f r™..... I Najtežji slovenski dnevnik * Združenih državah i VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenskih iflelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily In the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA M7S Enters* m Matter, September 21, 1903, at the Post Offiee at New York, N. I, under Act ot Cosficn sf March S, 1171 XO. 268. — ŠTEV. 268. TELEFON: CHKLHU H7I NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 14, 1930. — PETEK, 14. NOVEMBRA 1930 VOLUME XXAVUL — LETNIK ZUVUL STRAHOVITA KATASTROFA V FRANC MESTU LYON TRIKRAT SE JE POSULA ZEMLJA IN POKOPALA POD SEBOJ DOSTI SPEČEGA PREBIVALSTVA Med porušenimi poslopji je tudi bolnišnica. — Dosti oseb je izgubilo življenje. — Vojaštvo je prihitelo prebivalcem na pomoč. — Središče katastrofe je v industrijalnem okraju. — Odprtina v zemlji je 900 cevi je v globoka in 180 čevljev široka. LYONS, Francija, ! 3. novembra. — V najbolj obljudenem industrijalnem središču tega mesta se je trikrat zaporedoma posula zemlja ter pokopala pod seboj veliko število prebivalstva. P r va poročila so javljala, da je mrtvih nad sedemdeset oseb, pozneje so pa sporočili, da znaša število mrtvih dosti nad sto. Pri drugem in tretjem posipu so se ponesrečili tudi reševalci, ki so pri hiteli na pomoč žrtvam prvega posipa. Katastrofa se je završila v industrijalnem okraju Fougiere v starem delu mesta St. Jean. Vzrok ka-tastro fe pripisujejo nezadostno podprtim rovom, ki PIVOVARNARJI ZBORUJEJO V MILWAUKEE Prohibicijo se postavili na sramotni oder. — Druge zanimivosti i z Milwaukee. MILWAUKEE, Wis., 13. novembra. — Tukaj je bila danes otvorjena konvencija pivovamarjev, in vsakdo se je skrbno varoval izgovoriti besedo "pjivo". B.li pa so v resnici le pivovamarji. ki so se sestali. Leg^Iiziranje piva in vina je bil glavni predmet razmotrivanj. Schlj.z Brewing Co. je podprla govcre, ko je razdel.la brošure, v katerih opisuje "blagostanja" pro-hiblcije. Daniel Hoan, s^eijalistični župan M:lwaukee-ja, je opozoril v svojem pozdravnem govoru nato, da prohi-bicija ne omejuje le osebne svobode, temveč je tudi kriva, da so razširili po vsej deželi zločini in druge neustavnosti. — Čim preje bo vrnjena pravica do poštenega kozarca piva in vina, tem prej bo zjpet boljše, — je izjavil župan Hoan. 80LETNI MOŽAK SE JE LOČIL OD SVOJE MLADE ŽENE BATON ROUGE, La.. 13. novembra. — 80-letni col. T. Sambola Jones, bivši poslanik v Hondurasu in dclgcletni lousianski državnik, je vložil tožbo za ločitev zakonu. Svojo 27-letno ženo, s katero se je poročil v Hondurasu, dolži, da ga je zapustila. Sodišče je ločilo zakon. ' POTRES V ITALIJI COLOGNA, Italija. 13. novembra. Prebivalci tukajšnjega mesta so občutili včeraj precej močan potres, ki pa ni povzročil nikake škode. SEIPEL NEVARNO ZBOLEL DUNAJ, Avstrija, 13. novembra. Monsignor dr. Ignaz Seipel, bivši avstrijski kancelar in voditelj krščansko- soci j alistične stranke, je nevarno zbolel. Baje ima unetje trebušne mrene. ?o jih pred kratkim izkopali pod mestom. Ker se je bati nadaljnih posipov, je dala mestna; uprava izprazniti vso okolico. Hiše so se kar cele pogrezale, med njimi tudi j Pothin bolnišnica, v kateri se je nahajalo veliko bol nikov. Katastrofa je presentila ljudi v spanju. Ob osmih dopoldne je sporočil policijski načelnik zastopniku u ni ted r^ress, da so dobili samo dvoje trupel. Ranjence so odvedli v katedralo sv. Janeza, kjer to v oskrbi zdravnikov in bolniških strežnic. Očividci pravijo, da so se hiše tako rušile kot da bi bile zgrajene iz igralnih kart ter se pogrezale v grozno odprtino. Zrelo, ki je nastalo v zemlji, je devetsto čevljev globoko in stoosemdeset čevljev široko. Na dnu >*rela so razvaline hiš, ko jih nekatere so bile pet nadstropij visoke. Inžinirji, ki so nadzorovali dela pod zemljo, so že pred par dnevi svarili mestne uradnike, da preti nevarnost posipa, ker je dva tedna skoro neprestano deževalo. Zemeljski plaz je porušil vsa poslopja na pobočju Fougiere hriba, Lyonski župan, bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot, ki je nevarno bolan, se ni brigal za zdravnikova svarila, ampak je vstal ter se podal no mesto katastrofe. Več polkov vojakov je zaposlenih pri reševalnih delih. Nevarnost preti tudi slavni baziliki Fourvieres, ki se nahaja na visokem hribu poleg mesta. KRAVALI NA BERLINSKI UNIVERZI Socijalisti, narodni soci-j al isti in policija so si v laseh.— Sedem dijakov j e bilo aretiranih. — Rektor vseučilišča izdal poziv. BERLIN, Nemčija, 13. novembra. 3erlinsko vseučilišče je bilo dan t s pozorišče pretepa, katerega so se udeležile tri skupine. Neka dijakinja je bilo pretepena tn več dijakov je dobilo resne poškodbe. Boj se je pričel med socialističnimi dijaki, nakar Je posegla policija vmes in konečno se je vršil boj med policijo ter narodnimi socijalisti. Sedem dijakov so odvedli v ječo. Spopad je bil nadaljevanje včerajšnjih kravalov med socijalisti in narodnimi socijalisti, ki so delili lepake. Kmalu pa so postali nemiri tako veliki, da je rektor vseučilišča prosil policijskega komisarja, naj poseže vmes. — Nemčf'a, prebudi se! — so kričali rrarodni socijalisti in pri tem je bilo slišati tudi klice proti Židom. Medtem ko se Je rektor posvetoval s policijo, so kričali dijaki: — Rektor je jetnik policije! On je povzročil poraz! Konecno so odvedli sedem dijakov, d očim so ostali kričali za njimi. Po zopetnem uveljavljenju reda je izdal rektor naslednje naznanilo: — V pogajanjih s poveljnikom policije, je bilo dogovorjeno, naj policija nikdar ne stopi več na dvorišče poslopja ali v bližino glavnih vrat. Gotove skupine dijakov smatrajo to za provokacijo. IZVEDENCI POMAGAJO ! WICKERSHAMU ______________! Svet zdravniške zveze v prohibicijskih vprašanjih.— Pametna poteza predsednika. WASHINGTON, D. C., 13. nov.— Člani Hooverjeve komisije za izve-denje postav, pod predsedstvom' Wickershama, so se obrnili na dva odlična uradnika Ameriške zdravniške zveze, da si poišečjo nasveta v stvareh prohibicije. Prejšnji vcjni tajnik Baker je dospel semkaj ter se bo udeležil jutri posvetovanj. i V Washington je dospel d-anes tudi prohibicijski ravnatelj Amos Woodcock. Rekel je. da bo dal predsedniku poročilo glede splošnega stanja prohibicije po vsej deželi. Predsednik zahteva še precej časa, predno bo podal svoje mnenje. ARETIRAN. KER JE HOTEL DEKLETU USTREČI BOSTON. Mass., 13. novembra.— Prejšnji teden je bil Corredo Ea-lessio izpuščen iz "eie, kjer je nosil brez dovoljenja mornariško uniformo. Vče.-_j je Jail zopet aretiran. Na sebi je imel zopet mornariška uniformo. — Meni ni nič za uniformo, — je rekel sodniku. — Toda moja ljubica je vsa neumna nanjo. Desetkrat raj še me ima, če imam uniformo. Sodnik zaenkrat še ni odločil, kaj bo storil ž njim. 150 SREČNIH VOŽENJ FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 12. novembra. — "Graf Zeppelin", ni j večji nemški vodljivi balon, se je vrnil včeraj sem s Holandske, kamor je bil odletel v torek ponoči s pošto in pasažirji. Stem je srečno završil svojo 150 vožnjo. Na nobeni vožnji ni imel nikake večje nezgode. kar je vsekakor pomemben rekord. rokovanje Ludendorffa aelo mučno za fašiste, če bi vojna izpadla itako, kot napoveduje prismojeni Ludendorff. ki se je neštetokrat bla- j mir al. PROCES PROTI BANKIR USMRTIL TRI HCE- HABSBURZANU. RE IN SAMEGA SEBE V New Yorku se mocu zagovarjati zastran soudeležbe pri tatvini avstrijski nadvojvoda Leopold. Dol-te ga. da je bil zapleten v tatvino nakita nadvojvacLnje Marije Terezije. Nakit je bil prodan za štiristo UNIONTOWN, Pa., 13. novembra. Tukašnji bankir P. W. Play ford je ustrelil č-anes svoje tri hčere in smrtnenevarno ranil svojo ženo. Nato si je sam pognal kroglo v glavo. Možak je izgubil na borzi veliko dularjev, in nadvojvoda Leo- premoženje ter se je bal. da bi mo- pold Je napravil dvajset tisoč dolarjev komišna. AL CAPONE JE BAJE V CALIFORNIA LOS ANGELES. Cal , 13. novembra. — Tukajšnje oblasti so aelo vznemirjene, ker ®e je doznaio, da te jHotsipel mani čkaAki gungster A3 Capone v Calif orni j o Baje se nahaja nekje v Južnem delu California. toda. dosedaj že niso mogli u- raia. njegova družina živeti v rev- šfcini. PONESREČEN ATENTAT NA JAPON. MIN. PREDSEDNIKA TOKIO, Japonska, 14. novembra. Na tukajšnjem kolodvoru je oddal 23-kiini Tcmeo Sagoya več strelov na japonskega ministrskega predsednika Hamaguchija. Ministrski predsednik je bil le lahko ranjen. Atentatorja so aretirali. ZA DOLAR NA TEDEN V New Yorku Je strašno pomanjkanje dela. Na sliki vidite skupino delavcev, ki imajo na prsih označeno, v kateri obrti so izvežbani. Na pokrivalih imajo napis, da so pripravljeni delati za hrano, stanovanje In za en dolar na teden. Na levi je znani kirijatelj siromakov Urbane Ledotuc, ki označuje camera sebe z imenom "Mr. Zero** gospod Ničla). Možak je otvoril ljudsko kuhinjo, v kateri se zamore vsak siromak za pet centov do sitega najesti. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužt. jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah nasiovljence* sočn<. v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamod* *asa brei nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ri *o opremljene « podpi&ofc. naslovljencev ln žigom zadnjih poŠt, katerf. dostavljali,. >/511J& teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ? ju nesreče pri delu radi kompenza /j, k, mnogokrat v rit '. . čajih tudi na sodniji v star domo"i\ Nastopni seznam Vam ponažc, kohprn.ni strani pa Francija, Poljska. Čehoslovaška ter Romunska. Po mnenju Ludendorffa bo Nemčija bojno polje narodov. Njih mesta bcdD uničena vsled napadov iz zraka in mladina bo izkrvavela na bojnih frontah. Čeprav bo trajala vojna le par mesecev, pravi gen. Ludendorff, bo Berlin luseden od s ovražnih čet. Prebivalstvo glavnega mesta ba izročeno smrti cd lakote. Ne bo le Nemčija koncem tega uničevalnega boja v obupnem polažaju, temveč po vsej Evrcpi bodo vlade razmere, ki bodo spominjale na Tridesetletno vojno. Prebivalstvo Nemčije bo izmrlo in kultura bo izginila. Sovražniki bodo izvojevali svojo zmago predvsem z nadkriljujočim oboroženjem Francije. Po mnenju Ludendorffa bo zelo prilično. ker "je Italijan zelo slab vojak. Raditega to igrača nabiti po-lentarje. Ludendorff, ki je bil prej zaupnik Hitlerja ter se je udeležil tudi smešnega puča, se sedaj ostro obrača proti narodnim socijalistom, katere imenuje nepoboljšljive optimiste, dilettante ter bahaške vojake iz cunj. Socij aliatični Vorwarts ocen j a to knjigo ter pravi pri tem, da je bil Ludendonrff izbran leta 1923 za voinega nrinstra, ki naj bi organiziral "revanšno" vojno. Socij alistični list misli, da bo pro- NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 14, 1)31 .... ■ •• t PM LARGEST SLOVENE DJJLY HIT. A "Glas Naroda" Aor » . , Owned and Published by ** BLOVENIG PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President L. Beuedlk, Treas. or h»trra of the corporation and addresses of above officers: f. lMk Street« Bon«(h of Manhattan, New York City, N. Y. STRAŠNA IGRA ZA ŽIVLJENJE IN SMRT Te dni so našli nekje v Avstriji dnevnik poveljnika nekega bataljona 10. rusfaiske-ga pe&patica iz leta 1848, ki je bil nastanjen v Brucku, ob Muri. Iz tega dnevnika ob- ustreiitvijo. Od ostalih 125 huzar-jev pa je bil (Osojen na smrt vsak deseti. Avditor je prečital obsodbo s trdim, monotonim glasom in pristavil: — Kdor je mojega mnenja, naj na vsakega letno. prebivalca "GLAS NARODA (Voice of tke People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays £a celo leto velja list za Ameriko« Za New York za celo leto $7 00 in Kanado _______________________fejQOjfZa pol lota .......................-.......$3.50 Za pol leta .............................„...$3.00' Za inozemstvo za celo leto.......-S7.00 Za četrt leta ................................$1.50i! Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00^ Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&ljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", »6 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ZAROTA PROTI SOVJETSKI UNIJI Zdelo so je, kot da so jo razpoki J a ogromna bomba, ko jo sovjotska vlada obložila Francijo, Anglijo, Romunsko, Poljsko in Finsko, da so kovale zarote proti nji. Pojavila s<» je kriza, poidobna krizi nieseea julija lota 3914. I)o vojne pa najbrž ne bo prišlo, kajti skoro po vsej Evropi vlada silna ekonomska depresija, ki bo v kali zadušila vsako veselje in željo po novih vojaških intervencijah. Navzlic temu bo pa treba vse diplomatske izvežba-liosti in modrosti, da se prepreči katastrofo. Narod ne obtoži kar tajvendan svojega soseda zarote. Zato mora imeti važno in tehtno vzroke in razloge. Zaroto proti državi ali narodu so zanioro smatrati za '/.i rt lost en vzrok vojno napovedi. med bojem ustreljenih, ostale pa : rakov v vrsto na smrt obsojenih, ki mož se je šele pred štirimi meseci Rusija pa ni obdolžila svojih sosedov v splošnem, da ,so z lahkot® polovili. Drugo jutro |so jih dražili vojaki z nasajenimi cženil in je živel v srečnem zako- so kovali zaroto proti nji, ampak je navedla imena onih, 30 ljudje žalosten sprevod 132 jbajCnet;i. nu. Pred tremi tedni je pa žena ne 1 huzarjev v raztrganih uniformah ki SO baje načelo vali tej zaroti. in z na hrbtu »vezanimi rokami. Po- Kot načelnika zarote je imenovala franeoskega zima-1 rtčilo a vjetju upornikov je prišlo njega ministra Brianda in angleškega državnika lorda]«* Poveljstvo v Giudec 18. 4 'hurehilla. Diplomatski odnošaji mod Rusijo in omenjenimi narodi ko bili že več mesecev zelo zrahljani, zdaj pa kaže, da ,pil pred poveijm^ vojnegu sodišča bodo popolnoma prekinjeni. Žo meseca marea tekočega leta je rekel ruski zunanji minister Litvinov nekemu časniškemu ]H>ročevalcn, da so ruske oblasti prepričane, da nameravajo Francija, Ancrli-ja in razne druge evropske države napasti sovjetsko unijo ter da nameravajo poslati Romunsko ali pa Poljsko v I, ■ HJ ogenj po kostanj. Napad na Rusijo naj bi so vsekakor prej za vršil, prodno bi postala Rusija premočna. Rusija uveljavlja svoj petletni ekonomski program. Ko bo ta program za vršen, in kot vse kaže, bo za vršen uspešno, bo Rusija v industrijalnem in ekonomskem ožini tako močna, da bo zamogla ljubo vat i vsej Evropi. Medtem je pa Rusija tudi ojačala svojo armado ter posvetila vso svojo pozornost zračnim silam. Vsepovsod med Leningradom in Vladivostokom se vežbajo veliki oddelki vojaštva. Rusija je sedaj v vseh ozirili bolj pripravljena na vo jno kot je bila po sklenitvi brest-litovskega miru. Vsa ta dejstva neizmerno bodejo v oči ruske sosedo. Vsledtega najbrž ni sovjetska obdolžitev glede zarote iz trte izvita. javljamo zgodbo: naslednjo grozno i potegne sabljo! — In trinajst sabel se je zubliskalc v solncu, Iti je obse-/alo dvorišče. Avditor je položil na V malem čefikem mestecu Pra- mizo 112 rdečih in 13 črnih igralnih chatice je bil nastanjen eskadron .kart ter jih dolgo mešal. In huzarj: 2. huzarskega polka, v katerem so|o mcrali posamič stopiti k mizi in tali sami Madžari. Modra dunajska potegniti iz kupa svojo karto. Rde-vlada je skrbela že od nekdaj — ča karta je pomenila življenje, erst Lasti pa v revolucij onarnem letu na pa smrt. 1848 — za to, da je pošiljala na Ce- ! Pričela se je strašna igra za živ-šfcc madžarske vojake, ki naj bi v ljenje in smrt. Ta je stopal k mizi, EluCuju potrebe poučili Čehe, kako j škrtaječ z zobmi in s .tresočo roko je'treba lj»ubiti avstrijsko domovi-'segel po usodni karti. Drugi skočil no. J»ri eskadronu so bili večin o&a : k mizi in obupno potegni! svojo u-nemški oficirji, ki niso razumeli; sodo. Tretji se je ustavil pred mi-svojih vojakov. V Prachatice pa je 2c popolnoma zmeden in ni mogel sam dvigniti roke. Pomagati mu Smrt 102-letne starke. 286 cigaret V Senti je umrla 102-letna vdova "Terezja Kf.nig, rojena Mandel. Po uradnih podatkih uprave dr-Starka, ki je bila do zadnjega čiia žavnih monopolov so pognali kadil-in zdrava, je bila znana daleč naokoli, zlasti med nemkim prebivalstvom. v Vojvodini. Za njo žaluje- ci lani v Jugoslaviji 1,769,338,095 Din v zrak. Potem takem odpade na vsakega prebivalca Jugoslavije na ta 74-letna hčerka, vdova Ivana leto 286 cigaret. Največ pokade se-Ei«tl, in 72-letni sin Franc Kiinig ter veda slabih cigaret. Lani je bilo pro- nebroj vnukov in pravnukov. Samomorilna epidemija v Vršcu. Vršeč je sicer med manjšimi mesti Jugoslavije, naravnost porazna je pa statistika somom arov v tem mestu. Letos si je končalo življenje že 117 prebivalcev Vršca, nebroj je bilo pa tudi poskušenith samomorov. Vzroki samomorilne epidemije so deloma beda deloma pa družinske razmeere in nesrečna ljubezen. danih Karagjcrgje cigaro. 422.648. Jadran 1,146.600. Šumudija 6,230.428. Vardar 549 085.070, Drina. 41.749,300. ■Neretva 5.050.472, Morava 13.837.300, (Ze„ tv-i* p en ipn i h dvanairt Sob in Žena jih je skuhala 2.U sko, od koder so hoteli v ogrski del Ze je bl10 P^egnjemn dvanajst ^ države Toda voiaika oblasTie zve- trinajsta pa je ležala še obedu je postalo ST » Xv ^i^^la I Kdo bo potegnil zad- <*mailm slabo in v bolnico so m o- dela za njmov pooeg in ooreo.ia, oa _m_.nft kart»0 v 7arinii vrsti ie rali prepeljati vso rodbino. Žena in jih morajo uloviti na Štajerskem nJ° smrtno karta? V zadnji vrsti je ^ ^ čp^ " zastokal vojak — Fianc Kiss: "Jaz ctroci so kmalu Sevali, m oz je pa - ! sem rojen za nesrečo!" Ostala je le v strahovitih mukah zastrupljenju Imenovani rusinski bataljon v ^ ena sama karta in en sam vojak. t Polegel. Brucku ob Muri je dobil nalog, da KarVa 'je bila črna, vojak pa Franc ! jim mora preprečiti prehod čez me- Kiss. Ni mu bilo treba potegniti, j Po štirih mMecih zakona se Je jo. Huzarji utrujeni od po a in lač- prefos j d je samo obrnil in Kiss je ustrelil, ni, so prenočili nu nekem hribu pri mrmral: "Črna, črna, saj sem ve- v stanovanju nove tašče v Subo- Leobnu, kjer so jih zalostili zvesti del -, In kakor da bi se bil zgodil tiči se jeu strelil Franc Simon, za- avstrijski vojakL Mnogo jih je bilo čudež ž n-jim. je stopil krepkih ko-!sebni uradnik tvrdke Mavre Gross. i aprila — dva dni naito pa je bil v ^Brucku-že vojaški avditor! . Pred začetkom obravnave je sto- lo kratka. Narednik in drugi pod-|ljen. cficlrji so bili obsojeni na smrt z Franc Kis s je In zgodilo se je nekaj nepričako- gadoma obolela in je morala v po- vanega. steljo. Od tega dne se je začel Si- Stari župnik, ki je bil določen, da mon z nj° prepirati. 28. oktobra sta spremlja cbsojence na njihovi zad- se zcPet sprla. Ves razburjen je od- nji poti. je s.opil k mizi in rekel: Simcci z dsma, kmalu se je pa "Gospodje vcjaški sodniki! Ne pa- vmiI in ^ na dvorišču pred oknom, znam duha vaših krvavih postav, kjer ->e Iežala baIna žena- ustrelil v toda ali ni bilo rečeno, da bo iz- Slavo, star narednik s si/o brado ^n rekel: med 125 obsojenih samo" vsak de-! — Gospod polkovnik! Usmilite se seti? Ali ni 12 prav tako deseti del ( mojih tovarišev! Jaz sem jih zape- kaker 13? Usmilite se vendar tri-IjaL Samo mene je treba ustreliti.; najstega!" — To se bo tudi zgodilo, — je od- Avditor j zmajeval z glavo in po- , izgubljen. Zbolel je od strahu pred smrtjo in ni več ozdravel. katere roditeljem pa Kosovac ni bil všeč. ds-kažeš, da je zem-- je vprašal učitelj — Kako mi lja okrogla? učenčka. — Saj nisem trdil, da ni CnTo^la gosporl učitelj. Zagonetna smrt gostilničaria. 29. oktobra zvečer se je pripeljal na policijsko upravo v Koprivnici neki avtomobilist in prijavil, da leži na cesti pred Koprivnico neznan moški katerega je cčividno nekdo povozil. l>a bi ne osumil njega, je avilomobilist pus-til pregledati svoj avto. na katerem pa ni bilo nobenih sledov karambola. Policijska ko- plakati, me misija je res našj.1 na državni cesti zakaJ plakam, — pred Koprivnico mrtvega nekega moškega. Ugotovili so. -da gre za gostilničarja Ivana Grotiča iz Koprivnice, cženjenega in očeta dveh otrok. Ko se je vozil na kolesu proti mestu, ga je odzadai dohitel ne- ~ Gospa' ali znan avtomobilom in ga podrl na mu sinčku sukn>^ ramenih ' - je vprašal krojač. Sinček: — Ne s »knjiča na rame- — Ta aparat vam prihrani polovico dela v gospodinjstvu. —-je dejal agent. — Potem takem mi pj dajte kar dva. — Nič več me ne l. dve nogi, levo in desno. Zdaj pa čitam v malih oglasih, da predaja nekdo visoke čevlje za srednjo nogo. Uboj in samomor. mOSMUHI SAKSER STATE BXNK posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Zs večjo udobnost tvojih klijentov, vsak Iz Sarajeva poročajo o krvavem (veljal za bogatega človeka. Mot se ( xio&nu, ki je bil izvršen pred krat- j je pečal tudi z drugimi kupčijami i tim. V hiši srbske pravolavne bo- Nedavno se )e tOrožil s trgovcem koskwnjce t Fertndi>i je tudi tra- žganja Jo«pom Guonom kupila sta) fUca Slano je Pejttča. Trafikant }e I iago in začela trgovati z lesom j __^ j Ker je pa nastal v kupčki z lesom ioten zastoj, sta imela velike izgube. Zato sta se cesto prepirala. Pretekle dni popoldne je priAel Oaon v trafiko in se začel s trafl-m&om prepirati. češ da ga je osle-paril za 200JB00 Dm. Beseda je dala besedo, med prep&room je Ga on nenadoma potrgnll samokres in ustrelil Pej&ča. Krogla je nesrečnega zadela v srce in je bil takoj mrtev. Oaon je po zločinu pobegnil na dvori&če svoje hiše In se dvakrat ustrelil ▼ prša, ranil se je pa samo lahko. Potem je odSel na potici jo in priznal, da je v Jesi ubil svojega družabnika. Gaona so morali prepeljati v bolnico, kjer so ga adravni-kl opetimaM. Cm nekaj dni bo lahko botaxlco Tspmgifl, na kar ga policija taroči sodttiču. Pokojni Pej-m Je bil vdovec in je imel samo letno Hčartaa. Oaon je oieujcn In Med vrsticami lahko čitate m i (ne močne i e ali rezke) boljši okus (dober tobak... strokovnjaško mešanje) 1X1 nali, kaj "milejši m boljši o. 99 Chesterfield bolj kot katerokoli dnu go cigareto. o 1930, Liggett ft Mvots Tobacco Col Chesterfield ENA o vedno prednjacila! IZREDNO UGODNA PRILIKA Zaradi smrti svoje žene sem prisiljen prodati svejo hišo v Cypress Hill ekraju, Brooklyn. Prodam s pohištvom vred. — Hiša ste ji na lotu 25 . 100 ter ima šest sob in vsa izboljšanja. Cena je nixka. S1000 zahtevam v gotevini, ostanek pa na Angleški prestolonaslednik se je morgič. Ogledate si lahko vsak dan dvignil v zrak z nemškim letalom po tretji uri popoldne, ali pa v ne- DO-X . delio. Kot kaže. se angleški prestolo- JOHN PUTRICH, naslednik dosti manj bsji svojih 175 Crystal St., Brooklyn, N. Y. I bivših sovražnikov Nemcev, kot se !jih boje nekateri stcprocentni Ame-• rikanci, ki bi še vedno radi nadaljevali vojno. * t Sladka ženica je po velikih o-vinkih privedla svojega meža pred izložbo, v kateri se }e nahajala krasna plesn-a obleka. — Vidiš, predragi. — mu je rekla. — Vsak dan grem tod mimo in občudujem to obleko. Popravici ti povem, da sem se smrtno zaljubila v njo. j — Saj vendar veš, da sem strašno ljubosumen, — je odvrnil mož in jo potegnil vstran. * j Zrfuj imamo tihe in govoreče filme. Neki strokovnjak pravi, da bomo v kratkem dobili filme, od katerih se bo širil prijeten duh. To je vse lepo in prav. Želeti bi bilo. le. da bi bili vsi filmi napravljeni z dobrim okusom. * Neki francosfcgi znanstvenik študira posledice alkohola. V to svrho je prišel v Ameriko ter bo ostal tukaj šest mesecev Za svoje študije si ni mogel izbrati boljše dežele pod božjim soln-cem. V Milwaukee prodajajo po lekarnah vinski mc^t v sodčkih po pet in deset galon. Človefcu se zdi. da živi Amerika iv znamenju teh dveh številk. Najprej so bili 5 in 10 cents štori. Na to je bila sprejeta Jonesova postava, ki določa 5 let ječe ali 10 tisoč dolarjev kazni za kršilce 18. amendmenia. Zdaj so pa naprodaj sodčki mošta po 5 in 10 galon. Morda bo ta najnovejša odredba izpodbila dejstvo, da je med 10. •ameriškimi suhači najmanj S pijancev. Iv .. 4 ISČ , '"J*: " , ">• " - 1 C Peter Zgags Iz Jugoslavije. «OLil NltODI" NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 1*. 193« POINCAREJEVI SPOMINI Poincare Je izdal spomine v posebni knjgi, ki se imenuje "V j službi Francije\ Doslej je izšlo pet zvezkor, ki obseg a.'o Poin-carejeve spomine od leta 1511 do; 1014. Iz teh spominov posnema-, mo par stavkov, ki pričajo, kako napet Je bil položaj zadnja letaj pred svetovno vojno. AVSTRIJA IN NEMČIJA Ali Je bila Nemčija, v kateri Je vladal militarizem. \V>aj pripravljena zabranitl Avstriji igrati se s sabljo svojega velikega zaveznika?; Jules Cambon Je nam povedal baš nasprotno. Nemčija se je sicer ne- j prestano Je*ila na Avstrijo, tod.i j bla Je vajena popuščati Ji. Čutila' je dobro, da je ogrožena z notra- ; njim razpadom in izpodkopana od znotraj po zatiranih narodih, da ni j sposobna reorganizirati se v libe-! ralnem federalizmu In da išče v utrditvi gospodarstva Madžarov j in Nemcev krhko in umetno rav-1 novesje. Videla je tudi dobro, da | so finance dualističe monarhije ( vedno bolj padale pod težo novih ! izdatkov za vojako, razumela je.d.i i postaja Avstrija v trozvezi breme 1 in prisklednik, pripravljen vedno o- j virati skupo delo in uganjati eks- i travagence. Ker Je pa šlo navzlic vsemu za habsburško državo, ki j? odpirala skominam germanizma pot J na vzhod, se Nemčija ni mogla in< ni hotela ločiti od nje. Ni si upala; niti zadržati je, ko se je emanci-! piraJa od njega varuštva. In ven- \ dar je pokazalo 1. 1913 nastopanje Avstrije zdaj proti črni gori, zdaj proti Srbiji ali Grčiji, kako daleč: je dvoglava mon. rhija razdražena in impulziva in kako je lahko vsak j hip prisiljena iskati izhoda iz svojih notranjih bomatij v zunanjih | pustolovščinah. POIXCARE IN MSGR. BLL1Č Pogosto se spominjam potovanja v Split in Solin, na katerem so mi mnogi odlični možje zaupno povedali, kako težko prenašajo avstrijski Jarem. Prišel sem v deželo, da bi videl razvaline Dioklecijanove palače. Poslal sem vodji izkopnln ln konservatorju muzeja msgru. Bulicu priporočilno pismo, katero mi Je bil dal zanj jegov učeni kolega in prijatelj Charles D.ehl. V Split sem pa prišel slučajno in nevede baš na praznik Franca Jožefa in msgr. Bulic, katerega je zadržala njegova uradna funkcija na ofidjelni proalavi. mi je poslal nekega gimnazijskega profesorja v gala uniformi z naročilom, da mi bo čez nekaj ur docela na razpolago. Ko je prišel dotični profesor k meni, mi je zaklical: "Gospod, vidite me v uniformi sužnja!" In msgr. Bulic sam je pozneje, ko se je rešil svojih obveznosti in me spremljal ljubeznjivo po Solinu. vpletal v najine dolge pomemke, med katerimi mi je dajal dragocena pojasnila o rimski nekropoli, o Porta Subura in Porta Caesarea, melanholične misli o neznosnem zasužnjen ju Slovanov v Avstriji. Videl sem msgr. Bulica pozneje znova, ko je prišel L 1919 v Pariz na mirovno konferenco branit zahteve Jugoslavije. Sicer pa nisem dvomil, ko sem se izprehajal z njim v njegovi domovini, da se bo njegovo prorokovanje nekoč izpolnilo. Bil je prepričan, da bo smrt cesarja Franca Jožefa signal za osvoboje-nje ln neprestano je ponavljal: — ' Avstro-Ogrska pomeni v tej obliki žalitev volje narodov, človeške svobode, pravičnosti in zdrave pameti. Naj Evropa hoče ali noče, tako slabo organizirana država je obsojena na skorajšnjo smrt." In kadarkoli je Avstro-Ogrska 1. 1913 napravila kako novo nerodnost, sem se spomnil bfesed msgr. fiuliča. Francija je imela navzlic temu interes držati ta stari grad iz kart čim delj in iz strahu, da bi ga ne pretresli, smo se mu bližali vedno po prstih in z zadržano sa -po. PARIZ ZVE ZA SARAJEVSKI ATENTAT Predsedoval sem 18. junija na Quai d' Orsav skupnemu obedu predstavnikov republikanskega pro -vineijalnega tiska in s prisrčno ko-legijalnoatjo so me sprejeli za mizo. Popoldne so se vršile velike konjske dirke v Longchampu. Po stari navadi sva se jih morala s soprogo udeležiti. Vreme je bilo krasno, ko sva se odpeljala med gostim Apalirjem brezskrbne in ve-množlce proti' Longchampu. i bo dovolj ocenjena oslu-popularno- sti poglavarju države. Na preži-dentiki tribuni sva se Sestala s predsednikom obeh zbornic in z diplomatskim zborom. Za najine goste je bil pripravljen buffet. — Jasno nebo, naval gledalcev, eleganca toalet, krasota dirkališča v neizmernem okivru zelenja, vse jo nam obetalo divno popoldne. Nekam raztreseno sem sledil z očmi iskrim konjem v diru, ko so mi nenadoma prinesli brzojavko Hava-sove agenture, ki je nas vse presenetila. Zvedeli smo, da je bil vojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand med posetom Sarajeva s tvojo morganatično soprogo vojvo-dinjo Hoh'enbersko smrtno ranjen. [ Nanj sta bila izvršena po vrsti dva atentata. Prvega je izvršil neki ti-pograf srbske narodnosti, toda avstrijski državljan po imenu Čabri-novie, ki je vrgel ročno bombo, pa je zadel samo mimoidoče, dru?i a-tentat je pa izvršil študent Princip, tudi avstrijski državljan, ki j 2 večkrat ustrelil z browningom sko-ro neposredne bližine nad nad-vo j O vodo in vojvodinjo. Njega je zadel v glavo, njo pa v trebuh. Oba so prepeljali v konak in čez nekaj minut sta umrla. Čeprav to poročilo še ni bilo o-ficijelno, sem smatral za svojo dolžnost izročiti ga avstro-ogrske-mu poslaniku grofu Seczenu. ki ie sedel na tribuni blizu mene. Preble-oel ja, vstal in me prosil, naj m j ! dovolim vrniti se na poslaništva j da počaka tam neposrednega po- j ročila svoje vlade. Drugi poslaniki, j obveščeni o dogodku, niso odšli in j moral sem torej ostati med njimi do konca tekme. Govoril sem pa ves čas samo o tem umoru in političnih homatijah, katere lahko povzroči. Eni so vpraševali,, kaj bo s habsburško monarhijo, kajti o-troci nadvojvode in njegovo mor-ganatične žene so biii na zahtevo cesarja Fraoica Jožefa izključeni od nasledstva. Drugi so se vznemirjali, da bo balkanski problem znova in mnogo ostreje sprožen. Romunski poslanik Jahovary je bil zelo zamišljen. Bal se je, da bi zločin ne dal Avs triji pretveze zanetiti vojno. PRI CARICI Carica rne prosi, naj sedem v njenem budoarju v naslanjač tako, da si bova gledala iz oči v oči. Pripoveduje mi, da je car baš sprejemal delegacijo rumunskih častnikov, ko sem stopil v vilo. Ostanem torej nekaj minut sam z materjo in otroci. Je to res tista žena, tista princesa Alice Hesenska, tista carica Aleksandra Feodoro n.i o kateri kroži v Rusiji in drugod toliko čudnih govoric? Kar mi pripovedujejo tu. potrjuje ono, kar mi je pravil v Parizu grof Gontaud-Biron. V carjevo rodbino je prišel ruski mužik, oženjen/rodbinski o-če, nepismen. Imenuje se Grigorij Rasputin. To je pustolovec ali fanatik, ki ima izredno moč spreob-račati ljudi v svojo vero. Ima nepojmljiv vpliv na celo vrsto dam visoke aristokracije. Nekatere kar nore za njim. Javno se pulijo za njegove svete poljube in božanje. Vpričo vseh živi razuzdano in škandalozno življenje. Toda v samem svetem synodu ima toliko pristašev, kolikor nasprotnikov in mnogi so prepričani, da izpolnjuje božje poslanstvo. Nad carico je dobil čudovito oblast. Stolypin ga je skušal odstraniti. Rasputin je pro-rokoval: "Ta človek mi je hotel škodovati. To je zanj zelo žalostno. V duhu že vidim, da postane žrtev svoje zmote.' In Stolypin je bil res umorjen. Prestregel in izročil je menda carju pismo, v katerem je pisala carica Rasputinu: "Odpočijem se samo na tvojem srcu." T ii Kokovcev je hotel zatreti ta usodni vpliv, pa si sam zlomil vrat na njem. Paleolog, ki mi je prepovedoval vse te podrobnosti, jih je zvedel deloma od velikega kneza Mihajloviča, deloma pa od velike kneginje v lad mirovne. Pripomnil je sicer, da ne verjame, da bi bila zakrivila zakonolomstvo. Ljubi svojega moža in tudi on njo ljubic. Je dobra mati. Zaveda se svo-jh dolžnosti in pazi na svoje dostojanstvo. Ker je pa nevrastenična. a poleg tega ima premaknjeno maternico in hudo srčno napako, je našla v tem podjetnem in robatem človeku nekakšnega tajnega tolaž-nika, s katerim ima, kakor pravijo dolge mistične pomemke. Carica in njene hčerke niso nikoli dvomile, da gre res za izganjanje hudobnega duha in za božji blagoslov. Pred 14 dnevi je pa neka mlada dama sunila — Rasputina z bodalcem na njegovem nočnem LARGEST SLOVENE DAILY in C. L,! Vi se ne morete zanesti na zimsko vreme za refrigeracijo DA SI JE ZAVLADALO ZIMSKO VI1E M E t rel > 11 j e t e Električni I ief vi gt* i a T < »r—S EI) A J. VI ]>o- Monla je zunaj mrzlo, tmla v va>i kuhin ji j(. t« plo. Morila topleje kakor poleti. Hrana se baš tako lahko pokvari. Vi sedaj potrebujete zaščite Električne Re-frigeraciie z njeno avtomatično kontrolo za temperaturo. Vi p trebu jet e sedaj n,j<*iie udobnosti. Manj poti na tr;_c — kupovati zaniorete v večjih množinah, kajti hrana se dalje obdrži, če je pravilno hlajena. Prišteli čas, ko ste najbolj zaposleni z zaniišljanjeni in pripravljanjem obedov vnaprej. Ne boTiite to zimo brez Električnega Refri^erator-ja—če hočete Varnost pred pokvarjenjem hrane Udobnost in pripravnost Cenenost Kupili zamoreti* Je«-tri«\ Kelvinat« r- ( opt land, Fri^idaire -na dol-4<* plačilne <»l>r (Jeneral Oglejte si jih v naših prodajalnih. "Poi/vejte o nameni lahkem plačilnem načrtu. The New York Edison System President The New York Edison- Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light amJ Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company TUDI SLOVENCI SMO IMELI ČUDQ-DELNEGA ZDRAVNIKA Ko čitam v novinah poročila o se mi pobereta!" Pocedila sta jo i? čudežnih doktorjih, ki se pojavlja- župnišča kot polita psa! Pa ga pri-jo po širofeem svetu in s svojim vedi. če ga moreš! delovanjem opozarjajo nase zlasti Stvar pred sodiščem pa je tekla ' zdravniški stan, se spomnim vedno dal'e in prišla v definitivno fazo na moža. ki je svoječasno slovel pred višje sodišče v Gracu. Žup-med našim ljudstvom kot čudežni nik je sklenil napraviti slednjič ko-zdravnik, na župnika s Primsko- nec in se osebno udeležiti razpra-vega, kakor so ga imenovali po ve. Napotil se je v Gradec, poiskal kraju, kjer je nazadnje župnike-znanca, ki je bil informiran o nje-val, Holmarja. govi pravdi, in ga poprosil, naj mu Vse. kar bom o njem povedal, sem pokaže sodnike, ki so zlasti za»-ze-sem mnogokrat slišaj od svojega o- ti proti njemu. Znane? mu je oznii-četa, ki je prišel ž njim v dotiko čil enega prisednika in pa držav-kot mlad učitelj v č., kjer je bil tedaj za dušnega pastirja ta čudoviti mož. ■ Moj oče ga opisuje kot izredno naobraženega in resnega moža. — Govoril je perfektno nekoliko svetovnih. jezikov, obvladal pa je poleg latinščine in grščine tudi he-brejščino. Imel je bogato knjižnico, v kateri so bila zastopana dela čisto zdrava, smejeti se in prepe-pomembnih znanstvenikov tedanje dobe. zlasti onih. ki so razpravljali Q tako zvanem magnetizmu, hipn;-tizmu in sličnem. Bavil se je vn°-to tudi z astronomijo. Ta mož je bil torej čudežni zdrav nik. Svojega izrednega daru ni pripisoval kakšni nadnaravni sili. Poudarja! je. da je moč, ki jo je Prijazno je ogovoril pacijenta, mu nega pravdniku in mu je tudi pokazal na večerni promenadi. HjI-mar ju je ostro pogledal in kategorično izjavil, da ju nariednjega dne ne bo k razpravi. In res sta dru?o jutro prišli njuni ženi vsi obupani povedat, da njunih mož ne bo, ker sta naibrže zblaznela. Ležita v postel'i. zatrjujejeta. da sta vata. vstati pa ne moreta in ne moreta. Ker sta ženi itak vedeli, kakšna razprava je bila določena za ta dan,-sta se obrmli na prisotnega župnika Holmarja. naj reši njuna moža iz tega položaja, ker je to o-čvidno njegovo delo. Preprosti se je dal in odšel na njune domove. imel baš on v toliki meri, dana vsakemu človeku, dasi v večji a".i manjši meri. Naravno, da je svojo moč uporabljal v ljudsko dobro in zdravje Slovel je daleč na okoli in kmetje od blizu in daleč, pa tudi marsikateri inteligent, so prihajali k njemu po zdravila za najrazličnejše bolezni, se obračali nanj pa tudi v drugih nezgodah. Njegova zdravili so bila zelo enostavna: Kos belega kruha ali pa malisni sladkorčki: na te predmete je z ostrim pogledom prenašal svojo zdravilno moč. Navadno je pri tem napravil čez nje križ. da bi ljudje ne mislili, da podal roko in ga spravil na noge. Sodba je bila seveda oprostilna! — Odtlej je imel pred sodišči mir. Opisani primeri pričajo, da je bil župnik Holmar mož, ki zasluži, da se njegovo ime otme pozabijenju. Ni bil nikak šarlatan, ampak resen človek, ki je stremel za tem. da do-žene bistvo podeljene mu moči, kar se mu seveda ni posrečilo. NERANLJIVI TIHOTAPEC Dva čehoslovaška obmejna stražnika sta pred kratkim prežala na znanega tihotapca Josipa Kocha, , , . ki je s pruske strani cesto nosil veje v zvezi s hudičem, kakor ie to , . .... ... . ' I.ko KoLeine saharina. V temni no- svoje dejanje pojasnil mojemu o-četu. Z mojim očetom sta v Č. delala raznovrstne poizkuse. Navedem naj le dva. Ko se je nekoč moj oče odpravljal na počitnice v svoj rojstni kra; nc Gorenjsko, ga je vprašal, da li bi rad videl, kakšne doživljaje bi imel med potjo. Nalil je nato v kozarec vode in nekoliko časa ostro in strmo gledal vanj. Naročil je o-četu, naj nepremično gleda v kozarec. Oče ga je ubogal. Kmalu je postala roda nekoliko motna, zatem pa se je začela pojavljati slika za sliko pred njegovimi očmi Bile so to popolnoma jasne slike, v katerih se je videl na potovanju, ki naj šele nastopi. Poizkus Hol-marjev se je docela posrečil, ker je oče. kar je videl v časi vode, pozne- či je pričakovani tihotapec res prišel v roke stražnikoma. Ker pa je skušal zbežati, ga je eden izmed stražnikov sunil z bajonetom in mu .prizadejal precejšnjo rano. Ne glede na t:>, je Kcch šel r.aprej in je pri prvem ovinku zopet ponovil svoj poskus, za kar ga je SLražnik zopet nagiudil s krepkim sunkom z bajonetom. Tihotapec pa je bil oči-vidno neranljiv in je še tretjič po-kusil ubežati, pri čemer je tudi to p^t dobil sunek. Šele potem je postal Koch krotak in je šfl mirno s stražnikima. Moža sta bila deloma v skrbeh, da s .a Kochra preveč zdelala. deloma pa sta se čud ia, da tihotapec kljub trem globokim ranam tako bodro k Zagonetka se je razvozljala na .stražnici. Ko so pri luči ogledovali tihotapca, so opazili, da mu iz " ran" culja, — i}e redča kri, — marveč neki beli prašek, v katerem o takoj spoznali '.tihotapljeni saharin. ANGLEŠKI LIST V MOSKVI Z-ačolkom tega meseca je izšla v Moskvi prva številka angleškega lista "Mcscou News**, ki bo izhajal vsakih po. dni. List je posvečen ZrakopoloT ameriške vojne mornarice na poletu preko Washinftona. si-- 5'i ._ J je na potovanju dejansko doživel. Gotove stvari, ki so jih kazale slike in ki si jih tedaj ni mogel razlagati, je šele na potovanju in pr: prihodu domov razumel. Nekoč mu reče, da bi poizkusila, da li bi se mogla v mislih pogovarjati. Domenila sta se, da ga bo moj oče nekaj v mislih vprašal, ko ve, da on spi. Drugo jutro je očetu pri prvem srečanju natanko ponovi! njegovo vprašanje, ki mu ga je bil interesom Angležev in Američanov, ponoči zastavil v mislih. bivajočlh v Rusiji. Vlada ga bo pa Predaleč bi zašel, ako bi nava- pridno širiia tudi na. Kitajsko in v jal zlasti slučaje, ko se je izkazal Indijo, kjer dobršen del domačih izbomega jasnovidca, da je zbujal intelektualcev razume angleščino, v preprostem ljudstvu kar misti- Ker je skoro iluzimo, da bi dane3 čen strah. kak list na Ruskem mogel zastopa- Ker ie ljudstvo v zaupanju na ti koristi posameznih skupin, je njegovo čudežno moč in glede na skoraj izven vsakega dvoma, da ima številna ozdravljenja bolnikov, ki novi časopis važno propagandno so iskali pri njem pomoči, kar dr- nalogu za pokrajine, ki so pod an-lo k njemu, si je seveda nakopal gleškim vplivom. sovraštvo takratnih zdravnikov, ki _ -- so ga neprestano ova j ali oblastvu. češ, da obrtoma izvršuje mazaštvo. I kakor so oni imenovali njegovo de-I lovanje. Ker se povabilu sodišča, naj pride k razpravi, ponovno ni oeteval ,je bil dan nalog orožnikom, : da , šče. Orožnika, ki sta imela izvrši- pustošenje. Ceste so se spremenile j ti to nalogo, sta se javila v žup- v P-ave hudournike, ki so izpodjed-nišču in mu sporočila, kako in kaj. u temelje nešteviin h poslopij. Poprosil ju je, naj malo počakata, Oblasti so odredile izp.oznitev ce-da gre v svojo sobo in se pripravi lih predelov, mnogi prebivalci pa ! na pot. Posedel ju je v družinski n so hoteli c t.&viti svojih ogrože-sobi za mizo, kuharici je ukazal, bivališč. V eni sami noči se je naj jima postreže z jedjo in pija- zrušilo pet sto hiš. Števila smrtnih i čo. i'J.esv še niso m:gli prejteti, ker jih Drugi dan sta se vrnila orožnika še niso se vpote2niIi izpod razvalin, sama in se rotila, da ju ne spra?i Računajo pa, da jih bo več sto. Ma-nihče^ več po tega presnetega "far- tertjalna škoda je ogromna in jo : ja* . Pripovedovala sta, da sta celo cenijo na m'lijone. Telefoaske in noč_ do ranega jutra presedela kot hrzojavne, kakor tudi železniške ^ pribita za mizo. kamor sta sedla; zveze so pretrgane, ker se je po-' 'da bi jedla in pila, niti govora. Pa rašllo večje število mostov. Mestu pride župnik zgodaj zjutraj iz svo- je zmanjkalo vrhu vsega pitne vo-je sobe, ju pogleda in zakliče: — de, ki je postala radi neurij čisto "Ah še vedno sedita tu, giejta_ da j neužitna. MESTO NESREČE Smima je znano kot mesto, ki^a vsak hip pbišče kakšna katastro.a, zdaj požar, zdaj potres. Pred kratkim so razsajali nad njim strašni ga s silo privedejo pred sod;- naiivi- ki so povzročili ogromno o- t jim zrasla krila. Toda v Singapur-j j so takšni stražniki vsakdanja prikazen. Mestna uprava j-h je o-premila z novo uniformo, ki ima na hrb:u pritrjene peruti. S tem mestna uprava ni h:tela nalikovati njihove službe s službo angelov varuhov in tudi jim ni dala peruti, da bi leteli, temveč jim je samo hotela clajšati delo. Tiste gibe, ki so jih prej počenjali zavoljo urejevanja prometa z rokami, počenjajo sedaj s perutmi, ki jih gibljejo v vse sme-, in in v različno lego s pomočjo pre-; prostega mehanizma. Ponoči so .peruti tudi dobro vidne, ker so o-'svetljene z nočnimi električnimi žarnicami, ki so v zvezi z baterijo v 'stražnikovi dtiformi. Prvotno so za nočno službo prepleskali peruti sa-;mo s kričečimi barvami, a ker se to ni obneslo, S3 segli -po žarnicah. ! SPLOŠNA ŠOLSKA OBVEZNOST V RUSIJI _ i j V Moskvi so izdali naredbo. ki uvaja splošno šolsko obveznost za i vso državo in sicer trenutno za vse otroke od 8. do 10. leta. Naredba se mora izvesti do konca 1931 leta. Po-!zr.eje bedo pritegnili še otroke do 11. leta in po vsej priliki tudi mladoletne do 15. leta'. Kjer nimajo posebnih šolskih zgradb, bodo v to svrho porabili zaplenjene hiše kulakjv. - ( POLICISTI S PERUTMI i Promt«.nih stražnikov, naj si bodo j še tako koristni in petrebni. si ne j predstavljamo baš kot angele, ven-jdar bi nas zelo presenetilo, če bi hodu. Bilo je rečeno, da je njegovo življenje v nevarnosti. Tik pred mo- ' jim prihodom se je pa razburjenje docelo poleglo. Je morda ta mužik umrl? So mar hoteli njegovo smrt carici utajiti? Ali je pa živ? In kam se je skril, če je živ? Paelog pravi, da nihče tega ne ve. Gotovo pa je bila carica obveščena, da je bil težko ranjen in da so umirajočega odnesli. In vendar je mirna, smehlja in človek bi mislil, da živi samo za svojega moža in svoje otroke. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošent, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista "G LAS NAHODA" NEW YORK. FRIDAY. NOVEMBER 14. 1930 The LARGEST SLOVENE DMLY in V. S. A. POUČNE KNJIGE MOUTKENKI KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York i i IGRE i i RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VEHIKI: Marija Vmririnja: v idttoo svezuM........ ▼ flUu platno .......... v unij J«? vezano ........ v flbo usnje Tmuu ..... fUjtkl cbMvi: T itlnTno tpuoo ........ v fiUo platno Vt'zaoo .... ▼ usrij«- vezano ........ v fuio UAoJe vezano .... Nebesa NaS Dom: v usnje \ rutDO ........ t fluu usnje vezano .... Kvišku >m tnala: t platno vezano ........ r n-lold vezano ........ v fino usti Je ve*....... Hrvatski molitveniki: 1'tjeba starosti, fina vex. ... najfinejša v«s .............. Sla\a I torn » mir ljudem. fina vex m J flue J£ -vez .............. Ztonfrc oflxAi, v platno ...... fin« ve« .................... Vienac. najfitwjSa vea .......... Angleški molitveniki: (za mladino) C bi id'« Prayer book: v barvaste platnice vezano .. v belo k»st vezano ..... Com e l'n t o Me ...................... i i no vezano ................... Key of Heaven: fma vezano .................. M 1J tu 1-O0, 1.70 1.— 1.10 130 1.70 130 l.Jso Lčn» knjica Is beril« la&kega jezik« .......................... I v«] V Filozofijo (Veberr* ......1^0 Veliki VMFvtdei ................ JšO Veliki slovenski spisovnik trrov- sfcih in drugib pisem ..........2.23 Voščilrra knjiiira ............... Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar oaravnepi zdravilstva ....................130 Zbirka domačih zdravil .........60 Zgodovina Cinetnostl pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90 I Zdravje ml at ne ................1.25 Zdravje in bolezen v dsmači hiši. 2 zv.......................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo-j vencev .801 n" ZVeZ.......................................S0 i/joi i i RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Kareniua (Tolstoj) z;u:imivi roman < U zvezka •, Amerika, povsod dobro, doma najbolje ..................... Agitator (Kersnik) brofi. .... Andrej Uofer................. llenenka veu^evalka _........ lielgrajski biser .............. Iteli meeesen ................. Bele nori. mali junak ........, lialkausko.Tur&ka vojaka ..... Palkanska vojska, s slikami ... Hoj in zma^a. povest ......... Hlaeajna Velikega vojvode _____ Hoj, rouian ................... Hurska vojska ................. Ikatin dnevnik ............... lluiič:ii darovi................. Božja pot na Bledu ........... L-1.00 130 1.00 .80 L— 1.60 .30 .1.10 .30 35 .35 .$530 . .85 . .80 . 3C . 35 . 35 . .40 . .60 . .80 . .25 . .80 . .60 . .05 . .40 . .60 . 35 v usnje vezano ............. 7» Cankar: v naJfineJAe rvnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Kry of Heaven: v celoiti fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vezano ........ 130 Grešnik Leaard. brož... .70 Mimo življenja ...... 30 Mrtvo mesto ........ .75 Hoinantiriie duše......60 Catholic I'orket Manila' v fino uonje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fiuo usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik sJotraskl .............25 Ancb-^ko slov enako berilo 2.— vest ...............60 Požigalec ...................... .25 Povesti, pesmi v prož.1 (Baudelaire) trdo veza uo .................. 1.— Plat zvona .................... .40 Pri stricu.......................60 Prst božji .................... 30 Patria, povest iz irske junaške do- ilobC •s«ss»ss«a*ssassfsstssss «30 Po gorah in dolinah ............ 30 Pol litra vipavea ...............60 Potdedtiji Mehikanec .......... 36 Pravljice H. Majar ............ 36 Predtržanl, Pre&ern tn drugi svet. niki v gramofonu ............ .25 Pri godbe Čebelice Maje, trda vez.. .1.— Ptico selivke, trda vez...........75 Pred nevihto .................. 35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 Popotniki ...................... 36 Poznava Boga...................36 Pirhi .......................... 36 Povodenj ...................... 36 Praški Judefc .................. 35 Prisega Huronskega glavarja . ..36 Prvič med Indijanci ............ 36 Preganjanje aiisjooar- J^V ssssssssssaaststssssssssss Potop, I. zr.....................3.— Potop, II. z v....................3.— (Oba zvezka skupaj) ..........530 Razkrinkani Habsburžani ...... 30 Robinzon ...................... 36 Robinson (Crusee) .............L— Rdeča megla ...................75 Revolucij* na Portugalskem .... 30 Kdeča in beta vrtnica, opvest .. 39 Rdeča megla __________________ .70 Rdeča kokarda..................1.35 Slovenski ialjivec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid .................. Solnce in sence..................65 Skozi »trn« Indijo ..............SO Sanjska knjiga, soala .......... .60 Spake, humoresk«, trda ves .... 30 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1914.18...............135 Sredozimci, t nI. vez. ............ .60 broa. .......................40 Strahote vojn« ................................36 Štiri smrti. 4. zv................35 Smrt pred hišo ................ -65 Stanley v Afriki .............. 30 Spomin znanega potovalca .... 1.50 Stritarjeva Anthologija broš. .. .60 Sisto Šesto, povest i» Abrucev .. .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro mfl.Il •••••• soovoa »dO St. 35. (Gaj F-r. ' :.rIfD) Vojna z Juxurto, r>osiiov. Ai»t. Dokler, 123 strani, brofi. .......... St. 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .................. ftt. 37. Domače živali .......... St. 38. Tarzan in svet ........ Štev. 30. La Bobcme .......... St. 40. Magda St. 47. Misterij dn$e ............ Stev. 48. Tarzanov e živali .... Štev. 41*. Tarzanov sin ........ št. 4!». Tarzanov sin, trd vez Slika De Graye.......... Slov. balade in romance V metežu................ Namišljen iboluik ...... St. 50. SL 51. St. 54. St. 55. St. 50. To in onkraj Sotle 30 35 36 L— 30 .40 1.— 30 30 13« 1.2« 36 1.— 30 30 1.20 30 fcdela, draina v 4. ilt-J. .......... Marta, sieinenj v Hlctuuundu, 4 dejatja ...................... Oii vojski, igrokas v titlrih s.ikab To.iciiovc a:tjue na .Miklavšev vc- Čer ..ML liujjks Igra b petjem v 3. dejaojlt> .................. IC. L .K. ard.u.a v L> dejaxijin » jirt-d- Igro, (čai>ek:j, ........... i£«vi*or, o. dejanj, trda vezana .. Veronika DmcB'ia, trda v^-z Za križ in svobodo, Ij 3 zvezki skupaj ........ 36 Slavček. zbirka šolskih p*sml — (Medvedi .................... \ ojaške uarodne ncsini t Kiui > .. Narodi;« vujnake «JberJanCil t .. 30 (PregjeU) .....................I— Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2,— Troelasni mladinski ibori: Mešani in moški zbori. \ 1") — 3. zvezek: 11;.: 'j'i ve;>elo i^ : Na ilnn: Im i r č.........46 .">. zvezek: Job; V isirv^u; l'ncNa njim j *!*' /i v.-m ■ iu tem ovenčam slavo: Trigiav ...... .46 '5. rvi-zt-k: ^>|H»fniri k r«.-, ; ta : .SiraŽiiikl; ?Jv ;!iu« (»Kutki: t;,,!., ........i« T. zvezek: .Sli , ; 7.. t: i l>.taioro.lna iskri.:. Pri f>a,R4; 1'ri mrt vaš Lit m 4 !u: i slo .iS 7,vr..k: Ti . -: - - i ■ ; ■ •• ■•! Larijin otrok .........3«i 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin bla£oslo7 ____ JSi 15. snopiC. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............3(1 JO. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o i roka ...............3' « PESMI IN POEZIJE: HAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo vez. ........ broširano.............. Otbelo ..................... Sen Kresne noči .......... 30 .70 .70 .70 St. 60. Kamela, skozi uho Šivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest. Moravske sli-Ete, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.5« SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzlma i>ovest. 104 str., broširano .................... St. 2. < Itado M urnik) Na Bledu, izvirna pove-t, 1S1 str., broš... St. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 1U5 strani „.................. Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrano pesmi, 184 str., broširano..................... Tik za fronto ............... Tatič, 1 Bevk), trd. vrz..... Tri indijanske povesti ...... Tunel, soc. roman............ Trenutki oddiha ............ .70 .75 .30 . 1.20 30 .35 30 3 30 .30 35 .75 fet. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridclin Žolna in njegova družina veselomodre črtice 1., 72 strani, broširano ................ St. C. (Novak) Ljubosumnost .. St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctva, 111 str., bro.š......... Stev. 8. Akt. štev. 113.......... St. rf. (Unir. prof. dr. Franc- We. ber. > Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS. ....... .70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, riUjefna karikatura in minulosti, 53 str., broš. ........ 35 Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str„ bro«....... 35 St. 12. (Fran MilČinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., bro5.......... 30 §L 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 t sr., bro5. ........ 30 Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno.gosj)odarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str„ broS.......................... St. 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, .........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. ........ .45 ŠL 17. (Prosper Marimee) Verne dnše v vicah, povest, prevel Mir-ko Pretnar, 80 str..............30 St. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 47 str., broS. .. Št. 19. Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpela, trd. vez. .65 Tisoč in ena noč (Rape) voz. mala izdaja............$1.— Tisoč in ena noč 1. zvezek.................. 11..........................1.10 lil..........................134 KNJIGI-: SKUPAJ........$3.7.-1 V robstvu (Matičič) ..............L25 V gorskem zakotju .............35 V okiopnjaku okrog sveta. 1. del .90 2. del .......................90 Večerna pisma, Marija Kmetova . .<5 Vojska na Turškem .............00 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Watdova), bros..........35 Višnjega repatica, r o ta an, ?. knjltji 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .35 V pusti v je šla. lil. zv....... 35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano ...................00 Vojska na Ba&ann. s slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1.25 Akropolis in Piramide ........ broširano ................... Azazcl, trdo vez. ................ Balade in romance, trda vez...... Bob za mladi zob. trda vez .... Kragulj« ki (Ctva> ............ trti o vezano ................ Moje obzorje, (Gang!) ............ Narodna pesmarica ............ Narics ((iruden*, br«>3........... Primorske pesmi, (Gruden), vez. Slutne (Albreht) bros........... Pohorske poti iGIa.«err broš..... Oton Zupančič: Ciciban, trd. v<-z............. Sto ii^ank ................... .80 .8b 1.— 1.25 .40 .65 .80 .10 30 30 3'J .50 .60 V zarje Vidove, trd vr-7. ....... Vijolica. Pelini za mladost ____ Zvončki. Zltirkn jKsnij 7.a slovansko mlndlno. Trdo vezan...... Zlatorog. pravljice, trda vi 7. ____ Slovenska narodna iirika ...... PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIII H'rivci^i Klavir ki albiuu ..... (Pa v čič-) ,s!ov.'U-:,u kora"-LiIi-a 5 zvezkov. Vsak zvi-zek [10 ... 5 zvezkov skujtaj ......... .9» .00 .60 30 Ocmači vi p. srni za mi-^ii zb.ir .................... i._ 12. Tan)-up ^r^'o. (Premr!» ____ 3i Mašne pe^nji ?a mešan zbor. — (SaUncr) .................. 12 I'aus;«.' Lingua Taniuni F.r^o fie-nitori. F./erster) ............ 12 Pange IJnrna lan t um Erso Iiit.ori iijc-r; <'■ 1 ............... Hvalite Gospoila v njt^. vih svetnikih. 'Ji' li l .I t v . t - nI- koni, ............ 10 ebltajihiih in 'J \ in«.t |.resv. Srcu Jezu.*>evem>i. (t; • .m- .......33 Mis-,a in honort-m St. Jo>c-phi — (Pogaibnik ...................40 Kyrie ........................... K svetemu IJt njemu tt-Jemi — • Foerster) ....................W Sv. Nik-daj .....................M NOTE ZA CITRE: Ko2elj.sk!: Poduk v ir ranju na citrah, 4 zvezki ............3. 1 Iluri pridejo, ručnlea ...........25 NOTE ZA TAMBURICE: Sloven>ke narodne p« smi l.uubo ra>ki zbor In petje. 1 I'- 1;. t ..1.30 IlofJi šel na plamnt-e. I", di.uri nar. pc^uii. (Bajuk) ..........L— Na Gorenjsliem je fletno ... .....Iv—- RAZGLEDNICE: .4« in novoleioe (Premeri) Tri skladbe ..... (Parma) P.ela Ljubijaua, vaK (Parn:a> Pozdrav Gorcnj^kej, valček .............. ek .30 1.25 ."jO 30 N.'u v i.rške. 3' \ elikonočne. i ti ducat .........................4$ J/ raznih sloven-d.ih kraj-v, ducat ,4o Narodna noša. 5 ZEMLJEVIDI: .IZ Zemljepisni Atlas .Jugu-Javlj.j ____ Valetin Vodnika izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu ........ Vodnikova pratika L 1927...... Vodnikova pratika 1. 1928 ...... Vodniki in p repo roki .......... Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, broš. .......... Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovee, 3. zv. skupaj ........ Zvesti sin. povest .............. Zlatokopi „...................... Ženini naše Koprnele .......... Zmote in konec gdč. Pavle...... Zlata vas ...................... Zbirka narodnih pripovedk: I- Zbirka narodnih pripovedk: XX. del ■••••«•••»«•••••• .30 .25 30 30 .60 .60 .60 .35 .M 30 .35 .70 30 130 35 30 .45 .45 30 ,40 .40 (Gerhart Hauptman) Znamenje Štirih (Doyle) ....... 30 Zgodovinske anekdote ...........30 Po- [Z ognjem In mečem..............3.— ta. bral. 6. zvezek: Dr. Zober broftlrano ........ M .18 I Zločin in kazen, 1. ln n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega hnzarja .. .60 36 Zgodbe zdravnika Mozaika.......70 Zlati pantar ....................90 Železna cesta ...................1.25 l Joan Mi serija 1 Povesti lz fipnaskega življenja .................... .60 Kako sem se Jaz Ukal (Aleftovec) I. zvezek ......... 36 em m Jaz Ukal (AleSovee) II. zv. .. as Jaz likal (Aleioroc) III. zvesek brata, povest la mlaljo-nov v Koreji .............. 36 pH kralj id goaji mBc! 36 Kaj 00 Jo Markam sanjalo...... 35 Kriiov pat. roman (Bar) trd. vea. LU Kriicv po« patra Kupijenika .76 K*l m jo izmislil dr. Oks...... .45 Kraljevič berač ................ JE5 Kraljevič Marko ......................... .40 l^rsUkovi ®fcki*i8iil •« 1. «1. M — 04. b *ii|t — ta (tenOk) ...M CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (■NGLuui nonm ium» 62.— topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 stra„ brofi....... St. 20. (JuL Zeyer) Gompači in Komnrasaki, japonski roman. Is čeMine prevel dr. Fran Bradač. 154 str.. broS..............43 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI St. 21. (Fridolln Žolna) Dvanajst L zv. Vojnomlr ali poganstva .... 35 kraikočasnih sgodbic, II., 73 str. t. zv. Huda brezdno .......... 30 hrofi. ........................ 35 ; 3. zv. Vesele povesti............ 35 fit. 22. /Tr.latAiV C fa tmt.......... 8t. 22. (Tolsto!) Kreotzerievr. ---[5. av, feto^t ^ ^ NaS vsakdanji kruh ...................... 35 .66 St. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 atr^ broširano ..................... St 24. (E. L. Bolwer) Poslednji Šmewl Pompejev. L del. 365 str, broS.......................... St. 25. Poslednji dne vi Pompeja IL del ....................... St. 26. (L. Andrejev) trne maske. poslov. Josip Vidmar, 83 str. brofi. ........................ j St. 27. (Fran Erjavec) Brezpo- hcezpooetae, so str., brofi. ...... St 29. Tarzaa sin opic...... • Tarzan ain opice, tr. ves. ...L St. 31- Ribi likt .............. 36 SPISI ZA MLADINO: (AANflL) 2 tv. trdo vezano. Pripovedke ln gesmi ..............;......... 36 13. av. trdo vexano. Vsebuje 12 po-veati ........................ 36 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- j vesti ........................ 30 5. sr. trdo vezani. Vinski brat .. 36 i 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......... 30 IGRE: I . ______ • i gwiiil trgovec. Igrokas v 5. dejanj 36 \€ftm de M.' Herolens ko. j medija v petih dejanjih. Trdo ve-aaao ..........................1.76 NOVE PESMI S SPRE3IL JEVAN JE M KLAVIIiJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (.Prelovec) 30 Pesmarica moških zborov (Ealatka) ................................ 1,— MEŠANI In MOŠKI ZUOK Priložnostne pesmi i,u iicpii- čakovano. De k i® je stopila k mizi, pri kate/i so bili gostje še stoje zbrani. Nasmejala se je tako porogljivo in peklensko. da so vsi umolknili. Nato j je raztrgala bankovec na drobne kosce in vrgla papirčke v zrak: — Hvaia za denar! Požvižgam se na stotak! Malo sem vas pozabavala. povedala marsikaj.... Kupili ste si senzacijo, ki vam jo je dalo mo- : je pripovedovanje. Zdai zahtevam slično senzacijo zase! Vsi so stali kakor okameneli. — j Ženske so bile blede, moški vznemirjeni. Hoteli so poseči vmes. a nihče ni vedel. kako. Dekle z uiice se ie bilo medtem nalik divji mački pripravila na skok. Vrgla se je na princa in vzela njegovo glavo med svoje roke. Potem je pritisnila na njegove ustnice dolg. strasten poljub. Bila je podoba kakor da mu hoče izpiti, izsesati vso vročo kri iz žil. Princesa je preplašena zakriča-! la. Morali so jo postreči, da ni o-mahnila na tla. — In zdaj. — je dejalo škodo-; željno dekle z ulice. — sem popla- i čana. Več ne zahtevam cd vas! j Obrnivša se k princesi, je pristavila : — Nasitila sem se na njegovih ustnicah do besnosti! Navzlic ve-, likemu bogastvu ne boste nikoli ni' ti ne on pozabili na ta grešni po- ; ljub!.... Nato je stekla skozi vrata. Skord j polodprte duri pa je odmeval njen i hudobni, peklenski in škodoželjni j smeh. nadomestkov in tukaj ni TRAGIČNA SMRT STARKE Pred dnevi je posestnik Anton Melihcn iz Vrhega pogrešil svojo ženo. 68-leino Jcžefo Melihen. ki je odšla na obisk v sosednjo vas Me-dvedjek, kjer se j s zadrževala do mraka in nato odšla domov. Spotoma pa se ji je dogodila nesreča, za katero ni nihče slutil. Vse povpraševanje in iskanje je bilo za-man. Slutnje so napotile moža, da jo je j iskal ob poteku Mirni, ki je zaradi I deževja precej narasel. Domnevali! so. da se ji je moroda nesreča do- j goditi baš v trenutku, ko je imela j namen prestopiti ozko in nezavaro- j vano brv. pa ji je spodrsnilo in je i padla v narastlo Mirno, kjer se je utopila. Truplo je narasla voda odnesla s seboj. Po dolgem iskanju se je možu vendar čez šest dni posrečilo najti njeno truplo nekako 5 km od kraja, kjer se je starka ponesrečila. Nesrečni primer je pripisa: golemu naključju. NAŽGITE ENO in prepričajte se sami. Potem boste spoznali, kaj pomeni ''milejši in boljši o-kus". Uživali boste Chesterfield bolj kot katerokoli drugo cigareto. C 1930. Ličgett & Myf.:- s Tobacco C.> ★ one zadovoljujejo — jota it Chesterfield ENA ho vedno prednja čila VODITELJ HEIMWEHRA pa zelo ambiciozna, tenu\ tudi enako energična dama, ki vlada v sv^'ji rcdblni docela absolutis.. -n > Zelo je 2-merila mlademu Enisi:. da je pred leti pomešal med nemške hitlcrjevce. Id jih kt-. zvesta privržen ku Habsburz^nov prav nič ne mara. Sin je mora! svoje ke s Hitlerjem kmalu rop;-; prekiniti. Toda baš Sta-rhembergcve nekdanje zveze .s Hitlerjem so bile slavni povod za njegovo izredno kaii-jtro ki po ambicioznosti zri. •.. -.ia lil mater jc in bi se u: ;nii p.: -h',_ro otresti materinega n s te:n tudi Seipiovega vpliva. Siiua :ia y postala kritična volilnem u-pe-hlt-lerjecev. Zgledi vleče:o. Utegnil: bi zapeljat: tudi heimwehrovce, da bi nastopili pri voli:vah samostojno. Tc bi šlo v prvi vrsti na račun Seiplcve stranke. 7.1:0 je bilo treba ogenj zadušiti še pravočasno. Iz teh raz1.-: go v sta Seipei in Vau-' grin izzvala- v hi dno krizo in razpust parlamenta, s pomočjo kneginje kneginje Starhemberg oa pritisnila na kneza Ernsta, da se je v nasprotju s svojimi prejšnjimi nazori priključi! oni skupini hiemwehrovske-g-a vodstva ki je zahtevala čim cesneješe sodelovanje s krščanskimi socijalisti. Tako 30 prišli heim-wehrovci v vlado in je 31-letni Stc.r-hembee oostal notranii minister. obraz nekoč lep. Vozilo se je ustavilo. Princ je povabil dekle po stopnicah v vilo in v predsobi ji te celo pomagal sleči plašč. Skozi zaprta vrata se je slišalo smejanje razigrane družbe. Ko so se odprla vrata v salon. Je dekle obstalo na pra- Ako so vaši živci slabi ali tresoči Akii osla brli, nervozni. Kital in druzljiM. »•> hitro vznemirit*. n«~ morete dobro k put i, ali ute.»|Uo4no iziTjmiii. \ slahem ntaiijii. vat« mite Nuica-TuM '«• /.a nekaj dn| in puxiie koliko moV-nejAj in bolj emmični iKnlete po"ut1H. Ntig.i-Tone naredi \>e to za ke- oti iihti telo »trupov, M slab«* iiv«'-r»l sluteni. zniiuje tivljenje. ixpo*ta\Ij.i *!>{■»-»nI adritvjc, ter it.t|it-avt$ar ii\JJ*-nje «»-hoJo in temna Nvijfi«-Tone je prtneicel prenovljeno 'zdravje, vevjo mix . iiovu »revno življenje milijone ljudem. Daje Milo in nu*" or« KiintMn In deluje, iibnliia ulftit, |< >nuKa pretiHvi. odpravi ohistno hi mHiurnu dr.i-*.«-nje, odpravi raprtnieo in založi telo s rude zdravo krvjo VI lahko dobite Nuga-Tone v vsaki lekarni. Ako vai lekarnar tega nima v «.«loiet, recite mu. naj lato narmM za vi« t»d iij«ir»ve*a prekupčevalca —Adv. - "• » : "iiwhit iti rr;mrnmmmmuaaaauammmm ■■■nh h Mali Oglasi | ■ imajo velik uspeh 1 • k • m m mm (i n Prepričajte se! j nai.jpu Starhemberga prepričani, da bo ohranii samostojno:^ organizacije- tčr poskrbel za notran.o reorganizacije. V tem menju jih je potrjevalo predvsem to. da je bil Starhermbeig svoje dni č.un Ri:.-iei'jevee narodno-socijaL stranke in vnet pristaš samostojnega nastopa Heimwehra pr: volitvah. Da pa bi ohranili že tradicijonalne pri/.i;elj-ske odnošaje s krščanskimi soci-jalci, so poverili po izvolitvi Star-hemerga pred prag postavljenemu dok.orju Steidlu "posebno misijo " razgovorov s krščanskimi socijalci za primer volitev.■ Eteide pa je to misijo vzel zelo resnj. se vneto pogajal s krščanskimi socljalei in naposled sporočil vodstvu Heimwehra, da bi bili ti pripravljeni postaviti 25 heimwehrovce v na sigurna mesta svojih kandidatnih list. Nepričakovani oleiizivni sunek krščanskih sccijalcev prcxi dr. Scho-bru, ki mu ni mogel prelat dr. Seipei nikakor odpustiti!, da je postal zvezni kancelar in si celo upai voditi lastno politiko, pa je docela iz-premenil položaj in vlogo mladega Starhemberga. Iz borca za neodvisnost in samostojni nastep Heim-wehrda se je Starhemberg čez noč prelevil v zvestega oprodo dr. Seipla in krščanskih socijakev. V imenu istega Heimwehra, ki ga je hotel očuvati pred tem, da bi se spremenil v "gardo" krščanskih socijalcev je naenkrat postal oborožena garancija za obstoj manjšinske vlade Seipla in Vaugoina in ne samo proti socij ali stičnemu "Schutzbundu", nego tudi proti dr. Schobrovim policistom, ki so z nepričakovano o-stavko priljubljenega šefa zelo nezadovoljni. Kaj bodo dejali k tej novi vlogi voditelja" Heimwehra njeni člani in ostali voditelji, ki niso zapisani na življenje in smrt pre-datu Seipla, je še popolnoma negotovo. Kako je prišlo do tako nenadne in temeljite spreobrnitve kneea Starhemberga, je zagone tka, ki jo rešujejo po vsej Avstriji in o ka.e-ri se zlasti tu v Inomostu izredno mnogo govori. Najbolj razširjena in tudi najbolj verjetna je verzija, ki mi jo je z resignirano nevoljo odličen heimwehrovec na kratko označil s stavkom: "Mladi Starhemberg Je pokazal, da je boljši sin ko politik"*. Starhembergova mati je namreč vplivna članica krščanska-?oci -j aim stranke ter zvesta zaveznica in uefona prijateljica dr: Seipla. Ni ŠTEVILO SLEPCEV Nemški profesor Erds je izračunal. da ie na ?vetu 2.390.00C slepil se pravi 136.2 ieh nesrečnikov na vlakih 100 000 ljudi. Seveda >e to povrečno teviio v posameznih deželah zelc . preminja in znaša, na pr. v Fu.ptu 132D na 10U :; -:c ."• prebiv«: -ev, na o.oku Cipru 730. n-a Kitajskem 500. v evropski Rusiji 200 in v Indi ; 142. Nasprotno pit pride na vsakih 100 000 An-il^žev le 73 lepcev. na Francoskem na Isto i.evilo ijucli 71. v Združenih državah 62. v Nemčiji 61. na Ho-iandskem 46. v Konadi 45 in v Belgiji 41. Higieni in desni zdravilni vedi se je posrečilo znižati število slepcev v civiliziranih deželah v veliki meri. tako ne najdeš v de-Iželah. ki imajo prisilno ceplienje, nob?nih radi koz. ki so bili v prejšnjih časih silno pogosti. Tu-1 di oslepitve radi očesne kapavice in nezgod postanejo čim dalje redkejše. ŽEN ITN A PONI/OBA. P. i lak :s*ar 37 let s? želi seznaniti z rojakinjo 30 do 35 let staj-o, ki se hoče civilno poročiti. — PiSite r»a: J. K.. 242 Royce Ave., W. Toronto, i Ontario. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosim«, naj takoj javijo, koliko Pratik In Koledarjev potrebujejo. __ * _ KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST IS STREET NEW YORE* N. T. Razmere v vodstvu Heimwehra so 3ile pred »imenovanjem kneza Starhemberga zelo siabe. Med glavni-m*a voditeljema dr. Steidlom in dr. Pf rimer jem je prišlo dc ostrih sporov zaradi različnega naziranja v raznih notranjih in zananjlh p3- , litičnih vprašanjih. V notran^h; predvsem zaradi nepopustljivosti ! efenzivnosti dr. Stiidia proti vl-adi zveznega kancelarja ar. Schcbrs in ! zaradi njegove poslusnosti napram vo'dstvu krščansko-socijahie stranke, katcere poslanec je Steidel žc ; » dolg-a leta. v zunanje-političnih pa zaradi odpora proti polzkusoan dr. Pfrimerja. da bi speljal Heimwehr v italofilske vode, v katerih se počutijo prav dobro koroški in ši.ajer-ski heimwehr ovci. Posledice t^h sporov v vodstvu so se pokazale kmalu tudi v organizaciji sumi, ki* .ja zašla v zastoj, kar pomena pri sličnih pokretih ze tudi prvi korak z nazadovanju. Zaradi tega je nastopil proti obema smr„nina voditeljema mladi vodja izborno organiziranih spodrtjeav- j strijskih heimwehrovce v, knez Starhemberg. ki si je znal pridobiti v razmerom kratkem času veliko avtoriteto v najširših slojih heim-vehrowskega pokreta. V besednem dvoboju, ki ga je vodil s podporo raznih drugih odličnih članov organizacije, 'je docela porazil oba protivnika ter ju z enim udarcem odstranil s pozornice. Prizanaša! ni niti enemu niti drugemu. Podvrgel j je ostri kritiki vso taktiko vodstva,. kateremu je predvsem očital ne-1 jasnost v opredelitvi napram Italiji, s katero po njegovem mnenju ni mogoče sklepati rrikakih zvez. dokler ni rešeno vprlšanje Južne Tirolske. Zamer j al pa je vodstvu tu-do poizkuse, da bi izpremenilo Heimwehr v gardo* krščansko-soci-jalne stranke, oi njegovo nepopustljivo borbo proti dr. Schobru. Po i njegovem mnenju bi moralo vodstvo Heimwehra kovati politični kapital baš iz Schobrove politike, zlasti še iz njegove ustavne reforme. Nastop mladega kneza je zapustil globok odmev med ostalimi voditelji Heimwehra. ki so želeli predvsem ohraniti udarno silo Heimwehra in se še niso želeli obvezati do nobene politične stranke*. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da tvorijo večino ostalih vodij Heimwehra bivši cesarski generali in višji častniki, ki imatjo predvsem svoje veselje nad Heimwehrom kot specifično vojaško organizacijo. Ti možje so bili po Doloma t je INVEST M ENT BAN KERS' ASSOC IATION ol* AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, rla so nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1031 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resniea je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoe in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovan je se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakskr State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. •____... ______£3______ L KRATKA DNEVNA ZGODB; tia Riioir NE>V YORK. FRIDAY, NOVEMBER 14, 1931 M UIG ■LOTSra BAHT e. a a Čarovniško zlato. ROMAM IZ 2IYLJKRJA. Za Glas Naroda priredil G. P. Obraz ji je bil tuj. Tako ni izgledal njen oče, ko se je ljubeznjivo sklonil nad njeno posteljice ter ji rekel z žalostnim glasom: — Moja uboga, nvala Juta! Obrnila se je pro?. — P( 2nej£e slike mojega oieta ni? — Ne. kontesa! Juta je pogledala sliko grofice Ulrike ter stopila presenečena nazaj. — Kdo je ta? — Grofica Uli.ka vafei a.ara mati. — Meni se zdi, da sem ji zelo podobna! — Nato sem postala pozorna tudi jaz! Juta si je ogledala dobrohotni ter fini obraz ženske. Nato je od~ Ha poiasi skozi galerijo. Sempatam je obstala pred kako sliko ter prosila podrobneje informacije. Tudi pred sliko nesrečne Katarine Šarlote jc obstala. Skoro nehote je iztegnila roko proti nji. — Kc ntc a nej ne gieču predolgo te slike. Pravijo, da je prinesla Katar na Šarlcta nesrečo hiši Ravenauovih. Nekateri ljudje pravijo celo da so jo srečali. Juta se je uusmchnila. ~ Tcrej ima:e tudi grajski strah? O tem mi morate vse povedati, kar vam je znanega. Je ta Vclgemut je pričela pripovedovati. Juta je z um ima njem poslušala ter gledala neprestano v obraz ter ftine o H &arlote.|| Hladen zr?k je naenkrat potegnil skozi galerijo. Juto je pričelo zebsti in vrnila se je v svojo sabo. Nekoliko pa jo je bilo vendar strah, čeprav je domnavaln, da je popolnoma presta vsakega praznoverja. Zvečer je bila m za p:~v tako bogato in krasno obložena kot opsone. J;ta Je cpa2ila, da je pogrnjeno za dva. Z vpra>ujciim pogledom je pogledala na SeideLmanu, ki jo je takoj razumel. — Gcspcd erof bo zavžil večerjo v družbi kontese, — je sporočil ce-rim:niJalno. " ■ < T?kcj nato so ce odprla visoka vrata, ln vstopil je grof. Skrbno Je oil oblečen ter je dal Seidelmanu migljati naj začasno odstrani služabnike. * Juta j« stala utripajočega srca za svojim stolom. Ril vena u, zelo bled ter prepaden, je stopil k nji ter ji zrl gin jen v lepi, dekliški obraz. (Dalje pri hodnjič.) SEDAJ LAHKO KUPITE TO GLASOVNO TONKO ZA SAMO 50 CENTOV Značilna novost! Sedaj zamorete plačati samo 50 centov za to slovito zeliščno toniko, ki oprošča želodčnih neredov. bolezni na jetrih, zaprtja in splošne oslabelosti. Da razširimo krog našega znanstva. nudimo prakt'c-no 50c steklenico Trinerjeve-ga Vina. Razume se. da lah-kotudj v bodoče kupite veliko, ekonomske veliko-• sti, družinsko steklenico za isto redno ceno S1.25. Toda ta 50c velikost vam omogoči, da poskusite to izborno zdravilo po nizki ceni. Nikar ne trpite vsled želodčnih neredov, srčne upale, slabosti ali zaprtja! Ne jemljite cenenih pilu!. ko vam je potrebno olajšanje prebave! Ne postajajte nervozni, slabotni m vedne u-tru-eni! Znamenita tonika za štiri življenske svr-he telesnega sistema, želodec, jetra, mehur in prebavo, odstranja bolečine ter lahko očisti ves telesni sistem, pomaga prebavi ter da novo voljo in eneržijo. Trinerjevo Grenko Vino sestoji iz Buckthorn. Cas-cara, Sladnega ekstrakta in Californ:jskeca Vina — vse je ekstrakt zdravstvenih ž?l:šč. Na tisoče ljudi pravi, da daje izborno pomeč. BREZPLAČNI DESETDNEVNI DOKAZ Napravite ta poskus na naš riziko. Kupite steklenico Trinerjevega Grenkega Vina. Pijte ga po navodilih na steklenici deset dni. Če se potem m čutite boljšega v vsakem pogledu, vrnite, kar vam je ostalo, vašemu lekarnarju in on vam bo vrrul denar. Hitite in začnite s tem značilnim poskusom danes. POZOR, ROJAKI Is prejemate, Je ruvidno, Yam Je naročnina poilm Na &a-1 kajte toraj, da se Vaa opominja, temveč obnovite direktno, ali pa pri ca čih nažih zastopnikov. Kretanje Parnikov i—: Shipping New* — TRINER'S BITTER WINE trinerovo utnt so;tf vis* JOSEPH TRIM* , company CALIFORNIA Fontana, A. Hochevai Ban Francisco, Jacob Laoattfa COLORADO Denver, J. Bchutts Pueblo, Peter Cull*, A. Saltič. Sallda, Louis Costello. W&lsenburc. M. J. Baynk. INDIANA Indianapolis, Louis ILLINOIS Aumra, J. Verblcb Chicago. Joseph Bliah, J. BevMi, Mrs. F. Laurlch, Andrew SplUar. Cicero, J. Fablr-a. Joliot, a Anzelc, Mary Bamblcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija BarborldL Waukegan. Jots Zelene. kansas Glrard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2arar. Maryland Steyer. J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Yodoplver MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. nezich? Ja- RUMEN! INDIJANCI Doslej so bili znani Indijanci ko* rdečekožci. Tu pa tam so odkrili bele Indijance, ki niso nič druge-: ga, nego podivjani belokožci, pre-' gnani v gore v večnih vojnah pre-fui9th!a»id, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 3. decembra: A<4Uitarua. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham-bur« Hamburg, Cherbourg Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5- v PurtP> Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Oiympif, Cnerbuurg Augu.-tu^. Napoii. GeDOVA 6. decembra: Levi;>lhan, Cherbourg 10. decembra: \ ulcar.ia. Tr«t Berengaria. Cherbourg O«oige Washington. Cherbourg. Hamburg tunte Btancamano, Na(»oi!, Genova 11. decembra: Berlin. i:..u!<>gnf> Pur Mer, Brtmnn Huma, Napoll. (Jetiova !12. decembra: lie >1. (-'rani-*, Hfivr« St Clierbourg. Bremen ) 15. Oecemora: Eunipa, Cherbourg, Bremen { 16. decembra: Mauretania, Cherbourg 17 decembra: ! President Koosevelt, Cherbourg. Ham huig. New Vork. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: l>re-dcri. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Bullin, Cherbourg, H:.m»'Urg 24. decembra: Amerii a. I'hrrboarg. Hamburg 26. decembra: ltieui-i.( Cntrbourg, Hremen Milwjukec Cherbourg, Hamburg J7. decembra: Pari«, Hav Leviathan, Cherl)i>urg 31. decembra: Pre^irlent Hardlr.g Cherbourg, Hamburg 6 ONI PREKO OCEANA Naifciajt« in najbolj ua°*n* *«* >* ootovanj* nc c^rcmnlb ^arnlkJh: fie de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) UO P. M.) i PARIS 5. dec.; (4 P. M.) 24. dec. {4 P. M.) Najkrajga pot po feiemicl. VeakAo )• ▼ posebni kabini m vaeml Modern mi adobno^U — Pijana tn slavna francoska kwbfnja. laredno niake eane. VpraAaJt« kct«regako!l »ooblalfiaaaga agaata all FRENCH LINE 10 STATE ITRCCT niw york, n. y. ^ Kako se potuje v stari kraj in oazaj v Ameriko. Kdor jr namen jen potovati ▼ stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in prip«>~ ročanio vedi.o le prvonsme brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Urez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več t dprl brzojavko ter omahnil nazaj .irr.rtno bled Takrat je bil se zelo ponosen ter krepak moiuk. Stopila -t m poleg, da mu pomagam, ker sem se bala, da bo omahnil. On pa se je že opomogel ter zuhteval z surovim glasom Seidelmana. Eno uro pozneje pa je odpotoval. Ni trajalo dolgo, ko smo zopet videli oba gospoda, — a grofa Hans-Georga nismo mogli več spoznati! — In moja mati? — je vprašala Juta hitro. Go.^a Vulgemut je gledala v drugo smer, ko je eidgovorila: — Grofice Gvendeline nismo videli več, — umrla je tam doli, na Jugu ... Umrla, — tako mlada in lepa! — je vprašala Juta žalostno. Da, lepa je bila grofica Gvenaelina s svojimi zlatimi lasmi ter belo, nežno kožo! — Moj oče jc je gotovo zelo objokoval! — To je pač mogoče, a cd enega časa ga nismo nič več videli smejati S3. In jaz sem šla takoj, po očetovi smrti v penzijonat? Ne dclgo zatem. Preveč žalestno je bilo v Ravenau in otro!: potrebuje solni ne ga svita ter vesele okolice. Nekaj časa je postalo vse tiho. Go.^pa Vclgemut je hotela že oditi, ko je Ju'.*a naenkraO rekla: — Ali ni v gradu nikakih slik mejih starišev? — Pcitrei grofa Hans-Gecrga visi v delovni sebi gospoda grofa. Ista slikr, visi tudi v gale r:ji pradedov. Predstavlja ga. ko je bil še vesel ter zdrav. O mrtvi grofici Gvedelini pu ni nikake slike. Naslikali naj bi jo pozneje za galerijo. — ALi mi hoču.e pokazati galerijo? — Kcntesi je treba le ukazati. Ali hočete takoj? — Prosim. Juta se je dvignila ter odšla po stopnicah. Par trenutkov pozneje je že stala pred sliko svojega očetu. Dolge časa je gledala v solnčni, blesteči obraz očeta in srce jo je bolelo.