Kulturne slike s Kranjskega. (Spisal Jos. Ciperle.) 1. Uvod. svoji knjigi ,,Narodna vzgoja" sem pisal v 55. poglavju sledeče besede: »Lepa in dična je naša slovenska domovina. Ponosen bodi Slovenec nanjo. Kateri kos zemlje neki Še hrani toliko milobe, toliko krasote, kot naša domovina. Prekrasna je nje lega, prekrasne in velicastne so naše gore in ravnine, bogati so zakladi, koje hranijo v sebi naša tla, bogati so pridelki, ki nam jih dare naša polja, jasno je naše nebo, cil, bister in razumen je narod, ki biva po naši doraovini, narod slovenski. A med drugimi napakami ima naš narod še to, da se premalo briga za svojo domovino. Koliko je pač ljudi pri nas, ki se tako trdno drž_ svojega rojstnega kraja, da so jira prav sosedni kraji španjske vasi. Kako naj bi se pa tudi navduševali za njo! Znano je pa tudi, da se ravno v našem jeziku, po naših knjigah in casopisih tako raalo piše o naših krajih, tedaj ti ljudje tudi prilike nimajo čitati kaj o domovini. Naravna posledica temu je pa, da se jim jarae dozdevati, da v naši domovini sploh ni ničesa, o čeraur bi se splacalo govoriti ali pisati. — Le poglejrao v tem obziru druge narodnosti. Vsak kotiček, vsak še tako preprost košček njih zemlje opisuje in slika se s tako natančnostjo in obširnostjo, ki bi bila vredna predostikrat boljšega predmeta. Dosega se pa s tera to, da se govori mnogo več o njih domovinah, nego o naši, ki je pa vendar mnogo lepša, nego marsikatera druga. — In potem dalje. Vsakdo lehko čuje na svoja ušesa k nam prihajajoče tujce, koliko vedo praviti o svoji domovini, kako laskavo in idejalno se izražajo o nji. Mi Slovenci pa sedimo tiho, vlečemo pač vse na ušesa, sem ter tje tudi vskliknerao: nOh, to je tam lepo in dobro!" toda o naši domovini ne izustimo niti glasu. Kako pa naj rečemo tudi katero, saj se ne brigamo in zato tudi ne verao nič." In o naši zgodovini sera pisal v oraenjeni knjigi v 58. poglavju sledece: ,,Rekel sern že, da Slovenci prernalo poznamo svojo lepo doraovino, ravno tako malo nam je znana naša zgodovina. A zgodovina je ravno najboljša učiteljica vsakega naroda in najboljši priporaoček, gojiti in vtrjevati narodno zavest in naroden pogum. Po šolah se učimo le skromnih odlomkov naše zgodovine, in vedno le takih odlomkov, ki nam kažo naše prednike v oriih slučajih, kedar so prišli v dotiko s kakim mogočnejšim narodom. Da je pa takrat naš narod dobil vselej kako zaušnico, to nas pa ravno lehko ne prepriča o sijajnosti naŠe zgodovine, marveč navdaja ilaša srca le z bridkostjo in malodusnostjo. Navdušiti nas ne more to nikakor. Saj je pa tudi uraevno to. Naši pradedje, ki se nam slikajo kot orjaki, podlegajo vselej, kedar nara jih pokaže zgodovina. Kako naj se borirao mi njihovi slabi potoraci vspešno za svoj obstanek! — A vendar ima zgodovina naša ranogo sijajnih dob, v kojih so se venčali naši junaŠki pradedje z nevenljivo slavo — toda tega se ravno ne najde nikjer po naših občih zgodovinah. Zato bi bilo jako koristno in umestno, ako bi se jeli jSlovenci vendar le resno in strogo pečati s svojo zgodovino. Videli bi, da ona ni nic manj slavna, nego kakega drugega naroda; videli bi, da srao imeli dostikrat celo veče vspehe, nego drugi narodi; videli bi dalje, kakov ugled smo iraeli v preteklih dobah celo pri svojih sedanjih nasprotnikih in zatiralcih; videli bi pa tudi, kaj bil je vzrok sedanjemu položaju našega naroda. A ravno napake, koje so zagrešili naši pradedje, bile bi mogočno navodilo nam, Česa se izogibljimo. Da, zgodovina je modra učiteljica narodov, a znati in uraeti se jo mora pred vsem." 2. Vs-e.bina temu spisu. S t^r^ spi^ora, k,i izide pod naslQ.vom. »Kultucne slike iz Kranjskega", &Q,c#m pi;ičeti opisovanje naiše mile dorao.vinp. Začenjam, kakor s;e vidi z ppispv.atnjjem najfoolj slovenake dežele, z opisovanjem Kranjsj^e^a, Opisoval tppdem lego te dežele, nje veličastne gore in ravnin-ej njjB raile kraj^, zaklade, l&ojje h^ani«j.Q. v sebi nje tla; pridelke, koje prid.eluje iz pje Slovenec y potu svojega obraza, nje zgodovino in še rnarsikaj druge^a. Mnogo ^ajjne imam nabrane o Kranjskern. Mnogo sem cital, mnogo sern pa ppazoval tud.i sam. Moja iskrena želja bi bila pac ta, da, bi irael kdaj pi;ostega časa toliko na razpolago, da bi podal Slov^npem popolnp slikp o Kranjski deželi, da bi jo opisal v vsakoršnem obziru. Toda v tQ mi primanjkuje jedino le časa. To, kar sedaj podajep Slpy;enpei9j j*e le odlomek, 1/e raala drobtinica tega, kar bi rad Qpi^al y kii^igi o Kranjski d.ezeli. Bpdi za sedaj doypjj to. Akp meni ne b()de dapo, izvr.ajti tega 4ela, najde se raorda ^pug rapž, ki^ stori tp. Morda se rau celo olajša delo s tem spisom. Sedaj je treba iekati virov skprp izk.ljučno le v ijpnigkih knjigah. Slovenci smo narnrec jakp zapstalj pri; pppij3pyanjii svojih dežel. K^dpr je ^e l?il. toliko prijazen, da je Čital kak moj spis, videl je, da skušam pisati ^edpo kolikpr mpgoce doraače. Tega načela se born ^fžal, t.ud^ pr,i tem spisov.anjp. Knjiga ta namenjena je celemu slov^ensj^emij narpdu iji; celemu napodu bpdi tudi uirjevna- Hvalil bodem, ka,r jp hv.ale vrednega pri, nas; grajal, kar je grajŁ. vr^dnega. Nijiomur se ne boderp laskal. Tega sploh nisem delal nik(Ja|;. S,em ter tje pricje tudi kaka šaljiva izpod; peresa. Saj se razume sarap ob sebi, da pri nas ni ravno vse tako modro prikrojeno, da bi se ne rpogel člpvek pošalitj s to ali ono naredbo. Nedolžna šala pa kpr^sti dpstjkrat več, nego najostrejša graja., Glavni nalog terpu spisu pa bodi, da vzbuja in goji zanimanje i^ ljubezen i^aroda% do raile in čarobne zemlje Kranjske. Saj je znano, da le^ oijjega pr^edpaeta se oklene človek najiskreneje, kojega pozna natančno. (Dalje prih.) Puijateljeva pisma, (Piše Pavel Mriž.) V Puščavi, na Silvestrovo 1896. I. •jragi moj prijatelj Jovo! — Kdo bi si mislil, da hiti čas takp n^ vzdržno? §aj ni še takp dolgo, kar sem ti bil pisal častitko q npvem letu, pa glej, zopet je tu! Prijateljska dolžnost me veže, da ti pišem zopet letos. A malo čudno se ti bo zdelp seveda to, da kar takp javno gpvprirn s teboj, prijatelj, ki si vedno in v vsem pskrpraen. Ne boj se! Saj ne povera nič takega, kar bi ne sraeli čuti drugi tovariši tvoji, o katerih si prepričan do dna duše, da jih druži roed seboj pravo tovarištvo, sveta navdušenost do svojega poklica! Drugi tako ne bodo Čitali teh vrstic. Ali kaj ti naj pišem, Jovp moj? To veš, da ti želim od srca sreče in blagostanja k noverau letu in pa — da govorim kratko — vse tisto ti želim, kar si želiš sam. Tpliko te imara rad, da ti rečem naravnost: Ge si srečen ti, cutirn se srečnega tudi jaz. Kaj li hočeš še vec? Ob tem trenutku pa, ko lega staro, izrabljeno, od ranogih blagoslovljeno in od večih kleto leto v grob minljivosti, in ko se dviga v življenje zlato dete bežečega časa, budeč v nas upe in poživljajoč v srcih zaspale nade, ob tem trenutku, pravira, bude se tudi v meni, najsi životarim v teh pustinjah našega življenja, razne raisli, ki bi nekaterirn izraed njih prisodil lahko tudi nekaj resnosti. Ce Bog da, prijatelj raoj, in če se rai te razne misli ne razkade prej, povedal ti born vse polagoma. Povem ti pa precej sedaj v začetku, da te nečem učiti, ker niraam do tega nikake pravice. Morda ti je vse to, kar boš čital, znano, morda ti je taka ali slična rnisel spala kje v kakera skritera kptu plemenite duše tvoje, a treba je bilo koga — ne ravno mene! — da jp vzdrarai in pbudi v glavi tvoji! Glej, če stprira jaz to, veselilp me bo resnično: saj bom prepričan, da niso misli slabe. Verjerni, da je dobra raisel o dobrem tista, ki jo vzgojita dve duši zajednp! — Znano ti je, da je človeška priroda nagnjena k slaberau bolj, nego k dobremu. Po lepera svetu, ki ga obseva dobrodelno solnce, sipljoc žarke svoje na pravične in krivične, žive ljudje, ki ti kažejo jasno lice, ki se ti dobrikajo s sladkimi besedami, kateri so — da rečem na kratko — dobfota in prijaznost sama, v resnici so pa črne duše, zlobna srca, ki bi te najraje pozobali, da se mpre kar tako pozobati človeško bitje! Oni iščejo slabo; s prihlinjeno uljudnostjo skušajo izviti iz tebe tvoje želje, tvoje misli, tvoje nazore, da ti kovarskp delajp za hrbtora ter skušajo zvijačno preprečiti uresničenje tvpjih teženj. Poznara dosti takih ljudij! Vprašam se pa, od kod li pride to? Ce se rai neče razmišljati, odgovorira tako, kakor sera zapisal od zgoraj, da je namreč človeška priroda nagnjena k slabemu bolj, nego k dobremu. Sicer sem pa skušal tudi drugače razložiti to žalostno resnico. Kaj sem zapisal — resnico I- Vidiš, prijatelj moj, ravno to je tisto! Resnice in resnicoljubja nedostaja ljudera. Kdor zavrže resnico jedenkrat, ta jo tudi drugikrat, ker se boji, da mu ne bi izdala ona prvega greha. (Saj je vendar greh, če kdo zameta resnico!) In tako se navadi. Resnici napove vojsko, resnicoljubjo zamori v sebi: prvi in poglavitni blagi čut je ubit in uničen, za njim pade drugi in tretji in polagoma vsi, dokler ne ostane človeku, kakor sem že dejal, črna duša, zlobno srce in oni prijazni nasmeh na licu, urnetna prijaznost, ki je gnusna človeku do skrajnosti. In poglej takemu človeku v oko! Kako se mu bliska v čudnem žaru prevare in zlohotnosti, kako se zrcali v njem temno dno blagih in dobrih čutov prazne duše, kako jasno se kaže v njem človek tak, kakršen je v istini. To oko, to oko! To oko gleda v te, a ti vidiš v njera čuden, pretresljiv prizor: sebe vidiš, a sebe zaničevanega, okradenega časti in dobrega imena, krivega zlih dejanj. Ti si pa ob glasu svoje vesti čist in nekriv. Glej, Jovo moj, takega te napravi lahko človek, ki je vrgel resnico iz srca, ki nirna iskrice resnicoljubja. In rečem spet, kakor sem dejal prej: In poglej takemu človeku v oko! Kako se mu bliska . . . To oko, to oko! (Dalje prih.) Martin in Jera. (J. Karnikar.) Devetnajsto poglavje. Veselo srce tolaži, oživlja in pomaga, žalostno pa boli in mori. k_5_ m o je starešina opravil svoj posel pri Juriju, gre na to še k ostalim ^ vaščanora in sicer najprej k Antonu Zajcu, ki je pevajoč in žvižgajoč sekal drva. Zagledavši starešino, pogleda ga debelo rau rece: ,,Ako iščeš denarja, starešina, prišel si zastonj k meni." Starešina: Kako je to mogoče, da »ne bi irael denarja, ko vender poješ in žvižgaš kakor ptice, kadar so na konopljišci? Zajec: Kadar bi si z vekanjern služil kruh, no, potem bi gotovo ne požvižgaval. Toda šalo na stran, kaj te dovede k raeni? Starešina: Nič drugega, kakor da ti povem, da so te vzeli za težaka pri zidanji cerkve in da bodeš irael 1 K 60 h plačila na dan. Zajec: Ali je mogoče? Starešina: Res je tako! V pondeljek se oglasi v gradu. Zajec: Ce je to resnica, kar mi praviš, tedaj te lepo zahvalhn. Zdaj pa vidiš, zakaj sem danes popeval in požvižgaval. Smejaje se gre starešina od njega dalje, govoreč sam s seboj : nV vsern svojem življenji nisern bil niti jedno uro tako zadovoljen, kakor je ta siromak." Zajec hiti zdaj v hišo k ženi, veselo vriskajoc: »Hej žena! Veseli se! Ljubi Bog je mislil še vedno na nas. Jaz sem težak pri zidanji cerkve!" Zena: Bodeš še čakal dolgo, da pride na tebe vrsta. Ti imaš vedno polno malho nade, a prazno kruha. Zajec: Kruha nama ne bode raanjkalo, ker imam zaslužek že v žepu. Žena: Utegne ti dnine zmanjkati. Zajec: Ne boj se tega, žena. Martin plačuje dninarje dobro in točno, torej rai zaslužka tudi ne zraanjka. Zena: Ali se šališ, ali je resnica, kar mi govoriš o zidanji cerkve? Zajec: Starešina je bil ravno zdaj tukaj pri rneni in mi je naročil, da naj se v ponedeljek zglasim v gradu z drugimi delavci, kateri bodo delali pri zidanji cerkve, torej mora že res biti. Zena: Ej, pa hvala Bogu! Nisem mislila, da še učakam kako mirno in prijetno urico. Zajec: Iraela jih boš še mnogo. Veselim se tega, kakor malo dete. Zdaj se ne bodeš jezila, kadar pridem domov vesel in dobre volje; izročim ti vsak teden zaslužek do vinarja. Mene bi tudi nič vec ne veselilo na svetu, kadar bi bil izgubil ves up, da ne pride tudi za te čas, ko porečeš veselo: Tudi jaz imam dobrega moža, akoravno mi je že zapravil veliko dote. Odpusti mi! Ako da Bog, povrnem ti vse. Zena: Tvoja dobra volja me veseli, toda bojim se, da je to vse lahkomišljenost. Zajec: Morda kaj zanemarjam ali zapravljam? Žena: Tega sicer ne trdim, ali ti nirnaš nikoli nobene skrbi, kadar v hiši manjka kruha. Zajec: Mari bi potem prišel kruh v hišo, če bi se žalostil od skrbi?Y Zena: Jaz si ne raorem pomagati, meni je vedno tako težko pri srci. Zajec: Ohrabri se, žena! Bode ti skoraj lažje in boljše pri srci. Zena: Vse to je lepo, toda ti nimaš cele kamižole za ponedeljek, da bi šel v nji v grad. Zajec: Nič ne de, pojdem pa z razdrapano. Ti imaš vedno nepotrebne skrbi. To reče in gre zopet venkaj k tnalu sekat drva, kjer je delal do raraka. Od tega vaščana se odpravi starešina k Gorencu, ki pa ni bil doraa. Sporočil mu je, kar je mislil, po sosedu Barvarju ter se je napotil na to v hišo Zibertovo. •j