12/2020 letnik CXXII 331 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Robert Idlbek Gruča ima običajno obliko nepravilne žoge, zato spominja na podolgovato žogo, kot jo poznamo pri ameriškem nogometu. Takšna okrogla oblika gruče je najučinkovitejša za ohranjanje toplote, saj ima krogla najmanjšo površino glede na maso, vsi deli so enako oddaljeni od sredine, kar pomeni, da so enako podhlajeni ali ogrevani. Vsak nemir povzroči nepotrebno gibanje čebel znotraj panja, povečano uživanje hrane, ustvarjanje čezmerne vlage in sčaso- ma vodi k stagniranju čebelje družine. Odziv čebel na motnje iz okolja je zelo različen in je odvisen od moči in trajanja. Po- memben dejavnik je tudi temperatura okolice, saj se pri nizkih temperaturah in manjših vznemirjanjih čebele odzovejo burne- je in traja dlje časa. Nenadni udarci v panj, njegov podstavek ali streho povzročijo, da se čebele nenadoma začnejo premikati in zimska gruča izgubi obliko. Čebele nato po nepotrebnem tavajo po panju, ki je veliko hladnejši od toplote, ki jo zagotavlja gruča. Da bi nadomestile izgubljeno toploto, čebele porabljajo več hrane, pri prebavi pa nastane višek vlage. Poleg tega z nepreba- vljenimi deli hrane napolnijo blatnik. V tem tavanju po panju se nekatere čebele premaknejo predaleč od gruče, se podhladijo in niso dovolj močne, da bi se vrnile v gručo, zato umrejo. Vznemi- rjanje čebel preprečujemo s samo postavitvijo čebelnjaka oziro- ma panja in s tem, da panje odpiramo samo s točno predvide- nim razlogom, kot je npr. zimsko zatiranje varoj ali dodajanje hrane, če je družina ostala brez nje. Razbiranje znakov iz testnega vložka Da bi pozimi ugotovili stanje v čebelji družini, nam ni treba odpirati panjev, ampak nam je v veliko pomoč opazo- Ugotavljanje stanja družine med prezimovanjem brez vznemirjanja Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Med prezimovanjem čebeljih družin ne smemo vzne- mirjati. Njihovo stanje pa kljub temu lahko preverimo, ne da bi jim skalili zimski mir . Osnovni pogoji za uspešno prezimovanje čebeljih družin so zdrava in močna druži- na, dovolj kakovostne hrane, zaščita pred nepotrebni- mi toplotnimi izgubami in čim več miru v čebelnjaku. Čebele preživijo hladne zimske dni tako, da se stisnejo in tvorijo gručo, ki ji pravimo zimska gruča. Na začetku zime je ta gruča v sredini panja v delu satja, iz katerega se je polegla zadnja zalega. Ob straneh je gruča obdana s cvetnim prahom, na vrhu pa z medenim vencem. vanje čebel na bradi panjev, ko so izletni dnevi in stanje na testnem vložku ali podnici z mrežo. Iz voščenega drobirja, ki nastane z odkrivanjem celic satja z medom, lahko na testnem vložku ali na podnici z mrežo ugotovimo, v katerem delu panja je čebelja družina. Če smo jeseni pustili v čebelji družini dovolj hrane in vošče- ni drobir najdemo na testnem vložku na prednjem delu panja, lahko takoj ugotovimo, da čebele dobro prezimujejo in imajo dovolj zaloge hrane. Če je drobir proti zadnjemu delu panja, je to znak, da so čebele veliko hrane že porabile in so počasi v iskanju hrane z gručo že dosegle zadnji del panja. V tem primeru moramo posredovati, da jih rešimo pred stradanjem. Prav tako moramo posredovati, če na testnem vložku najdemo veliko sipkega drobnega drobirja, ki je lahko znak tihega ropa. Na podlagi drobirja lahko na- tančno ugotovimo, koliko ulic zaseda čebelja družina. Ne pozabimo pregledati drobirja tudi glede prisotnosti varoj. Če na testnem vložku najdemo večje kose satja, koščke suhe trave in iztrebke miši in rovk, smo lahko prepričani, da se je v panju naselila rovka ali miš. Če lahko vstopijo v panj, miši pogosto gnezdijo v panju, včasih gnezdijo drugje in v panj vstopajo samo zato, da se posladkajo z medom. Razbiranje znakov iz prisluškovanja s cevko Prav tako nas na obisk rovk in miši opozarjajo koščki satja na panjski bradi, še posebej če tudi pred panjem opazi- mo razgrizeno satje in mrtve čebele z odgriznjenimi glava- mi. Če opazimo na panjski bradi veliko odmrlih čebel, takoj posumimo na najslabše. V tem primeru panja ni treba odpi- rati. Pomagamo si z gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žrelo panja, ali ob steno panja prislonimo uho in s čebelar- skim dletom na rahlo potrkamo po panju. Zimski mir 12/2020 letnik CXXII 332 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Miši, podgane, polhi ter rovke, se v čebelnjakih pojavljajo celo leto, najpogosteje pa pozimi (Medvedi so poglavje zase, zato jih v tem članku ne obravnavamo. O varovanju čebel- njakov pred medvedi si lahko preberete v članku Tomaža Berceta v Slovenskem čebelarju št. 3, marec 2019, na str. 70). Ker se hranijo s satjem in ker z iztrebki onesnažijo orodje in površine, jim moramo onemogočiti dostop v čebelnjak. Če se v njem vseeno pojavijo, pa za zmanjševanje njihovega števila uporabimo različne pasti in vabe. V jesensko-zim- skem času predvsem miši in rovke silijo tudi v panje, kjer se hranijo s čebelami in zalogami hrane v satju, v nekaterih primerih pa si lahko v panju naredijo tudi gnezdno. S svojo prisotnostjo vznemirjajo čebele, kar zmanjšuje njihove mo- žnosti za uspešno prezimitev, poleg tega pa z iztrebki one- snažijo sate, ki so potem s higienskega in zdravstvenega Kako pozimi zaščititi čebele pred škodljivci Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Čebele v zimskem času potrebujejo predvsem mir. Vsako vznemirjenje, tresljaj, hrup jih namreč v zim- ski gruči vznemiri, posledica tega so dvig tempera - ture, povečana poraba hrane in bolj obremenjena prebava čebel. Če se čebelarji še lahko vzdržimo dela v čebelnjaku in posledično ne vznemirjamo čebel, pa to težko rečemo za nekatere živali, ki v če- belnjakih in panjih vidijo prostor za prezimovanje, v čebeljih družinah, satju in zalogi medu v njem pa vir hrane. V zimskem mesecih moramo zato čebele, čebelnjak ter opremo v njem ustrezno zaščititi. vidika neprimerni za nadaljnjo uporabo. V panj večinoma pridejo skozi žrelo, tako da jim dostop preprečimo z name- stitvijo zapornice ali mreže na žrelu panja. Pogosto čebele vznemirjajo tudi različne ptice. Številne manjše lahko s trkanjem po bradi panja zvabijo posamezne čebele iz zimske gruče. Hrup vznemirja čebele, številne iz- med njih, ki zapustijo gnezdo, pa lahko zaradi nizkih tem- peratur otrpnejo na podnici ali pa na žrelu postanejo hrana ptic. V čebeljih družinah vidijo vir hrane tudi žolne in detli, ki običajno izbirajo nekoliko slabše ohranjene lesene panje ali panje, izdelane iz umetnih materialov (t. i. »stirodur« in »sti- ropor«), v katere lahko s svojim močnim kljunom razmeroma hitro naredijo luknjo. V takšnem primeru ima družina slabše možnosti za preživetje, poškodovan pa je tudi panj. Delno učinkovita rešitev za ptice so različna strašila (trakovi, obeše- ni CD-ji, silhuete, ki ponazarjajo ptice roparice ali druge ple- nilce prej omenjenih ptic), ki jih postavimo v okolico čebelnja- ka in učinkujejo toliko časa, dokler se ptice nanje ne navadijo. Učinkovita rešitev pa sta postavitev in razpetje mrež pred če- belnjakom in okrog prosto stoječih panjev, ki pticam fizično preprečujejo dostop in tako čebele obvarujejo pred njimi. Slika zapornice, mreže za žrela … Foto: Simon Golob • Če je vse v redu, se čebele oglasijo z glasnim šumen- jem, ki traja kratek čas in nenadoma obmolkne. • Če slišimo brenčanje oziroma posamezne otožne gla- sove, je to znamenje, da nekaj ni v redu z matico ali da je odmrla – družina je brezmatična, zato čebele žalujejo. • Šum, podoben šelestenju listja, je znamenje, da čebe- lam primanjkuje hrane ali da trpijo zaradi kristalizi- ranega medu oz. sladkorja, ki ga pozno jeseni zaradi velikih količin niso mogle predelati. • Če je iz panjev slišati glasen šum, to pomeni, da v panju nekaj narobe (brezmatičnost, varoje …). V teh primerih varoj čebele iščejo smrt zunaj panja. Posledica tega je, da bodo propadli panji prazni, brez mrtvic, in to ob obilici hrane v satju. Če se nam to zgodi, je to prvi kazalec, da smo prejšnje leto čebele prepozno tretirali proti varojam. • Če iz panja ni slišati niti najmanjšega šuma, je to znamen- je, da je čebelja družina umrla. Panj obvezno takoj zapremo oziroma pri nakladnih panjih odstranimo s stojišča in sku- šamo ugotoviti vzrok odmrtja. Če lahko izključimo lastno tehnološko napako, ob sumu bolezni pokličemo veterinarja. Hiter pregled družin, in to samo sumljivih, bomo opravili, ko se bo temperatura povzpela na več kot 12 °C. Po dobri stari čebelarski praksi moramo biti čebelarji pri nizkih tempera- turah previdni, da ne prehladimo čebelje zalege. Če bomo pod- hladili gnezdo, bomo v razvoju izgubili približno dva tedna, ki nam ju do prve paše ne bo uspelo nadomestiti.