. Poslanci slede razpravi brez vsakega zanimanja. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu C h o c a in tovarišev glede znižanja sladkornega davka. Do polu treh so govorili štirje govorniki. Razprava bo nemara še danes končana. • Dunaj, 6. decembra. O »Jugoslovanskem klubu se širijo najrazličnejše vesti, ki ne odgovarjajo resnici. »Zveza južnih Slovanov še ni precizirala svojega stališča napram nagodbi, ker še niso končana pogajanja z vlado. Dunaj, 6. decembra. Domobranskemu odseku predjoži vlada zakonski načrt, da se dovoli rodbinam onih rezervistov, ki so na orožnih vajah, podpora. Budimpešta! 6. decembra. Seja poslanske zbornice je bila danes silno viharna. Predsedoval je Navay? ki je zapored odtegnil besedo 3 hrvaškim govornikom. Poslanec Babic je hotel govoriti k poslovniku hrvaški, kar pa mu je Navav zabranil. Radi tega je nastal velik hrup med Hrvati. Poslanci neodvisne stranke so klicali Hrvatom: „Ven iz zbornice, vi ste komedijantje, vi spadate v kabaret, ne pa v zbornico." Hrvati so reagirali na te medklice in klicali: „Abzug Josipović, doli z njim." Ko je posl. Frisz imenoval Hrvate lopove, bi se bil skoro vnel pretep, ako ne bi posredovali razni mirnejši poslanci. Budimpešta 6. decebra. Hrvaški ban dr. R a k o d o z a y je prišel semkaj in imel dolgotrajno konferenoo z ministrom Josipovicem, kije izjavil, nima namena demisionirati. Budimpešta 6. deo. „Magyar Hirlap" javlia, da je v hrvaškem ministrstvu izginilo več važnih aktov. Proti tajniku v tem ministrstvu seje uvedla disciplinarna preiskava, ki pa Še ni končana. Konstatiralo se je, da so bili ti akti poslani hrvaški vladi v Zagreb in da so baje na nepojaanen način prišli v roke poslanou S u p i 1 u. Domneva se, da je te akte izročil Supilu sekcij ski načelnik v ministrstvu. Petrograd 6. decembra. Tu stavka 75.000 delavcev in 25.000 dijakov. Tudi v carski tvornici počiva vse delo. Vseučilišče straži vojaštvo. Liberalni listi niso izšli. Splošni štrajk je proglašen tndi£v Moskvi |in Saratovu. Slovenci In Slovenke! Ne zdblte dražbe sv. Orilo In Metoda! ^msBBvmsVmsVmvmsVJImsVmVms^^msVI Se dot* povsod T neobhodno potrebno zobno CremJ vzdržuje sobe cisie, bele in zdrave. 99 borzna porodila •'■r#diine banke' v Ljubljani *»6nt k vrel dim. bera« 6. decembru »HO* .ci.*, i Blato i« P% aifca (gaja K artanu renta . . L nvutr krona** rane*. liiti . . . kronska raata «»ata » »««o]ila d«i Kranjske fi4 »ospfcl* masla Sptiel »o».-herc. fel«Sfil*kr •oioiilo 1902 amika tat tank* * r i « mm pisma zai. Mpotečne bank« H\ P«*t k©« k a. i I0o pf. . . - aaat. piama Innarai >r*r.iii»>ce it"***, taat. pisma og#. car. dolanjakih trni prier. jat iel. kap. »v #*V», avaa. pa«, aa p. « a« "6 £8*40 »6 85 T42** «8$0 110 96 «7*7« 10 40 9U*dO 9« 60 V6 H 6 10 97 ^6 76 88-6U 97 03 114-45» »3 40 111*16 89 -,l liU6 . 1 0-8& v9'*0 96 7!v V68J £9 80 l« 2 8 97—1 .8 - V8-25 v915 I 99 6Uj 99*61 99 60 » — Biaaiai a<9 l. 10*39*1, . »d i. iad4 . _ Maska . ! am.krad. J. h v * » 55 a m v*r&k* Hip aanka srDsk« a t««. t^a> tur* k«. mpeAskm rt-.** . , sadilna « . . Skanovakr* „ * . Urabljansk« . . frratr rdač. knaa „ . . 'fp...... £fMCbur*-lca m • . 6*n< it\czn\ct . • . tavne letajzaataj . . 4v*tr -ogrsK« tsan^a dafcai Aratf kredita« »m* r »^a^eask« l*m*rsogokop v **o-**»« ra«*i e#»«w ~***c»«* r* »**■**■ i Jš95 86 98 61 147 60 £6*6 .4» 60 S78 — 27*26 247 6 102 181 -2)6) 444 — 91 — 97 60 62* -i* — 6 66 85 480 — 1M* £68 90 »764 -= 3-5-60 763 -*39 — 724 -686 85 138/ — 621-26 *48* -4f6 — ±i - v97* 297 85 V 9*0 I 1M 5 I 266*60 14 50 278 8 9 25 2 3 25 1G8 182 — 22* 464 — 95 — 1G3 5 j 68 -60 — 28 — 70 -89 - 4t0 — 162* 669 9 ^ • 775 — 637 60 764— J39 55 .28 587 *5 39? 522 26 2^2 4€0.-161 14 10 17 82 96 90 2 2 ■ - * ■ li 41 14 19 23 62 2416 18 02 96 1 63 a t *» ca«** .... -1 is P ***m ..... j ts-t« to...... L- ..... Lja4tefi as>aaaa»«Ml . , # , Mf*S$ . * • *4aa| Žitne cene v Bud mpeStl. Dne 6 decembra 1907 Termin Pšenica za april . . . . za .'0 kg K 13**6 Pšenica za oktober . . . za 60 kg K 1143 Bi za april . . . . za 60 kg K 12*46 Koruza za maj 1908 . . za 60 kg K 7*62 Oves za april . . . . za 50 kg K 8*64 EfVktlv. 5 vin. višje. ReieoroloSa porofflo. •aaaV nad morlan toe. Sudnji B*čai ttak 715*0 tast š -a» ■o h 6. Oas •pazo-TZDJa L .,, i Stanja barometra %l o. »» 9 « p 1 1 { Vatrari j Nab« ▼ mm .... i- 1 ». s*. 7814« al. jvzh.^ oblačno *. aj. 8. iti. 7318 729 8 18 39 ' b1. avzh. | al. j vzhod oblačno dež Rr<>«la)a ▼Serajšnja temperatura 19 na« - *** d 3 — ^Maala* • mi telo. •J«,i živce. Dobiva s« po lekarnah ia droge-ri)ab. Kniiice poiilja zastonj ia poštnine prosto Bauer 4Cie. Ber in, 8W 4H — Generalno aastop»tvo: C. BRADAY. Da naj L, Fleiaeh-roarkt 1. Učenca s primerno Šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine % mešanim blagomf tudi ako se je še nekaj ca* a udil, sprejmem pod ugodnimi pegoji. 4,5< Leopold Lavš , trgovec v Tržiču, 0oren|suo. Trg. i so tru đn i k inoieu ipoeorijako trn telemlnahe alrefco, iur 21 let, ioH spremeniti ■vele sjnftfce n L marcem. Naslov v uprav. „Slov. Naroda.u Gospodična tito n IS trn. stanovanje n hrano. Poondbe pod MdeoemnerM na optav BSlov. Naroda*. 4007 1 Enonadstropno ▼ ftt. Potr« pri Oerici, Maral tri iL 5€, z dobro idodo pekarno, ipece-riiako >d 2elezniosko trgovino, se pod prav ugodnimi pogoji eeno proda. Pojasnila dajo fregor Proaen, >.ol*»7Di8ki mojster w LOSOOls M OO« ren|ekenr. 407» i Oblastveno dovoljeni učni navod aa izdelovanje perila. Marija Alešovec v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6. izdeluje perilo za dama in gospode posteljne oprave in oprete za ne?este bod si v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi po 0izkih ~^ama»S»» n7Tl S Naročila z dežele se najzanesljiveje izdelujejo. Učenke lahko vstopijo vsak čas. Pozor! Kdor hote Hnpltl ceno In dober klavir blagovoli se obrniti 41 ftj - 3 o zalogo klavirjev v Solenburgotik ulicah tU 6» IL nadstrople, desno« Prodaja se tudi na obroke. 25.000 kron posojila —— i£6e —— neke industrijsko podjetje za razširjenje dobro idtčega predmeta. Poleg obresti se doveli tudi primeren del od letnega Čistega dobička. V varnost se dovoli vknjižba na posestvo. 4012—4 Vsaka nevarnost izključena, prilika medna. Ponudbe oa nora v. „ Slovenskega Naroda-1 pod »Podjetje". Slama in seno v balah Je eeno naprodaj v skladišču na Martinovi oesti štev 10. 4076-i Stanovanje nn filmski cest it 3, I cadttropje, a 3 sobami (eua s »a i poHebuim vbodom) kuhinjo, prostornim hodnikom, se zaradi oreiot-ftćenia odda takoj ali pa s L lebrurjem 4 ©4-i •; T"-—' ■■■■ rud 807 40 oprano in osnaženo 7.KJ od 45 kr. naprej prodaja C. I: Hamann v Cjubljani. Oea. kr. avstrijske ti| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Elegantne klobuke.«,] najnovejše pariške in dunajske modele 333S io priporoča fi. Uivod-JVlozetič S Ljubljana, Stari trg štev. 21 ECS Hodni salon trg. modnega blaga itd. Popravilo klobukov se izvršujejo ceno in Ono. — Zunanja naročilo točno. Veljaven od dne I« Odhod ia Mnbl|auDc ina. iaLi /•oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. žn Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. f'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*O0 pre^pojdne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. i*40 prcdpoidno Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž, žel.. Trs drž žeU, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. .•oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. «.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. **iO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. '-se zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0"40 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž., žel., (čez Podrožčico). Odhod Is LJubljane dri. kolodvor: 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik no zvefter. Osebni vlak v Kamnik ■o so poncol. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah In praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta Dohod v Llubllano Ins, toLi a-C8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka iu*. žel., Trbiža, Jesenic, Qt rice, Trsta. a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja, IIMO predpoldne. Osebni vlak iz Praee Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-M popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (če*a Podrožčico) Gorice drž. žeU Trsu drž. žel Jesenic. eno zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel„ Jesenic. noo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenfc. Dohod v Llnhlfano dri. kolodvor* e*40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io*oo predpoidno. Osebni vlak iz Kamnika, e-' zveber. Osebni vlak iz Kamnika, -o ponodl. Osebni vlak iz Kamnika, (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjo* evropejskem času.) C. kr. ravnata-jatvo državnih železnic v Trsta J. Grobelnik v Ljubljani prodaja vse manufakturno blago £• od ponedeljka 2. decembra do Božiča po iznenadno znižanih cenah. Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi posebno £&.nffi!? zadnje novosti radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah. P« reiBlčno prlleinostnlh cenah priporočam tudi 4 32-4 j>i*cal«T:ti«5roteL t>o^i*&r**a darila kakor preprose, zoirlnlolo, nnjleške plete, jDrniture, krasne ierpe in rute, odele; volnene m štepnne. Belo Maso (platno, Sdirollol Sifoni). Honlzno perilo m robci. nT* Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! "M Vsaka dama ki ima nekoliko denarja, dobi lahko izvrstno eksistenco ozir. dober po-Stranski zaslužek * netanovljeujem boljšega zavoda (za kroj, merjenje in konfekcijo damskih oblek). 4u68 1 Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod „Atelier 1000". P- trboveljskim ilolenjsld kosovni premog srednokosni premo j orehovni premog Srušeni premoi po najnitjih cenah, na cele vagone po premogokupnih cenah, prfpjroča lastnik premogovnikov 4''7h—l JAfinlflt glavna zaloga premoga v • rUUlIll, Ljubljani, Nova ulica i; at 3. 1 v AujeL skladišču oblek Linbljana, Mestni trg 5, LfuMlana zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije. Vsi predmeti se prodajo z tu. vsako ceno. 3S53 U 0. Bernotouić. Iadajatelj in odgovorni urednik: Basto Pantofll-nmiak. Ltsmins in tisk .Narodne tukarne*. CL W+QK7 05651610