SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)Jvaprejema uprarnlStvo in ekspediclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 131. V Ljubljani, v ponedeljek 11. junija 1894. Letnik: XXII. Vera ili nevera? Iz Maribora dne 8. junija. Ne, mi smo jih krivo sodili. Kako smo li neki mogli imeti tako dolgo zavezane oči ? In še pro-tivili se smo jih! —E, tistim namreč, ki smo jih dosedaj nazirali, da so nemški nestrpni kričači in Slovenožrci. Saj vender v svoji znani ljubeznivosti skrbd tako nesebično za nas, prevzamejo nam n. pr. skrb za vzgojo naših otrok po svojem slavnem in s toli krasnimi vspehi venčanim šulvereinu, potegujejo se za racijonalno obdelovanje naših rodovitnih zemljišč po svojem Sudmarku, Bauernbundu itd. Kdo bi že vse te dobrote naštel ? In sedaj še te ? To pa že zares presega vse meje ljubezni! Organ za razširjanje blažene nemške kulture med štajerskimi slovenskimi kmeti! To je že res fanatična ljubezen ! Ali povejmo jasno : Izšel je 4. t. m. zvečer pri našem ljubem Kraliku osem stranij obsegajoč list v obliki »Slov. Gosp." naslovljen: Štajerski kmet. Svetovalec kmetom v političnih in gospodarskih zadevah. Gaslo mu je: »S združenimi močmi". Izhajati se je namenil drugo nedeljo vsakega meseca za celoletno plačilo 1 gld. S tem bi se že še vje-mali, — če bi uvideli namreč potrebo njegove ek-sistencije. Kakšen namen pa ima, to nam je lepo povedal, kakor obično, kar na prvem mestu prve strani. Kaj li „Štajerski kmet" hoče? tako si je sam zastavil vprašanje. Odgovarja pa nanje tako-le: . . . Sicer so že pred 30 leti naš presvitli cesar svoje državljane pozvali, da naj z združenimi močmi delujejo na to, da se doseže blagostanje, zadovoljnost in sreča Njih narodov. »Žalibog se ta blagi namen ni dosegel. (Res žalibog; kdo ga je neki oviral ?) Narod se je ločil od naroda (bolje bi bilo tako : Dva naroda sta hotela vse druge dobiti popolnoma pod se), kmet od meščana (jedva verjetno !) vsak je skrbel le za se, ne oziraje se na bližnjega (ne, kmet se je moral na vse ozirati in za vse skrbeti!). „Iz prepira je nastalo sovraštvo (ko se ubož-nejši in slabši niso hoteli nikakor udatij, temu sledilo siromaštvo (ko so premožnejši siromake neusmiljeno odirali). Ne manjka ljudi, ki tudi dandanes hujskanja pustiti ne morejo, ker menda to služi njihovim nameram, (kako resnično! Samo da tiste do dobra poznamo !) »Skrajni čas je torej, da se temu v okom pride (prav dobro!) in gotovo je list, katerega hočemo v to svrho obelodaniti, prilično sredstvo (o tem pri-ličnem sredstvu kaj zelo dvomimo !) Ležeče nam je na tem, da si složno pomagajo Slovenci in Nemci (živio! to bo rabuka v »vahtarci" in »marburgarci !") meščani in kmetje, ker le tako postopanje bode vsem na dobiček (Res vrlo !) Posebno pa se bode ta list pečal z gospodarskimi zadevami in iskal pote, po katerih se kmetu zopet na noge pomagati more (Nečuveno ! Torej proti samemu Siidmarku ! Kmet slov., zora ti zopet napoka ! Vrhu tega še obljubuje med mnogim drugim, da bode „branil poštene može zoper napade listov, ki jih črte, ker v njihov rog ne trobijo" (To bode krasno. Tu si bode na pr. Foregger opomogel zoper „Sfldst. Post", Vošnjak, Gregorec zoper celjsko in mariborsko nemško kljepetuljo in graško tetko, zraven si še bode morda kaka beseda za Vračkota odletela!). To so vam pa res nepričakovano lepe obljube! Olovek jih rajši sliši, ko da bi med lizal, za slovensko uho pa so sploh celo nove. In vrhu tega še prihajajo iz ust, oglasivših se na oni strani, od koder so se do sedaj zadirala v naša pevsko-čutna ušesa le gorjupe besede; tako je vedno hreščalo, kakor da bi kedo preklje lomil. In glej, kako nasprotje naenkrat 1 Prej vedno proti nam le neljubo se režali in skremžena usta, sedaj pa od sinoči ljubeznivo se smehljajoča ! Ko bi le nam ne bila tako hudo „vera vzeta" v tisto stranko ! Zategadelj pa bi bilo morda nekaj previdnosti dobro. Da nagliščina ni nikjer dobra, o tem nas je celo polž preučil, ko je s prelaza pal. Na drugi strani slavi list neko „251etnico". Tam še tako lepo pravi, da se človeku kar oko zasolzi : »Kakor drugim naobraženim narodom je tudi nam (glej ga! Cel narod in še naobražen je za tem listom!) odgoja mladine prva in sveta dolžnost; kajti tudi mi imamo srce za naše otroke (tu smo se pa le malo počobali za ušesom: za naše pa ne ?) za srečno bodočnost naše prelepe očetnjave". Ali v tem sestavku se proslavlja 251etnica moderne šole, katere žalostne sadove le predobro poznamo. Sedaj nas je pa že minulo prvotno veselje. »Nevera" se nam vsiljuje v srce. Kaj pa še to: »Dandanes se ne sme (kmet) na druge zanašati. Celo med duhovniki se najdejo taki, katerim je prav malo za resnico in pravico" (str. 5.). Tu jo imate duhovniki, kos preklje pod noge ! Ne, ni mogoče! Kako smo že bili tako zaslepljeni, da smo od one strani kaj dobrega pričakovali, ko so se vsem naši težnjam do sedaj z vso fanatično brezobzirnostjo upirali ? Sedaj že vidimo kam pes taco moli. In iz premnogih in prebridkih izkušenj vemo, da lisica svoj lev izpremeni, ne pa ž njim i svoje narave, in da kača včasi svoje strupene zobe zataji. Kje vas še drugod čevelj žuli? O dogodku v Falknovu poroča list, da so žandarji na bližajoče se štrajkajoče delavce začeli kar streljati, da si jim je rekel njih vodnik Stizl: Pojte nazaj, drugače bodo streljali". In Stizl je bil na to prvi ustreljen. Ko je pa Stizlnova žena hotela k svojemu možu, še to bi bili žandarji radi zabranili. Oj strijčko, kako si jo tukaj grdo zavil! Na uho ti bodi tiho povedano, da si se prav grdo zlagal. In kaj se vse iz tistih vrst ne svetlika ! Ali ne šunt na upor zoper žandarje, češ, da nepostavno postopajo ? Nevera, nevera tebi »Štajerski kmet" I Poglejmo mu še obisti I Te mu pa vnema civilni zakon na Ogerskem »Št. km." uči namreč, da ga ljudstvo tirja, da so »ultramontanci seveda hudi nasprotniki tem predlogom. Ta stranka si je dosti cesarju zvesto udanih udov s tem pridobila, da trdi, da so katoliški avstrijski cesaržnjo enega mnenja, kar pa nikakor dokazati ne more. Na tak način si upa delati propaganda za civilni zakon! Da bi odvrnili »ultramontanci ali tako zvani avstrijski konservativci" to uredbo, napenjajo tudi pri nas vse moči in Ijuto napadajo ogersko vlado po svojih listih. Njihov dunajski klerikalno-fevdni organ »Vaterland" že skoz mesece nima druge pomena vredne vsebine, kakor da napoveduje konec tej cerkveni uredbi in ogerskemu ministerstvu" To je pa ie zares gorostasno, kaj se neke baže ljudem vse v puhlih možganih ne zblede ! Toliko nam je že v prvi številki pokazal svoje roge! Kaj se še neki tako skrivljete? Saj smo koj iz začetka slutili, da je za tem »Staj. km." nekaj »dahinter" ; ali odgovorni urednik Hinterholzer nas ne bode spravil na »Holzvveg", pač pa je sam zašel nanj, ž njim pa vsi tisti stari lisjaki. Saj se vidi »Štajerskemu kmetu", da je vredniški posthumus rano zagrebljenega »Kmečkega prijatelja". Pa da so še ljudje tako neumni, da smatrajo naše kmete za toli nespametne, češ da bi takega rogača ne spoznali I Pa dojde se še zasmehovati! Tu tako gladko pišete od vas toliko sovraženo in zaničevano slovenščino! Znati hočete morda še nemške kmete učiti slovenščine, ker je z ozirom na naslov in načrt nekako namenjen za v s e Štaj. kmete ? Res neumni ste! Saj volk ostane vender le volk, če tudi se odene za časa v ovčjo kožo. Saj je koža le od ovce, katero je poprej raztrgal. Politični pregled. V L j u bij a n i, 11. junija. Južna Tirolska. Cesar potuje v juliju na južno Tirolsko in ta novica je vzbudila v italijanskih krogih zopet upanje, da se južnemu delu Tirolske da posebna avtonomija. Sedanja vlada je baje temu bolj naklonjena nego prejšnja, liberalni listi vsi zagovarjajo avtonomijo južne Tirolske. Ko je bil cesar zadnjič na Tirolskem, mu je deputacija italijanskih tirolskih mest v posebni spomenici izrazila dotično željo. Vladar deputaciji ni dal pozitivne obljube, le rekel je, da naroči, da vlada to stvar dobro prouči in se ozira na izražene želje, če ne nasprotujejo državnim in deželnim koristim. Kaj se je od tistega časa v tej stvari zgodilo, ne vemo. Konservativna večina tirolskega deželnega zbora je proti taki delitvi Tirolske in zatorej bi koalicija prišla precej v nevarnost, ko bi sedanja vlada to poskusila. To bi se ne vjemalo s koalicijskim programom, da se od-lože velika poltična vprašanja. Praski mestni «astop in namestništvo. Nič posebno uljudno ne postopa praško namestništvo z mestnim zastopom. Vidi se, da ni več daleč do tega, da se mestni zbor razpusti. Zadnje dni je poslalo praškemu magistratu noto, v kateri mu očita, da se bolj briga za ulične napise v Pragi nego pa za preskrbljenje dobre pitne vode. V noti se na-glaša, da mestna občina v Pragi umno ne gospodari, in če se stvari ne izboljšajo, se bode pa za Prago moral uvesti sekvester. Ta nota je precej prestrašila mladočeške mestne očete. Zaradi tega so odložili posvetovanje o predlogu preimenovanja ulic. Sedaj hočejo biti posebno previdni, da mestnega zbora vlada ne razpusti vsaj tako dolgo, da se povrne župan, ki je odsoten. Mladočehom bi ne bilo ljubo, da bi se mestni zastop razpustil baš isti čas, ko opravlja županske posle gospod dr. PodIipny. Nov o ogersko ministerstvo. Z velikimi težavami se je rodilo novo ogersko ministerstvo. Poljedelskega ministra sicer še niso dobili, ali vendar se imenovanje nove vlade proglasi že danes ali jutri. Izstopili so iz ministerstva grof Ludovik Tisza, grof Bethlen in pa grof Albin Csakj. Grof Bethlen je /f baje žrtva neke intrige, ki je v zvezi s poklicanjem grofa Khuen - Hedervaryja, da sestavi ministerstvo. Liberalci so novega ministerstva veseli, ker sta v njem Wekerle in Szilagji, kar dokazuje, da bode vlada nadaljevala politiko prejšnje. Pred malo dnevi je veljalo skoro za gotovo, da Szilagyi odstopi, ali liberalna stranka ga je znala obdržati. S.eer se je pa napak sodilo o pomislikih proti Szilagjiju. Iz izjave liberalnega kluba, katero je omogočila sestavo nove vlade, je vidno, da je vladar bil zlasti nevoljen, da je liberalna stranka onemogočila Khuen-Hedervary-jevo ministerstvo. Rusija in Bolgarija. Mi smo takoj izrekli misel, da ni misliti, da bi se Eusija kaj približala Bolgariji, ko je odstopil Stambolov. V tem nas popolnoma potrjujejo razni ruski listi. Nove ministre ravno tako napadajo, kakor Stambolova. .No-voje Vremja" piše, da so avstroflli in znani naspro-niki Busije. Zato naj se nikar ne zanašajo, da bi zaradi njih Busija spremenila svojo politiko. .Novosti" pišejo, da se Koburžan moti, ako misli, da pridobi naklonjenost Rusije, ko je Stambolova za-menil s Stojilovom. Najbolj odkritosrčno pišejo še .Moskovskija Vjedomosti", ki pravijo, da je za Rusijo čisto vsejedno, kdo ima vlado v rokah v Sredcu, dokler Koburžan ne ostavi Bolgarije. Iz vseh teh glasov je jasno, da Stambolov ni bil ovira sporazum-ljenju mej Rusijo in Bolgarijo, temveč ovira je le to, da Busi ne marajo za samostojnost Bolgarov. Dnevne novice. V L j u bij an i, 10. junija. f Fran Košar. Umrl je nagloma preč. gospod prelat Fran Kos&r v Iki v noči od 10. na 11. junija. Ž njim izgubljamo Slovenci sobojevnika Slomšekovega za cerkev in domovino, ki je bil tudi Slomšekovega duha in značaja. Bog mu daj večni mir! (Deželni predsednik) baron Hein se je v soboto povrnil s svojega potovanja. (Birma. — C. kr. generalštab. — Nesreča.) Iz Rabla na Koroškem, 8. junija. Včerajšnji četrtek bil je za naš kraj znamenit dan. Vrhovni pastir knezvladika dr. Josip Kahn se je že predvečer pripeljal v naš rudniški kraj, da tu obvrši birmo-vanje in kanonično vizitacijo, česar pri nas ni bilo že 69 let. Zato pa je mlado in staro željno pričakovalo tega dne in tudi po zunanje razodevalo svojo radost. Lepo sta bila ozaljšana cerkvica in trg s cesarskimi in deželnimi zastavami. Rudarji so postavili okusen slavolok z rudniškimi znaki, zastavami in primernim napisom. Cerkvene slavnosti se je udeležilo 12 duhovnikov in vse rudniško uradništvo. Rudniška godba je spremila knezovladiko mej zvo-nenjem in streljanjem topičev v cerkev. Birmancev je bilo okrog poldrugo stotino, nekaj tudi iz sosednega Bovškega. Knezvladika je bil razveseljen, da se mu je pri tej priliki prišlo poklonit tudi več duhovnikov iz sosednih vladikovin goriške in ljubljanske. — Dopoludne tedaj je od Predela sem prijahala tudi mnogobrojna komisija c. kr. generalnega štaba s fzm. baronom Beckom ob svojem vednostnem potovanju ter odšla proti Trbižu. — A za veseljem pride rada tudi žalost. Ves popoludan je hudo deževalo, tako da ni bilo mogoče od knezoškofa se slovesno posloviti in da višji pastir ni mogel, kakor je nameraval, od tu kar peš podati se na sv. Višarje. Proti polunoči pa je nastal iz še neznanega vzroka v Spodnjem Rablu ogenj, katerega so pa ljudje hitro lokalizirali, ker jim je izdaten dež pospeševal gašenje in je bil kraj obvarovan večje nesreče. Bil je t& dan praznik za vso župnijo, kar je posebno ugajalo rudarjem in oddelku ljubljanskih kaznjencev, ki pohvalno delajo tu pri zagradbi hudournikov. (Centralna komisija za umetnostne in zgodovinske spomenike) v Gradcu je od tamošnjega c. kr. namestništva dobila naznanilo, da pri sv. Pavlu blizu Celja nameravajo staviti novo farno cerkev, a pristavilo je, da politične oblasti imajo na podlagi deželnostavbenega reda premalo vpliva na stavbe cerkvene in profane. Istej komisiji je tudi gospod Jernej Pečnik, katerega podobo je „Dom in Svet" obelodanil v najnovejši številki svoji, naznanil, da je našel ostanke rimskega kopališča pri Grobljah in pa da je zasledil grobove pri Starivasi na Kranjskem. (Kako se godi suplentom na c. kr. učiteljišču.) Za tukajšno c. kr. učiteljišče je moralo vodstvo začetkom tekočega šolskega leta dobiti nič manj nego 5tero pomočnih učiteljev: dva za pouk ker-ščanskega nauka, tri za druge predmete. Šolsko leto se nagiba k koncu, — toda pomožni učitelji na c. kr. učiteljišču še vedno nimajo nakazane svoje trdo zaslužene remuneracije. Ker vse prošnje do sedaj niso nič izdale in ker se dotični gospod pri c. kr. deželni vladi ne gane, da bi to zadevo spravil v zaželjeni tek, prašamo slavni c. kr. deželni šolski svet: Ali je slavno istemu znano, da morajo pomožni učitelji c. kr. učiteljišča skozi celo šolsko leto zastonj poučevati, dasi imajo pravico do mesečne anticipando-plače kakor definitivno nastavljeni učitelji ? Ali bode slavno isti sedaj ob koncu šolskega leta skrbel, da prizadeti vsaj o počitnicah dobe to, za kar so d e 1 a 1 i 10 mesecev ? — S kakšnim imenom se imenuj taka natančnost ? (Okrajni zastop v Ptuju) je 20 gld. podpore naklonil učiteljskemu društvu za .okolico Ptuj", potem 20 gld. bralnemu društvu pri Sv. Janžu na Dravskem polju, tudi 20 gld. ognjegasnemu društvu v Šikoli, občini Zabovci pa je dovolil, da sme prodati dve parceli pašnika. Dalje za vravnavanje Drave bode okrajna blagajnica dala 2670 gld., za stavbo železnice Purklja-Ptuj-Krapina pa hoče porabiti za obresti 3000 gld. (Nesreča). Iz St. Petra se nam piše: Pretečeno nedeljo je utonila dveletna deklica v neki luži v Ra-dohovi vasi. Vse prizadevanje utopljeno deklico oživiti, je bilo brez uspešno. Želeti bi bilo, da se je-dnake luže in mlake po vaseh nekoliko obgradijo, da se ne bodo jednake nesreče godile. (Rana smrt) S Kranjske Gore se nam poroča, da je ondi umrl Fran Pečar, dijak ljubljanske višje gimnazije. Bil je dolgo bolan in se je še v svoji mučni bolezni bavil s slavistiko, katerej se je kanil posvetiti. (Koroške novice.) S Koroškega, dne 8. junija: Nemško katoliško konstitucijelno društvo je imelo zadnjo nedeljo dne 3. t. m. prav dobro obiskan shod v Stalu v Belski dolini. — Davkar J. Huber v Greifenburgu je bil odlikovan z zlatim križcem s krono. — Dne 11. t. m. bodo oddali dela za novo bolnišnico v Celovcu. — , Strela je zažgala zadnji torek zvečer posestvo Kramerjevo blizu Tenč. — Na celovški gimnaziji vršili so se ta teden pismeni zrelostni izpiti. — Komi poveljnik Reinlander je ogledoval dne 7. junija celovško posadko. (Celovški mestui očetje) so bili ob neki .slabi" uri sklenili, da svojih zastav nikomur ne posodijo več. Sklep so vrgli pa lani za peč in posodili zastave Kočevcem za otvoritev dolenjske železnice, da jim tako pokažejo .deutsche Gemeinbiirgschaft" in pa v Velikovec .schulverein"-ovemu .ortsgruppen-tagu". Tu pa so zastave precej oskubli in mogočno frankfurtarico celo zažgali! Letos so prosili Ziljani za zastave k otvoritvi ziljske železnice. Mestni odbor celovški pa je prošnjo — odklonil, brž ko ne ker bo slavno«t morda premalo .deutsch" in preveč — avstrijska? (Dopolnilne volitve na Koroškem.) Nemško-liberalna stranka je za izpraznjena državnozborska mandata na Koroškem že postavila svoja kandidata, in sicer za volilni okraj Spital-Smohor g. dr. Ant. Winklerja, c. kr. državnega pravdnika namestnika v Celovcu, in za okraj St. Vid-Volšberk posestnika A. Domainko-ta iz Volšberka. V obeh okrajih volijo kmetske občine. Volilna borba bode huda, ker se volitev udeleži ter se na nje marno pripravlja tudi nemška katoliška stranka. — Raznih kandidatov nasprotne stranke je zadnji čas kar mrgolelo, ker je malone vsaka dolina imela svojega kandidata. Dvomljivo je zato, bodo se li vsi volilci pokorili oficijelnima kandidatoma in zna še nastati močna razprtija med liberalci in nacijonalci posebno v Št. vidskem okraju. (Iz celovške škofije) C. g. Fran Centrih, župnik v Guštanju, je izvoljen in potrjeu za dekanijskega svetovalca pliberške dekanije. — General frančiškanskega reda, vč. o. Alojzij a Parma, si je ogledal dne 5. t. m. frančiškanski samostan in se od tam povrnil v Rim. (Mestni svet tržaški) je imel v četrtek svojo XIV. javno sejo. Po odobrilu zapisnika poslednje seje prečitalo se je zahvalno pismo društva prijateljev mladine za podarjenih 1000 gld. v podporo in prošnjo nekaterih bivših davčnih uradnikov za podaljšanje tretjine plače za bodoča tri leta. Na predlog svetovalca Spadonia vroči se stvar mestni delegaciji v poročilo. Prišedši na dnevni red, ki je večj e notranje vrednosti, odobrile so se vse točke. Ta seja je bila zopet živa slika malomarnosti mestnih liberalnih očetov za blagor občine, kajti odobravali so vse zahteve in prekoračili proračun tro-škov skoraj brez debate. Gospodje si mislijo menda : saj mi ne plačamo, ampak občinarji sploh, ker se drže tržaškega gesla: .Taži e paga!" (Bodi tih in plačaj!) (Iz Reke.) — Pred reško luko plavale so te dni vsidrane štiri mogočne angleške oklopnice. Priplule so iz Trsta. Vršili so se navadni pozdravi in odzdravi. — Po mažarsko-azijatskem načinu obav-ljene volitve novega obč. starešinstva na Sušaku je že više poglavarstvo v Ogulinu potrdilo, kakor tudi izvolitev novega t. j. prejšnjega župaua ali načelnika. Tedaj človeka imenom kristijana, kateri svojih otrok nikakor krstiti ne pusti — govoreč da naj si odbe-rejo otroci sami vero, ko dorasejo — človeka samo zato, ker je bogat in z vlado vleče — priporoča vladni zastopnik za poglavarja, isti, kateri bi moral paziti da se postave izvršujejo iu mislim, da zakoni v tej zadevi — zlasti na Hrvaškem še veljajo. — Smelo se more reči, da pošten, neodvisen človek ne more s čisto vestjo podpirati sedanjega gospodarstva na Hrvaškem. — Pravijo, da se proti sušaškim volitvam nabirajo podpisi za protest — a gotovo vse zastonj. Častno že ni v tako izvoljenem starešinstvu sedeti — zato se je tudi že kdo odpovedal. Sicer pa ni tukaj stvar toliko zoper vlado kakor zoper administracijo občine naperjena. Slučajno so pa izbrani preveč vladni kimovci, kar drugi niso. — Mej tem ali ker je bil izid vladnemu zastopniku nepo-voljen — bile so že dvakrat uničene — a v tretje gre tudi rado. — Po hrvaškem izgledu godilo se je tudi v Dubrovniku in tako se vlada tudi v Pazinu. Pa bo kedo rekel, da nas nimajo rade naše čudne vlade, nas vernih Slovanov! Res v veliki sužnosti je cerkev in narod. Kedaj vendar dojde dan rešitve! Kakor se kaže, ne še. Vedno temnejši oblaki se zbirajo na obzorju. (Petindvajsetletnica šolskih zakonov in poslanci.) Priprost kmetovalec nam piše tele vrstice: Večkrat čitam slavnosti 251etnice sedanjih šolskih postav, ne morem se premagati, da bi ne opozoril na nekatera nasprotja. To je res, da so sedanje šolske postave z neznosljivimi stroški zvezane, in vendar je resnica, da so deželni poslanci v svoji večini tem šolskim postavam ubožni list podpisali v deželni zbornici, kajti ko je šlo za to, da se posilno legaliziranje odpravi, so trdili, da ljudstvo ni še zrelo, da bi se posilno legaliziranje odpravilo. Kedor bi se drznil trditi, da so sedanje šolske postave zares dobre, in da je v teku 25 letih ljudstvo že nesposobno, da bi se brez posilnega legaliziranja kako pismo napravilo, ne vem, kako se mu to veže, ali pa se mora misliti, da so deželni poslanci enostransko pri odpravi legaliziranje se obnašali, na korist nekaternikom. Večkrat izjavlja neka inteligencija, da je potrebno raziskovanje proste vede. In z raziskovanjem proste vede pridemo mi kmetiški volilci do tega zaključka, da se dobro zavedamo, zakaj smo si izvolili deželne poslance. Gotovo ne za to, da bi se tam divja zver, katera je silno požrešna proti kmetiškim pridelkom, zagovarjala in se kmet pod tako zver ponižal, to je pod zajca ali srna. Tudi zato jih nismo volili, da bi nas brez potrebe v starih bremenih obdržali, kakor je posilno legalizovanje i. t, d. Pri prihodnjih volitvah bomo kmetje pokazali, ali smo zreli ali ne. (O sirarnici na Petkovcu poleg Rovt.) Izdelovanj limburški sir v paketih po '/* klo. prodajal se bode paket ne po 4 kr. kakor se je po tiskovni pomoti poročalo v .Slovencu", ampak po 14 kr. Naročnine se bodo sprejemale z dnem 1. avgustom t. 1., ker preje sir ne bode goden. (Strah na železnici). Piše se nam: Dne 3. t. m. se je pri vlaku, vozečem"se iz Kormina vnela zavor-nica pri nekem vozu. Potovalci so začutili smrad gorečega lesa in videli dim; ustrašili so se, da so bili vsi izven sebe misleč, da celi vlak gori. Vsak je po svoje kričal, naj se ustavi. Seveda je bila vsa nezgoda v par treuotjih poravnana. (Izvestje o prometu v poJtnej hranilnici). Vodstvo c. kr. poštnohranilniČnega urada je objavilo 155 stranij (v četverski) broječo knjigo z naslovom: „Zehnter R^cbenschafisbericht des k. k. Postspar-kassen-Amtes far das Jahr 1893". Priloženo je deset grafičnih tablic, osnivajočih se na prometu hra-nilničnem. Zavod obstoji jedenajst let, a letopis je po vrsti .deseti", ker je račun za prvo in drugo poslovno leto izšel skupaj v „prvem" letopisu. Naš list priobčuje podatke iz uradnih okrožnic sproti, razven tega je iz letopisov povzemal primerne črtice, zadnje deloma v podobi člankov-uvodnikov, deloma pa kot časniški dvobiž. Tudi letos želimo posnemati vzgled iz prejšnjih časov. Za danes naj povemo le, da je hranilnica v minulem letu imela čistega dobička za 1,309.538 gld. 38 kr., s tem bo se zalagal rezervni fond, potem fond za doslužene uradnike zavodove, preostatek bo se pa izročil pošti. V začetku je državna blagajnica zavodu „pod pazduho" segla z 938.761 gld. posojilom, a tega dolga se je hranilnica popolnoma odkrižala in je že leto 1892 završila o čistim dobičkom za 1,139.884 gld. 86 kr., kakor to kaže „deveti" letopis. Pri uradu je leta 1893 poslovalo 203 c. kr. državnih uradnikov, 146 uradnikov na podlagi pogodbe nameščenih, 520 pomožnih uradnikov, 130 kalkulantic, 152 službeni-kov. Prostor za poštnohranilnični urad meri 7739 kvadratnih metrov. Toliko za današnji list. (Pogreb) č. g. župnika Autona Missie v soboto ob 7. so vodili mil. knez in škof sami. Sprevod, katerega so se udeležili tudi dvorni svetnik Šemerl, župan Grasselli i. dr., mnogo duhovnikov, razni zavodi in nebrojno ljudstva, kazal je, da ima ljubljansko mesto resnično sočutje z našim nadpastirjem. Prepričani smo, da ostane blagi rajnik vedno v pobožnem spominu v naši škcfiiji, saj je on našemu ljubljenemu knezu in škofu namestoval v zgodnji mladosti očeta in je pripomogel, da so izvršili svoje študije. Bog mu daj večni mir! (Preč. g. A. Sterk), bo dne 24. t. m. v škofa posvečen v cerkvi sv. Justa v Trstu in ne v Gorici, kakor je bilo preje odločeno. V Trstu že ni bilo sto let škofovovega posvečevanja. Tako poroča zadnji JI Popolo". (Red oo. frančiškanov). Proti koncu meseca septembra t. 1. bode v Turinu generalni kapitelj reda frančiškanov - observantov. Predsedoval bode redovni general o. Alojzij Parma. Posvetovali se bodo o novi redovni organizaciji. (Iz zapadne Istre), 8. junija. Evo vam nekaj novic iz zapadne Istre ! Na binkoštno nedeljo po večernicah igrali so po stari navadi možje iu mla-denči na baline (krogle). Ta igra je pa večkrat zelo nevarna posebno, če ga imajo igralci nekoliko v glavi. Mečejo namreč kugle z veliko močjo in na visoko. Da, pri igri ni manjkalo gledalcev, ni mi treba še posebno spominjati; nekateri so prav blizu stali in sedeli. Iznenada prileti enemu gledalcev balin s toliko močjo na glavo, da mu prebije črepinjo, in nesrečnež v malo urah brez zavesti umrje. —Dne 31. maja t. 1. bila je inštalacija novega gosp. župnika Ante Nedved a v Sterni. Ljudstvo drži na ta dan v čast sv. Kocijanu na pol prazuik, ali letos bil je za Sterance praznik prvega reda; prejeli so stalnega gorečega duhovnega pastirja, kateri je kot župeupra-vitelj na istem mestu pridobil vsako krščansko srce; nasprotniki bili so mu in ostanejo edino nekateri irt-dentisti, katerih očetje so privandrali iz blažene dežele onostran luže. Da se svečanost tega dneva poviša, dal je novoimenovani g. župnik v zvoniku razobesiti črnožolto cesarsko in bandero in slovensko tro-bojnico, to pa je tako razdražilo iredentiste da so vže med službo božjo zahtevali od zvonarjev, da snamejo cesarsko bandero, sicer so pretili se silo. Zvonar jim kratko od\rue, da on brez naloga gosp. župnika storiti ne sme. Iredentisti bili so vsled tega še bolj razdraženi, tako da se je čulo žvižganje, ko so se g. duhovni po končani službi božji vračali v župui dvor. Na večer je gosp. župnik pozabil sneti zastave. Ko je cerkovnik zvonil zdravo Marijo, manjkalo je cesarsko bandero, a mislil je, da ga je gospod župnik po kom drugem dal sneti. Drugo jutro je manjkala tudi slovenska trobojnica. Počeli so iskati, a nikjer sledu. To bilo je tem bolj čudno, kjer je bil zvonik ves čas zaklenjen. Popoldan našli so pastirji na nekem travniku cunje! Obe zastavi bili sta izrezane na drobne kosce. Gospod župnik je prijavil takoj ves dogodjaj c. kr. orožnikom in okr. sodniji v Buje, popoldan pa se je potrudil ter sestavil posamezne krpe. Na vsakem banderu manjkalo je nekaj krp, katere so si zločinci vzeli, da jih pokažejo svojem tovarišem v Bujah, in ohranijo v spomin na junaško delo. Ne moremo druzega misliti, kakor da so iredentisti pristavili lestve in skozi okna splezali v zvonik, kajti zvonar je pošten in ni misliti, da bi se bil dal podkupiti. Vse dobro naše ljudstvo je vsled dogodka silno razbujeno in z veliko radovednostjo pričakuje videti, kaj store c. kr. oblasti 1 Iredentiste v šternski župniji vsi poznajo. Ti so najijuteji nas- protniki duhovnih pastirjev, ali ljubljenčki italijanske stranke in c. kr. oblasti, eden izmed njih je še celo občinski delegat in mrtvaški oglednik. Take stvari se godd v dobi viteza Rinaldini ja iu gla-mitega njegovega oprode Eluschegg-a — a v Beču se taji obstoj irendentizma! — Naj gledajo, da ne bo pre-kasno! (Volitve v upravni svet v Pazinu.) Kakor smo poročali brzojavno poročali o soboto, so v tretjem razredu zmagali Lahi z 11 glasovi večine, v drugem razredu pa Hrvatje s 54 glasovi veČine. Kakor je razvidno, nižji razred volilcev je še nezaveden svojih dolžnostij, kajti nasprotniki so jih z lepimi besedami zopet vlovili na svoje limanice. Upamo pa, da zadnjikrat! (Nezgoda). Dne 3. t. m. je padla Terezija Pivc, nekega kočarja žeua blizu Sevnice z voza in se je takoj do smrti pobila. (Pasji kontumac.) Od sv. Gregorja: Naša občina ima tri mesece pasji kontumac, ker je neki pes stekel. (Strela). Dne 7. t. m. popoludne je strela ubila petnajstletno Frančiško Gracer iz Srednjega Bitinja, v kranjskem odraju. (Nespretni pasji lovec.) Smešen prizor dogodil se je pred malo dnevi v Eeki. Konjederski sluga šel je po mestu na pse. — V neki ulici opazi lovskega psa brez znamenja na vratu, vrže pa tako nespretno zanjko, pa mesto psa vlovi gospodarja pasjega. — Drugikrat pa, ko je zopet neko žrtvo vlovil in jo spravljal, pustil je zanko na tleh, neka kratkovidna ženska ide mimo pa se v zanko zaplete. — Ta pa zna, ta! (Matice slovanska). Tega lepega književnega podjetja imamo sedaj 2. zvezek 2. letnika pred seboj, v katerem se nadeljujejo mične novele svet. Hurbana Vajanskega. (Glas izmej občinstva). Slavni naš magistrat daje po Marije Terezije cesti, najbrže pa tudi po drugih ulicah in cestah zjutraj med 7. in l/|8. uro škropiti, ob istem času pa ni še nobenega vetra, da bi prah raznašal, toraj bi tudi škropenje v tem času ne bilo tolikanj potrebno. Celi dan pa, ko veter po vseh pro-dajalnicah in pritlešnih stanovanjah prah nosi, da se skoro iz samega prahu ven ne vidi, naš slavni magistrat ne vidi t«ga in tudi ne odredi, da bi se dvakrat čez dan škropilo, kar bi bilo bolj potrebno, kakor pa zjutraj. Več stanovalcev z Marije Terezije ceste. (Dnbica bosenska): Celi mesec maj smo imeli deževen, da je delo le slabo napredovalo. Nekaj dnij smo imeli veliko vročino, do 24° E. v senci. Deteljo so posušili, lepo in dobro je obrodila to leto. Tudi drugo polje je lepo ; le delavci so dragi, slaba ženska ima dnine 50 kr. s hrano. — Blizu Dubice se je na vrbo pred svojo hišo obesil že stari seljak. Bil je premožen samec; vzrok je neznan. — Prošlo nedeljo se je prigodil v najbolj obiskani gostilni v Du-bici velik škandal, ki je imel za nekatere Srbe-Bosance slab konec. Bilo je v gostilni zbranih več odličnih pivcev iz Hrvaške Dubice in domačih. Neki trgovec iz Hrv. Dubice je začel govoriti o politiki v korist Hrvatski; pridružil se mu je tu naseljeni Srb Lubanovic z napitnico Bživela Hrvatska". Ko so to čuli mladi Turki, skočili so nanj, on je pa še enkrat nazdravil Hrvatski. Počel se je prepir in padale so pesti po glavah. Gostilničarja so Turki držali za vrat. Razburjenih duhov niso mogli pomiriti ni pan-duri, katere so vrgli na dvor ; še le orožniki so raz-gnali razsajajoče stranke. Nekatere so brž zaprli. Turkom se ni zgodilo nič. J. Lubanoviča so iztirali v Hrvatsko, nekega drugega deli 14 dnij v železje; ona gostilna mora biti mesec dni zaprta, a vse druge gostilne in kavarne zapreti se morajo ob 9. uri zvečer. Govoriti se javno o tem ne sme. Turki se rogajo S.bom, ker so naredili tako blamažo sebi. Največ so bili Hrvatje krivi, ki so pa o pravem času pobegnili, če ne bi jim bila huda pela. — Cesta z Dubice na Priedor se bo na najkrajši poti začela delati ta mesec. Društva. (Občnizbor političnega društva „Edinost", kakor nam iz Trsta poročajo, je bil mnogoštevilno obiskan. Bilo je članov tudi iz Istre. Navzoča sta bila tudi poslanca Nabergoj in Spinčič. Zborovanje vršilo se je dobre tri ure ter ni končano bilo, ampak se je odložilo na nedeljo 24. t. m., ob 9. uri zjutraj. Poslanec Spinčič je poročal o delovanju deželnozborske manjšine v Poreču in o delovanju svojem in dr. Laginje v državnem zboru. Po- slanec Nabergoj in drugi deželni poslanci bodo prihodnjič poručali. Ako dobimo obširneje poročilo, tra priobčimo prav radi. (Veselica ua korist družbe sv. Cirila in Metoda,) ki se je vršila v soboto v Trstu s sodelovanjem opernega pevca g. Tertnika izpadla je na občno radovoljnost prav sijajno z ozirom na razmere, s katerimi se je Slovencem v Trstu boriti. Tudi precej lep denarni vspeh je prinesla ta veselica. ( Pero tnins k o društ v o štajersko) je due 7. junija zborovalo v Gradcu. Iz dotičnega poročila se je zvedelo, da so dne 30. novembra 1893 odposlali v Ljutomer 15 petelinov in 8 kokošij, na Slatino pa 10 petelinov in 7 kuric. Tretji kraj bil je Rottenmann, kakor so odpremili tudi 15 petelinov in 8 jaric. Razdelitev se je vršila potom srečkanja. Za rečeno blago je društvo izdalo 290 gld. (Keglanje v korist sv. Cirila in Metoda) Vsled odborovega sklepa podružnice „sve-tega Cirila in Mtt»da" se bode v korist podružnice kegljalo na kegljišči gg. Križaja in Medice v St. Petru na krasu od 14. junija do 5. julija vsaki dan od 3. do 6. ure popoludne. Dobitki v zlatu in srebru se bodo oddajali due 5. julija na dan sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Ogerske stvari. Budimpešta, 10. junija. Cesar je vsprejel danes deputacijo glavnega mesta, ki mu je prišla izreči svojo udanost, pod vodstvom nadžupana Batha. V deputaciji bila sta župana Gerloczy in Markus ter 100 članov zastopa glavnega mesta. Člani depu-tacije so prišli v ogerski praznični obleki. Točno ob jednajsti uri prišel je cesar v dvorano za avdijence, kjer se je deputacija že bila postavila v polkrogu. Nadžupan je nagovoril cesarja in naglašal, da je prišla deputacija vsled soglasnega sklepa mestnega zastopa, da se ponižno zahvali za izredno cesarsko milost, s katero se je tako ugodno rešilo vojašnično vprašanje. Govornik je naglašal, da bode ogersko glavno mesto vsak čas in pod vsacimi pogoji cesarsko milost vračevalo z zvestobo in udanostjo. Prosi, da kralj ohrani svojo milost še nadalje oger-skemu glavnemu in prestolnemu mestu in končal je: „Živel kralj!" Drugi člani depu-tacije so že mej govorom in koncu govora navdušeno klicali: „Eljen!" Cesar je odgovoril : „Kazvoj glavnega in prestolnega mesta mi je vedno na srcu. Z veseljem sem privolil v za mesto ugodno prodajo tukajšnjih vojaških poslopji. Z zadovoljstvom jemljem na znanje zagotovilo vaše udanosti in zvestobe. Prepričani bodite, da bodem vedno podpiral interese ogerskega glavnega in prestolnega mesta". Te besede so navzoči pozdravili z navdušenimi eljen-klici. Potem je cesar kacih 10 minut se pogovarjal s posamičnimi člani deputacije. Govoril je mej drugim z opatom Bogisichom iu župnikom Boweiserjem. Cesar je izrekel, da ga veseli, da so se v Budimpešti zgradile tako lepe cerkve. Nedavno ogledal je cerkev sv. Matije in bil jako zadovoljen. Nadalje je cesar poizvedel, kako je z grajenjem bazilike v Leopoldovem. Nato je govoril z županoma Gerloczyjem in Mar-kusam, ki je bil predstavljen kot novoizvoljeni župan. Potem je cesar govoril s poslancema Maurus Jokaiam in Ignacijem Da-ranyijem in več drugimi osebami. Cesar je opetovalno naglašal, da ga veseli, da se je Budimpešta tako razvila. Ob polu dvanajsti uri je bila deputacija najmilostneje odpuščena. Budimpeita, 10. junija. Novo ministerstvo je sestavljeno, le poljedelskega ministra še niso dobili. Večina prejšnjih ministrov ostane, mej drugim tudi Szilagyi. Izstopijo samo grof Ludovik Tisza, Albin Csaky in Andrej Bethlen. Novi minister na Najvišjem kraljevem dvoru je sin bivšega ministra vnanjih stvarij, grof Julij Andrassy, novi učni minister pa baron Lorand Eotvos. Začasno bode vodil Fejervary poljedelsko ministerstvo. Budimpešta, 11. junija. Dopoludne je novo ogersko ministerstvo priseglo po novem dvornem obredniku. Cesar odpotuje ob 8. uri 40 minut zvečer. Franoove kopelji, 10. junija. Cesa-ričina vdova je danes semkaj prišla dlje časa zdravit se. Sredeo, 10. junija. Predvčeraj je bil princ vsprejel člane tukaj zborujoče sinode. Ulane sinode pripeljali so v dvornem vozu in jih v dvornem vozu zopet odpeljali. Pred knežjo palačo so jim izkazali vojaške časti. Kneza je pri avdijenci nagovoril metropolit Gregor, naglašujoč, da je sinoda po dolgi vrsti za prestol, narod in cerkev važnih dogodkov se prvikrat mogla sniti. Castital je knezu, da se je oženil in da se mu je rodil bolgarski prestolonaslednik. Sinodo veseli, da si je kneginja pridobila srca, ljubezen in udanost podložnikov. člani sinode so prepričani, da se prestolonaslednik vzgoji v tradicijah narodovih. Sinodo pa tudi veseli, da princ hoče vzdrževati pravico, red in mir v deželi. Knez je naglašal, da z veseljem prvič vsprejema sveto sinodo in prosi, da Bog blagoslovi njena dela. Rim, 10. junija. V kratkem izide nova papeževa enciklika. V njej se bode spomi-njajoč se izjav katolikov ob papeževi petdesetletnici razvijal v štirih ali petih točkah blagodejni vpliv papeštva. Iz vse enciklike odmeva duh miru in bode gotovo napravila globok vtis. V njej se ne bode razpravljalo nobeno politično vprašanje. Rim, 10. junija. Pogajanja Crispija z Zanardellijem in Eudinijem so se razbila. Crispi se dalje pogaja s političnimi osebami, da si zagotovi ministerstvo, ki bi imelo trdno večino. Novi Jork, 10. junija. V „New-Jork-Herald" poroča se iz Bangkoka, da se Si-jamci branijo izročiti morilca francoskega nadzornika Grosgurina, imenom Phrayota, sodišču in so hoteli Francozom zabraniti, da se ne polaste ladije, na kateri Phrayot. Minister vnanjih stvarij, Dewawonse, je odpotoval, da popraša kralja o tej stvari. Razpustilo se je sodišče, ki se je bilo sestavilo, da sodi Phrayota. Kakor se govori se Francozi pripravljajo, da se polaste Phrayota in Sijamce prisilijo, da priznajo francosko nad-oblast. Bolgarske obligacije. PosledDje dni je Bolgarija preživela težko krizo, ki pa ni posebno vznemirila borze in kapitalistov, in tudi na kurz bolgarskih obligacij je le malo vplivala. Tako postopanje je bilo povsem opravičeno. Konec krize je pokazal, da Bolgarija labko vravna svoje notranje stvari brez vsaeega vnanjega vmešavanja, posebno brez Rusije. Koburška dinastija se je že toliko utrdila v deželi, da je neodvisna od vsake strankarske vlade. To gotovo lahko pomiri vse posestnike bolgarskih obligacij. 271 10 Umrli ho: 8. junija. Marija Galičič, kuharica, 71 let, Kravja dolina $t, 11, ostarelost. V bolnišnici: 6. junija. Matija Zaje, cerkvenik, 41. nephrilis. — Jerne Verhunc, delavec, 33 let, jetika. 8. junija. Sofija Schauer, gostija, 36 let, plučni edem. 9. junija. Marija Princ, delavka, 42 let, jetika. Tu J c i. 8. junija. Pri H!ona : Acham, Paneth, Haluschka, Travniček, Zeli, Richard, pl. Becker, Zeidler, Gmeiner, Pittner, Urbarz, Sucharipa, Polak, Hausner, Mandl z Dunaja. — Mohorič in Keglovich iz Opatije. — J. pl. Kantz, Kaminczek, Vertin, Hmelak, Candelari iz Trsta. — TOpfer iz Linca. — Laharner iz Rovereda. — Knuth iz Vratislave. — Semič s soprogo z Reke. Pri Maličii: Husch, Mader, Maszach. Reiner, Mor, Peter, Slanina, Mathias, Bartmann, Hofmann, Doktor z Dunaja. —- Weinberger iz Oseka. — Dinkelspiel iz Trsta. — Bresadola iz Inomosla. — Hentke iz Gradca. — Fehr iz Kozjega. — Don Bernardo Melotti iz Benetk. — Kalman iz Maribora. — Schutey iz Zagreba. — Artur pl. Mayrhofer iz Št. Vida. Pri Južnem kolodvoru: Svoboda iz Prage. — Pistitsch iz Opatije. — Lempert z Dunaja. Pri bavarskem dvoru-. Futter ix Pleša. — Riedl iz Solnograda. — Matzelle iz Novega Tabora. Pri avstrijskem earu: Rotter iz Novega Mesta. — Podhrastnik iz Gorice. — Kopper iz Linca. Vremensko sporočilo. d a Q Cas Stanje Veter Vreme > a "3 { opazovanja zrtkomera t mm toplomera po Celtijo 9 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 s. »ve« 736'0 736 4 737-0 102 14-2 10 8 si. Bever si. szap. si. sever dež oblačno del. jasno 250 dež 10 7. u. zjut Ž. a. pop. 9. ».»več. 73/9 7364 734 9 82 21.4 14.6 brezv. si. jzap. n oblačno jasno 0-00 6-4° in 3 4° pod normalom. ZAHVALA. Za vsestranske dokaze iskrenega sočutja ob smrti in pokopu svojega pokojnega brata Antona Missia župnika v pok., zlatomašnika in knezoškofijskega duhovnega svetnika sekovske škofije izrekam tem potom najprisrčnišo zahvalo ter priporočam rajnega tudi v bodoče v pobožno molitev. Ljubljana, dnč 10. junija 1894. 339 1 Jakob, knezoškof. Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice 52 izločuje vino: Istrsko liter po 24 kr., tirolsko po 28 kr., dolenjsko po 32 kr., s p e c i j a 1 n o kakor : burgundeo, zelenlka in teraneo po 48 kr., ter se jamči vsaki znesek za pristaost. Bavarsko 6rao pivo po U kr. vrček. — Več skupaj ali nezadačeno pa mnogo ceneje. 329 3—3 ali Izurjena sprejme se v specerijsko prodajalnico na deželi. 340 3-1 Pouudbe iz prijaznosti sprejme pod naslovom „Soliden" upravništvo ..Slovenca" v Ljubljani. Dobro se izplaivi papir za nalaganje. 6°|0no bolgarsko hipotekarno posojilo. V zlatu obrestljivo in povračljivo. Ilinnfpkirnn zagotovljeno s prvohi-III |JlF((HVM iaMiii. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tiik .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.