leto xvn. r Celju, dn« 2. avgusta 1907. Štev. DOMOVINA ji Schllkr£vic< cesti St 3.—Dopise blagovolite fran- bfeala trikrat na teden, vsak ■■■itl|ilt, Wt*s in petek ter velja za Avstrfyo in NemčHo 12 kron, pol let* 6 kron. 8 mesece •'» krone. Za Ameriko tn druge dežele toliko več, kolikor znata poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naaočntna ee pošilja upravništvu. plačije ae vaaprej. a T< e plačuje od vsake petlt-vrete po 20 vinariev za vsa-okra t: za večje Inserate in mnogokratao Inseriranje znaten popust Samouprava. Dljuštvo la sjuooaprava. V .Časopisu českeho studenstva" zvezek od jnlija 1906, čitamo na 7. strani: »Pred vsem je potreba, da bi bila aa vseučilišča in na tebniki osnovana stolica za samoupravo. Dijaštvo •amo bi moralo na kakem vsedijaskem shodu sprožiti o tem predmetu razpravo. Nič manj važen in lažje izvršljiv je predlog, naj bi .Všekrd" (dijaško društvo) ali še bolje kako osrednje dijaško društvo upeljalo javnopravne kurze. kateri naj bi se vsako leto ponavljali ter bi imeli nalogo udeležnike temeljito seznaniti s celim kompleksom javne uprave, z nje organi in njenim organizmom. Kkskarzije zaradi ogle-danja raznih zavodov in naprav bi jako ugodno predavanja spopolnjevale. Predavateljev bi se lakko dobilo v vrstah mlajših profesorjev, deželnih, miristratskih in drugih samoupravnih uradnikov in odvetnikov. V dijaških čitalnicah naj ne manjkajo samoupravni časopisi, v njih kajižnkah pa ostali spisi iz stroke javnega prava. V vseh pokrajinskih dijaških društvih naj bode vsaj en shod članov vsako leto posvečen vprašanju: .Samouprava in češko razumnifttvo". Dijaška društva pripravljajte svojim članom ogledovanje zavodov in podjetij •amoupravnih korporacij — deželnih, okrajnih ter občinskih dobrodelnih zavodov, kanalizacijskih in cestnih del. vodovodov, elektraren, plinareu, gasil-niških central itd. V dijaških listih, koledarjih in almanahih naj bode redoma po en članek n samoupravne stroke. O počitnicah priporočamo svojim tovarišem, naj vstopajo kot volonterji pri priznanih samoupravnih uradnikih. S prakso, in naj bode še tako kratka, p dobiš najboljši upogled v samo-upravno delo in zanesljivo podlago za nadaljuo samoizobrazbo v stroki samouprave." Tak program si je postavilo češko dijaštvo pred enim Koiu za eno stroko svoje delavnosti. Načrt je tako dober, tako jasen in spodbujevalen. da ga pri-občujemo v vernem prevoda ;er obračamo nanj pozornost onega dela našega dijaštvu, ki bi inn bil ostal morda še ■eznan. Potreba temeljite reforme vse samouprave, deželne, okrajne, občinske, pa tudi zadružniške je povsod v A v striji velika in od vseh priznana. Namenili smo se zato obračati temo vprašanju Večjo pozornost ter prinašati predloge, načrte in poročila o že izvedenih ali priporočenih reformah v vseh strokah samouprave. Prosimo pa naše čitatelje in naročnike, naj nas v tem podpirajo ter nam pošiljajo članke in poročila o vseh v to stroko spada-jočih predmetih. To je nevtralno polje, ki nima s politiko nikake zveze; v tej stroki lahko sodelujemo vsi, naj nas tndi loči sicer cel svet v političnem in svetovnem naziranju, dovolj je, da nas druži želja dvigniti v gospodarskem in nmstvenem oziru svoj narod. Vetno zadolževanje. Večno delanje dolgov v občinah in okrajih je karakteristični znak naše samouprave. To je komodni sistem, kateri ne povišuje doklad in zaradi tega davkoplačevalcev ue boli. Najprej so delale naše občine dolgov« s kratko odplačilno dobo. Ker se je pa teh dolgov tekom časa nabralo kakor cvetja, je njih amortizacija (odplačevanje) in o^-estovanje spravilo v nevarnost .zmerno višanje*4 doklad. Tt pa se začenja nadaljni razvoj te znamenite finančne prakse: konversije kratkodobuih dolgov v dolgodobne. Hipni.efekt je znaten: 21 letno odplačevanje dolga per 500.000 K pri 4% obrestovanju zahteva letne obtežitve proračuna v skupnem znesku 35.000 K. — Ako ta dolg konventiramo na 72-letno odplačevanje, obtežimo proračun pri 49 $ obrestovanju s skupnim zneskom 21.250 K La leto ter oprostimo 13.750 K na leto za kritje dragih potreb, In zopet lahko eno. dve. morda celo pet let veselo gospodarimo naprej, ne da bi nam bilo treba povišati do-klade in naša uprava uživa največjo priljubljenost davkoplačevalcev. Toda kakošna je draga stran te finančni operacije? V prvem primeru 21 letnega odplačevanja posojila per 500.000 K. plača se v teh 21'65 letih z letnim obrokom per 35.000. skupaj 757.750 K; v dragem slučajn 72letnega odplačevanja z letnim obrokom per 21.250 K. plača se v teh 72 24 letih sknpaj 1.535.100 K. Od teh skupnih zneskov odpade na 4' 0 obresti v prvem slnčaju kratkodobn^ga odplačila 887.670 K, dočim narastejo v drugem primeru počasnega odplače- vanja za .72 let obresti M 4tiH-kratei zamk 1,888.100 K. In to se imenuje varčno gospodarstvo! Imamo pa še drag star in preskusen način, kako si preskrbeti potrebni kapital za draga podjetja naših občin. Nalagati taka M«a obroka mm ofcrooti, daklw aaraete potratni kapital. spoznamo finančni efekt tega na-wum, moramo ubrati v svojih računih nasprotuo pot ter si moramo zračnnati, kak znesek bi morali vsako leto vložiti na obresti, da bi v 21 letih dosegli potrebni kapital per 500.000 K. Ako računamo s 4" 0 obrestovanjem naših vlog. morali bi vlagati le po 18.040 K na leto. »ko smemo pa računati s 4rV# obrestovanjem, potem nam zadostuje vsakoletna vlosra per 14.880 K. Po >f m načina .delanja dolgov" moramo postavljati v proračun po 35.000 K na leto, po drnpom načina .vlaganja obrokov na obresti" pa samo 15.64 0 K, teroj manj Iz tu navedenih izvajanj prihajamo do teh-le reformnih predlogov: 1. Redne izdatke naj se vedno pokriva z rednimi dohodki. 2. Ako se objavi tekom leta nepričakovan nujen reden izdatek, mora biti koj v prihodnjem letu v proračunu pokrit Ako je bil ta izdatek previsok, tako da bi njega pokritje provzročilo preveliko povišanje doklad, naj se pokrije s posojilom na LISTEK. Martin Žunkovič: Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt? Ocmil dr. Henrik Taa«. .Domovina' je prinesla 26. no-»satira 1906 v štev. 138 kritizo dela (artina Žunkoviča: Wann worde ttittftleoropa von den Slaven besiedelt ? fcilrag zor Kiarnng eines Geachichts-°*4 (ielehrtenirrtums. Kritik zrnatra knjigo kratkomalo M vsako ceno ter pripominja: .Ce knjigo pazno čitamo, ue vemo, ali bi * smejali, ali jezili. Smejemo se, ko vidimo filološke orgije samozavestnega Pisatelja, jezimo se, ker se bode ves »vet smejal, kaki ljudje se pri nas ire-rirajo za znanstvenike." Jaz pa si dovoljujem reči o tem kritiku, da je tnk, da človek ne ve, ali »e jezil, ali smejal: Smejal. «o eit* čudne sklepe kritika, jezil, ko kaki ljudje se gerirajo za znan-«vene kritike. »Narodni listy" v Pragi so prinesli v št. od 23. septembra 1906 tudi kritiko iste knjige. Priporočil bi mlademu kritiku v .Domovini", da bi to dobrohotno feljtonističoo kritiko prečita!, da bi za bodoče vedel, kako napisati kaj pametnega, kedar ni časa ni mesta za strogo znanstveno kritiko. Češki kritik, vsestransko izobražen, znan publicist, v uvodu svoje »kronike" pravi: Kako težko je človeku ravno za počitnice dobiti pametno čtivo. Zaman je bil iskal za ono leto kaj primernega in konečno je naletel na knjigo Žunkovičevo. na kateri se je »prav osvežil". Prava kritika Žunkovičevega dela je v istini jako težavna. O knjigi Zunkovičevi pa sme biti vendar le ena godba in ta je: misel Zunkovičeva je po bistvu uprav genialna, ker je instinktivna, ker izvira iz one intuitete in imaginacije, katera nam je dala največje iznajdbe vede in ki je predpogoj vsega velikega napredka — vede. »Anschaung lehrt, was Geschichte verschweigt" piše veliki zgodovinopisec Georg Niebour. »Les plus belles d«4-convertes, en biologie. en chemie. en medicine, en physique. sont presque tontes parties d' une h.vpotese fouraie par 1'imagination ou la raison :iysti-que", pravi Maeterlinck. Najbolj bi grešil Zunkovič s tem. da v svoji knjigi pri filoloskih dedukcijah preziru iilološko metodo. Nasprotno! Zunkovič nikjer ne trdi. da je filolog. marveč trdi, da pri vprašanju, kako rešiti vprašanje naselitve narodov v Kvropi ne prihaja v prvi vrsti v poštev filologični in historični moment ampak krajevna formacija ter ekonomični iu sociologični elementi, i Filolog ne more dragače nego dednk-tivno postopati, zato pa je gotov le v svojem lastnem okvirju. Kakor hitro hoče delati filolog sklepe na zgodovino in etnogratijo in še bolj ua sociologijo, potem je prekoračil svojo mejo ter uporabljal napačno svojo deduatično metodo tam. kjer ravno ta ni mogoča. Zunkovič se bori po svoji instinktivno genialni misli proti veliki napaki sanjavih germanskih učenjakov kakor Gaspar Zeuss v svojem delu .Die Deutschen und die Nachbarstammc". kjer trdi: Die Spracho gibt sicheres Zeugniss. irrt nicht. wahrend eine alte Nachricht wohl irren kann und der sicherste Iieitstern durch das Altertum is: Sprachenkunde". Kakor hitro si stavlja filologija a la Zeuss take cilje in naloge, potem je ista gola igra z besedami, gola p:azna ideologija in ravno proti tej se Zunkovič instinktivno genialao bori. Iz knjige Zunkovičeve pa veje tudi pristnost Zunkovič ni posnel svojih misli drugod, ampak je prišel sam do njih potom intuicije. Zato je knjiga vesel pojav in zato vsa čast pisatelju. Pisatelj je moral iz teh razlogov že naprej čutiti, da ga slovenski filologi ali ne omenijo, ker bi bil pod vsako kritiko ali pa mu privoščijo take kratke obsodbe, kakor kritik ,— on" v .Domovini". Saj je ena največjih napak naših akademikov in izmed teh v prvi vrsti filologov. da nočejo poznati izven svojih strokovnih študij nič drugega. To vpliva celo na njih značaj tako, da re zde osebno nekoliko vzvišenim nad drage strokovnjake. Je pač gola abstraktna filologija tako suhoparna, da jo vzdržuje edino le ta domišljavost (Dalje pr ikA zastavo, katero naj bode najdlje v treh letih povrnjeno. S. Premena (konversija) posojila, sklenjenega na višje obresti, v posojilo na nilje obresti pa z isto dobo dopla-čanja. se priporoča v toliko, v kolikor ai posojilo samo 2e staro nad deset let 4. Ako ie kapital odplačuje le dlje nego deset let in če je za vloge višja obrestna mera nego za posojilo, bo pač boljše konversijo opustiti ter mesto tega nabirati samostojni fond sa pospeševanje odpla-čanja posojila. Nasprotno pa. če je navadna obrestna mera za vloge manjša nego obrestna mera posojila. na katero bi se izvedlo kon-versijo. bo bolje konvertirati 5. V občinah, preobloženih z raznovrstnimi dolgovi, se priporoča izvesti konversijo in nniflkacijo (zedinjenje) vseh starih dolgov v en sam edini dolg z manjšim obrestnim odstotkom in s primerno, kvečjemu SOletno dobo odplačevanja. Znesek, katerega prištedimo vsled konversije. naj se pa porabi izključno za nabiranje fonda za pospeševanje odplačila. 6. Pri vsakem novem podjetju naj se pa dosledno postopa po načinu .vlaganja obrokov na obresti". Počasnejši tempo bode zdrav ne samo za finančne razmere občine, pronzročil bo tudi zrelejše razmišljanje in bolj stro-kovnjaško pripravo podjetja, za katero se gre. 7. Vsaka občina naj si takoj osnuje posebni blagajniški fond za provizorična pokrivanja izdatkov, ka* terih plačilo zapade začetkom upravnega leta, ko se doklade še polagoma stekajo. 8. Za poravnanje zgub, izvirajočih iz odpisa doklad vsled po uirnah pro-vzročeuih škod, naj se ustanovi poseben poravnavalni fond, v kateri naj se vlaga vsako leto določena, v dobrih letih večja, v slabih pa manjša vsota. Politični pregled. Ptufla Jiftii Boj za reformo deiclnih volilnih redov ae bode kmalo razširil po vsej državi. Češka soc. demoracija bode na letošnjem kongresu v Plznn zahtevala, naj se uvede za češki delelni zbor splošna in jednaka volilna pravica. Za sedaj bi se zadovoljili ako bi tndi na češkem viada voktroirala volilni red, kakeršen je na Mora vtkem v veljavi, s posebno knrijo s splošno volilno pravico. Nemci ae vsaki reformi upirajo, ako se jim ne dovolijo njih zahteve glede razdelitve delelnih in državnih nradov v nemške in češke, razdelitve okrajev v češke in nemške itd. • Iz Galicije poročajo, da bode v jeseni v deielnem zboru gališkem stavljen predlog, naj se delelni volilni red spremeni v tem smisls, da se dosedanjim kuri jam doda kirija splošne in jednake volilne pravice. Da bi pa slahčiei in gospodujoča klika ne trpela kake škode, bode obenem volilna pravica ve! posestnikov znatno razširjena, inteligenci in vseučilišču bode nakazano določeno število mandatov! Herz, was wilst da noch mehr! • Poslanec Vasilko je govoril na shodu v Moldavici o razmerju Rusinov k posamičnim parlamentarnim strankam tako le: V novi zbornici so bili Rasini od dragih strank popolnoma izolirani Slovani in posebno Čehi so slnlili cela desetletja poljskemu klubu ter so s tem pomagali nai narod tlačiti Tndi silno klerikalni značaj slovanskega taborja nas deli od slovan- skega bloka. Nemci stoje pod vlado krščanskih socialcev in te vede praktično prijateljstvo k Poljakom. Poljski klub ni bil nikdar tako močan, kakor sedaj. Na njega ramenih sloni cel nemški blok in cela desnica. Mi Kusini s soc. demokrati zionisti in nemškimi napredajaki tvorili smo neznatno manjšino". Nemški provincialni listi obsojajo taktiko nemško-nacijonalnih poslancev, kateri se brez odpora klanjajo odločujočemu uplivu kršč. socialcev. Salz-burger Ztg. piše: .Nevarnost ultra-reakcionarnega režima v Avstriji je neposrednje blizo in da je tako daleč prišlo, se imamo zahvaliti onemoglosti nemško-nacionalne zveze . . . Ako se poslanci še o pravem času ne spametujejo. pojde ljudstvo pri bližnjih volitvah prek njih na dnevni red." — .Tiroler Tagblatt" imenuje taktiko svobodomiselnih poslancev samomor in trdi. da bodo svobodomiselni in radikalni elementi čedalje bolj prehajali v soc. dem. tabor, ker so soc. dem. edini zastopniki svobodomiselnih idej. Košut si je dovolil nov predrzen napad na hrvatske pošte. Poslal je zagrebškemu poštnemu ravnateljstvu cirknlar (št 1099) v katerem nareja, naj se dne 1. avgusta t L umaknejo iz prometa vse dosedanje tiskovine namenjene za inozemstvo ter naj se nadomestijo s tiskovinami samo z madžarskim in francoskim tekstom. Te tiskovine je dovoljeno popisati samo madžarski ali francoski, kdor ne zna nobenega teh dveh jezikov ne more na Hrvatskem stopiti v zvezo z inozemstvom. Za take stranke je nastavljen poseben uradnik. — Radovedni smo. kaj si bodo ti azijataki nomadi še drznili in kako dolgo bodo Hrvatje prenašali te nečuvene njib nesramnosti. " . Pa pel Pij X. je nedavno isdal Sjrllabns (zaznamek vseh takozvanih krivih naukov naše dobe.) Sjrllabns Pija X. obseza 65 zavrženih naukov moderne bogoslovne vede. S tem obsoja v stvari vso moderno bogoslovno vedo, v kolikor se je bila povspela na znanstveno stališče in ai bila samo para fraza in premlevanje sredajeveške sko-lastike. In vendar trdi isti Sjrllabus, „da se katoliška cerkev ne zoperstavlja napredka prirodne in bogoslovne vede." ČL 2. SjUaba pravi: .Cerkvena nalaga Sv. Pisma ni podvržena kritiki" ter za-meče s tem nauk modernih bogo-slovcev, ki pravi, da se Sv. Pismo — -ne sme razlagati drugače, kakor drage človeške spise". (18. zavrženi članek). Tako je ovrlenih in kot krivo-veretvo obsojenih 65 stavkov ali naukov moderne bogoslovne vede ter s tem katoliška teologija kot veda onemogočena. To je s trpkostjo napolnilo vse one katoliške znanstvenike, kateri so bili katolištvu od srca vdani ter so verjeli da se da avesti v soglasje z zahtevami moderne dobe in moderne vede. skratka, ki so verjeli, da se katolicizem le da in hoče reformirati SjUabns je vse te ljndi nemilo razočaral. — Nek katoliški duhovnik piše v „Frankfurter Ztg." od 21. m. m. članek o današnji katoliški cerkvi (die katholiscbe Kirche von heate). v katerem ostro in dobro presoja razmere cerkve in razlaga inferioraost katoličanov. Na konca pravi: „Tam srednji vek — tn novi vek! Okrog tega se vrti vprašanje, naj li vlada srednji vek s svojo ozkoprsno omejenostjo, s svojo leljo po preganjanju, svojo klerikalno gospodovalnostjo, s svojo lenostjo, naj li še dalje traja naša inferioraost — ali naj katoličani, ne da bi zato postali svoji cerkvi neverni, končno zares zapuste srednji vek in postanejo novodobni, napredni ljudje — to je notranje psihologično jedro današnjega gibanja4 — Nejevolji proti nazadnjaškemu sjrllabu je dal duška tudi Merkler, profesor katoliške fakulte na arOrzburškem vseučilišču na komersu katoliškega dijaškega draitva '.Marco-mannia" Profesor Merkler je dejal: .Stanje krščanske vede ni samo podobno stanju sa časa kraljs Ezdre. kateri si je prizadeval obnoviti kraljestvo v Palestini; je še hujše. Mi smo jednaki onim. ki so bili v Jeruzalemu smrti posvečeni zaprti, oblegani in prisiljeni bojevati se v svojem domačem taboru." Na to je še govoril proti sumni-čenjn. hujskanju in obrekovanju, s katerim se dela proti bogoslovni vedi v \Vnrzburgu, proti nje velikemu mrtvemu Scheilu, upa vender, da bode nad .vsemi bogoslovnimi hijenami (Hjrinen-Theo-logen) solnce resnice zmagalo". Tu naj pripomnimo, da so pred malo leti p:ofesorja Schella tudi oflcijclni katoliški krogi proslavljali kot obnovitelja katoliške vede in stvarnika modernega katolicizma. Nabrali so po njegovi smrti svoto. da bi mu postavili primeren spomenik. Kar naenkrat so v Rimu zopet pregledali njegove spise in ga zbrisali z imenika stebrov in obnoviteljev katolištva in prepovedali so mu celo spomenik. To in sjrllabus je profesorja Merklerja in druge globoko užalilo, ker vidijo, da so oficielni krogi katoliške cerkve vdarjeni z neozdravljivo slepoto. Po sjrllabu papeža Pija X. ne more o tem več nikdo dvomiti. V dokaz temu smo navedli dva katoliška glasa o tem. la W>n|y« vrt tega pa voziu sedaj po dva htzovlaka na dan med Trstom in Di-»ejem tndi po driavni leleznici čez Utvico in Celovec. Zanimivo je dejstvo, da tivijo od tistih tehniških uradnikov, kateri so bili nasUvljeni leu 1857 na progi čez Kraa samo še štirje, med temi se nahajajo B; bar (oče našega sedajnega drtavnega poslanca gosp. dr. Otokarja Rjbala) in pa Vaš SU- jertki rojak, bivii driavni poelanec g. Mihael Voiajak, kateri je bil aaiUvljen na Bakeku. kar ie omenja goap. dr. .Toeip Voiajak v tvojih apo-ainih. -č. Slovenske novice. otajarako. — Predsednikom Najvišjega aod-aega la kaaae(jekega drora je imenovan dr. Bober, ki je bil le dvakrat, v Gautachovem in Thuraovem mini-sterstvn, pravosodni minister. Nemci so sploh pričakovali, da sede njih Ijab-Ijenec, tedanji juatični minister dr. Klein na to mesto, zato so dr. Ruberjevo imenovanje zelo nevljndno pozdravili. Posebno .N. Fr. Presse" se je v tem odlikovala Raberju očitajo, da je vplival na ono razsodbo Najviijega sodnega dvora, s katero te ;e Cehom priznala jezikovna ravnopravnost na temelja kabinetnega liaU cesarja Ferdinanda Sehmerling je bil čitto drugačen aol te je znal vedno pravico podrediti političnim namenom. Po tem toditi, Ruber Nemcem ni po goda Nadejamo te, da ottane zvest načelom pravičnosti ia zakonitoiti ter da bode tndi aam Slovencem pravičen. Najviiji aodai dvor atoji pred velikimi nalogami Nov dah mora zavladati v dvoranah te najviije sodne instance, ki ae je do sedaj zapirala nem zahtevam po ravnoprav-nosti. Ako bode dr. Baber mol dovolj pogumen in močan, da to reformo izvede, pozdravljamo njegovo imenovanje kot obljabo pravičnejie bodočnoati — Vojaška lateadaaea 3. roja naznanja, da se bode razpravljalo o ponudbah »ena, slame, drv, premoga ia deloma ona n vojaike potrebe od 1. oktobra 1807 do 30. septembra 1908 za garaizije Maribor, Slor. Riatrica ia St ras v Maribora dae 9. avgaste ia ta garaizije Celje ia Ptuj v Celja dne 10. avgatte. Natančnejše pogoje dajejo politične obluti, goepodartka draitva ia aprava vojaškega skladišča v Maribora. — Izpred celjskega aodltča. Obsojen je bil 74 letni občintki uboiec iz Sloveajgradca radi aravnega prettopkt proti 13 letaema dekleta k trimesečni ječi. — Profesor Friaekaaf piie v mariborskih .Skdoet Stimmea" o grdih napakah znane Richterjeve .Lehrb. d. Geogr." ta gimnazije Čuditi ae moramo, da je naečno miuiaterztvo vobče odobrilo to knjigo ia da hočejo po-suviti Nemci tema strokovnjaku spomenik v Soinogradu! — Slavnaet v talea. Svoj poeet tlavuosti je nazaaail triaikl poslanec dr. Rybtf. — Slavnosti v talea te odeleli ljnbljaaaki .Sokol" korporatirno t za tUvo. V Celje m pripelje ob 9. uri 34 min. dopoldne. — Nedeljske sokolske elavaeetl v talea ae udeleii tadi prostovoljno gasilno draitvo it Trbovelj in ticer korporatirno a tattevo. .Na pomoč!" — Desetletnica .Celjskega Sokola*. Ravnokar bo preteklo 10 let (8. avgaate), kar je .Celjaki Sokol", materao draitvo .Sokola" v talen, razvilo tvoj prapor. Ob Uj obletnici obhaja nekdanji odtek .Celjtkega Sokola" v Žalca tUvnott razvitja prapora .Sokola" v Žalcu. Mnoga dela in lepi utpehi .Celjskega Sokola' lete v .Žalskem Sokolu". Obenem z Žalčani obhaja tedaj tndi .Celjski Sokol' svoj praznik v nedeljo v Žalcu: desetletnico avojega prapara in uspeh dela praznujejo Celjani. — V spored slavnosti v Žalcu. Posebni vlak se odpelje iz Celja ob četrt na dvanajst dopoldan. Opozarjamo. da se za ta posebni vlak po- bira votniaa: 40 vin. v IIL, 60 vin. v II razredu v vlaka Oni. ki pobirajo vozatao, imajo bel z aak a črnim napisom: .Blagajnik." Liatki, kupljeni pri blagajni, ne veljajo aa poaebne vlake, tadi littki aa nazaj ao neveljavni. — Prihod v talec t potebnim vUkom ob 1137 ari Na kolodvora tprr;ea z godbo, telovadci odkorakajo z godbo aa telovadiiče. Za telovadce je pripravljen obed ob tri četrt aa eno v Roblekovem vrtnem salonu. Dragi gostje ae zbirajo po posebnem vlaku v dvorani g. F. Hodnika kjer aorejo tadi obedovati Pretimo, da vtak, kdor ieli obed, to nemtdoma naznani .Sokola" v Žalec. Ob 1. nri popoldne pri vlaku zopet sprejem z godbo. Med tri četrt aa a. in drago aro te zbirajo tokoltka draitva na telovadiSčo, draga draitva pa pred obči nako kilo. Točno ob a. ari pozdrav. Po iupanovea pozdrava odkorakajo draitva v drevored, kjer te razvije prapor. Za red akrbijo reditelji: bel taak z napiaom .Reditelj " Po razvitja zattave tprevod po trgu na tlavnottni prottor. Vstopnina k ljudtki slavnosti prosta. Vatapniaa na tolovadiiči na tribaae 1 K, oateli »odeli 60 via. ttojiiča ao vin. — Na predvečer alavaosti dae 3. avgatte poje slavno pevsko draitvo .Edinost" pod-oknico k umiri, relerodni goepej Ani Rohlek. Pri koncerta v nedeljo popoldan todeluje: .ŠoiUnjtkt narodna godba", pertki zbor .DeL podpornega draitva v Celja", .Šeatpavelaki pevtki zbor* in .Edinost* v Žalca a izbranim sporedom. Priprave ta slavnost ao v najlepšem teka. Sedelev je ta 1500 oeeb. Damtki kositi t ntrajno pridnottjo skrbi, da bodo iotori kar aaj bogatejše zaloteni in kar najlepie opraaljeai Na tlavaoataem proatora je pitana dvorana. Zvečer a metalni ogeaj. Zaaiaaajo u tlavaoat je po vaej Savinski dolini velikanako. — V St Petra v Sav. doUal se je attaaoviU raifajznovka — Narodna čitalnica v Mozirja bode tlavilt 30 letnico avojega obetenka meteca avgatte t i aa tloveaen način. Čattao je za ateri trg Mozirje, da za-aore obhajati Ukien jakilej. Priprave to velike ia M je nadejati obile ude-ldbe od blizu ia daleč; več draitev poleti na slavnost, med temi omenimo aUvno pevsko draitvo, .Vranako Vilo", ki pride korporatirno t zasuvo. Veselica bode imela značaj .Gregorčičeve zUvnoati'. O tem prihodnjič natančneje. Slavna draitva proeimo, da takoj javijo tvojo adelelbo in sodelovanje. Nadejamo te, da tudi Celjani poletijo v naš lepi planintki kraj, taj jo ugodna zveza Savinjske Ieleznice. Hod iz Paike vasi do Mozirja pribliino 30 minut. — b gor*je Savlnake doline nam piše nekdo, da je čital v .Deutsche Wackt'. da prirede celjski nemiki trgovci in-njih pomočniki veselico na korist nemškega .Schalvereina'. Dopisnik se r tem dopisa hadaje nad tem, da dajejo ti nemiki trgovci, ki iive od Slovencev, tvoj od Slovencev pridobljen denar v protislovenske in Slovencem narodno pogubne svrhe. Dopisnik se jezi nad nezavednostjo slovenskih kon-sameetov in trgovcev, ki od svojih ponemčevaleev in narodnib nničiUljev kupujejo ter jim dajejo sami potrebna sredstva v dosego n'ih slovenoirskih namenov. Temu dosuvljamo, da vse to ne pomaga. Poučujte odjemalce — in glejte, da bodo naši trgovci Uko izvrstni Uko reelni da bode z njimi vsaka konkurenca nemogoča. Dobro blago se samo hvali, dober delavec dobi Udi svoje priznaisje. Danes naši trgovci navadno svojih nemških kon- kurentov niti ne doaegajo. Boj je boj goepoda — ta velja moč rasama ia izboraott orolja. več nego narodnostni oziri ia navdaieaje. — Bralno draitva v Dratmlrja pri Soitaaju priredi 18. avgatte t L veliko Ijtdtko veselico as vita gotp. .BatitU'. Natančen tpored priobčimo prihodnjič. — Seaj oči ee Urad iaabraio-valalb draitev* aa gp. Štajerskem je naznanilo tvoj prittop .Bralno ia pevsko draitvo" aa Zg. Poakvi. Naj atore to tadi draga draitva v kratkem! — Vu totaderna naznanila sprejema aredaiitvo .Domovine", .Nar. liate" ia celjaki odtek .Proevete" na aatlor: Janko Leiničar, Celje, Graben 3. Ta te tadi dobe potrohaa pojataila. — Iz Zg. Paaikve. V nedeljo, dne as. julija amo imeli mi ponkoviki pevci res vesel daa. Obhajali smo god aaie obče tpoitovaae ia priljubljene tajnice .Bralnega ia pevakega draitva" goepodične Anke Hroratin. Zapeli amo par veeelih pesni ia te navduševali narodno - ttvar, za katero bomo tadi odalej stali trdno kakor tkale Gospodični tlavljenki pa od srca telimo, aaj ie dočaka adrava ia reaeU ie maogo let ter ji naj ia Bog meči, da bo mogla ie naprej r blagor naroda ia aaiema draitva tako vaete delovati kakor je to storila doalej. Fantje e fare. — b Škofje v aal. Po drugod te dela aa to, da bi ae tganjepitje kolikor mogoče omejilo ia odpravilo. Pri taa tmo pa tako napredni, da te otvori z dovoljenjem občine v Ustni občintki kili v Skofji vaai v kratkem tganjarija. Kam bomo priili če bodo le celo občine začele Širiti »trap med ljudstvo, ki bi ga morale pred to moderno k igo tv ari ti I — Ii Tajnika. Po dolgem četa, tkoro po petnajttik letih draitveaega tpaaja, je priredila podraiaiea tv. Cirila ia Metoda n Škofjo ras pretočeno nedeljo domačo veeelico, a katero tmo pnv zadovoljni Udeleiba ticer ni bila taka kakor tmo je rajoni pri čitalničnih prireditvah, maraikoga izmed domačih mpo pogrešali Prihiteli pa to k nam goatje iz Šmartaa, Nove cerkve. Frankolorega — eelo ia Celja je bilo aekaj udeleibe. Šaljiva igra je vzbajaU precej ameba, zajedno pa je manihttereiaa .ia ttere Iole* poatejalo vroče, ko je ridel ponem drago Uvljeaje, ki ga priaaia med aas iloveaska mladini. Pohvtliti moramo domače tambaraie, zlasti pa ie imartiatki pevtki zbor, ki nun je upel toliko lepih narodnih pečmi. Član .Proevete* I. Prekoriek je kazal v tvojem govora zlasti na delovanje nemikih društev .Sildmarke" in .Schalvereina", proti katerim se moramo braniti z vsemi tilami, ako nočemo, da naa tajec ne poiemči. Omenjal je namen naie šolske dratbe ia ajenih podrainic. Ne lamo nabirati denar med člani — temveč delati tadi med narodom, t protveto dvigniti narodno zavest in moč aarodovo. — b Vojaika. V noči od nedelje na pondeljek je tadeU vojniško .nem-itvo* — strašna nesreča, kakorine ie ne pomni nemški kronist vojniiki — Jibilejai hrastič pred nemiko šolo je padel in te preselil v lepše tivljenje, kjer ni sovraštva ne prepira — kjer vlada mir, ljubezen. Prav nič se ne čudimo temu, ker se r Vojnikn dogajajo prav pogosto .stvari*, ki razburjajo dnhove. Značilno pa j j, da ae pri nas spravi takoj v zvezo Slovence. Lani se je na večer veselice streljalo z revolverji, in takoj se je utrdilo od gotove strani: .Die Windischen varen es* — in danes, ko je v trgu javna ujnost, kdo je bil — je vse dobro ia pozabljeno. Vedno so gloda 1» na nas. za svoje Ijnili ste pa slepi, nam je to prav. ker tako se blita hitreje dan. ko bomo Slovenci res krivi — smrti vašega .uemštva**. ki ga še danes drtite po konci z vsemi sredstvi. Vaš ranjki hrastič na« ni bodel v oči. Žalovali pa vendar ne bomo z vami. ker nas veseli vaša apokoma romarska molitev — morda spregledate In najdete, da ni samo izven zidovja sovrsg — ds je v trdnjavi sami marsikaj gnjilega in trhlega V nas ste namerili — a ne pojde. opozorite iandarmerijo, da je Vojnik večji, ds sega še tje do trške kavarne in Se dalje. Morda je vstal eelo izmed tistih V) labrieirnnih volilcev pri Sv. Flotijann. kateri je podrl vaš hrastič. da bi se na tem mestn latje vsedel kak nov veleposestnik — nemški vo-lilec". ki bi vojniškemn nemštvo več koristil s svojo .štimeo", ko pa hrastič v poznejših letih nemški šoli. — Bos ga je dal. Bog ga je tndi vzel! Potolažimo se! — Drobne uovlee. Tinje na Pohorja dobe s 1. avgustom poštni nabiralnik. Poštni pot bo štirihrat na teden odnašal pisma na pošto v Slov. Bistrico. — »'Iril-Metodova slsvnost v II ari bom je dala za draibo IV K) kron čiztega dobička. — V Bgjkenkurgu so se kakor je bilo pričakovati, kmetje zelo rado-vali nad delavnim dri. poslancem dr. Benkovičem in .SI kmečko zvezo"! Kako tndi ne! .Premog bo po ceni, grotom bodo prodali pooestva in jih ruzdelili med kmete, davkov ne bo treba plačevati!" Žalibog. da bodo katala uvideli, kako grdo jih je .potegnil" dr. Benkovič! Predloge je lahko staviti — a povedati, kako bi se areeaičile zahteve v njih. to je majhno telje O. dr. Benkovič je tudi pozubii povedati kmetom, da bi ne bilo napačno, ako bi se prodala in razdelila med kmete samostanska iu školljska veleposestva. Seveda se jo izrekla ne-zaapnica poslancu dr. Ploju in ae izrekla .dobro informiranima' poslancema Piiku iu Boikniju in dr. Koratcu zaupnica, ker so dosegli maogo za slovenske kmete nepracenljivik stvari: aeedinoct slovenskih driuvnik poslancev, strankarstvo nn gospodnrskem polju, rudi strankarske strasti nedo-voljno podprte in včaai nepotrebne interpelacije, tako, da nam po saalagi Boikarjev in Pilekov ne bo ničesar, tndi najpotrebnejšega ne, atorila slavna vlada. — Umrl je v sredo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah distriktni zdravnik dr. Henrik Benesch. — Odbor skad. ferijalnega draštva .Sara" naznanja, da ae vrti redni občni zbor v torek, dne «. avgusta 11. ob H. nri zvečer v restavracijskih prostorih .Narodnega doma" v Ljubljani. Dnevni red po § 62. Ker pridejo važae zadeve na razgovor, je teleti, da se vai člani udeleže zborovanja. Poeebno se vabijo p. n. starejšiue. — Vabilo n- Plškov politični akod. Prejeli smo iz Poličau sledeče originalno vabilo: Polčane »7. 7. 07. Franc Oajšek po domače Sloser. Um Pred Peklom! povabi vse tiste Lačenber-gerje kateri ga obrekujejo in lažejo zoper njega denebojo za badavo ogovarjali ia legali! porabi jik skratkem dokler soše peaji dnevi! pripravo jim bo! Šnopsa ia Kaštruna. Štraklo in klobas desi bojo zamastili Jezik in jerbaa, oho, še v kos bojo dobili. Iu vas vse zavedene in mirne Slovane in katolčane, panuj Bog iivi vselej in povsod, in pa branimo Vero in Narod' tovarn teli Oajšek, in naš Poslanec Pišek iz Dunaja ker bo skratkem vpela! pri tlajšeku en kmečki shod." To ste t.irej dve ranhi na en udar: dočim bodo na eni slrani lačne in tejne obrekovalce ter lainjivce ,iasi-čevali in napajali, bode na drngi slrani 2os|, Pišek. poslanec .Kmečke zveze" svojim zavedenim volilcem dokazal, da so bili pri zadnjih volitvah res zavedeni Bojimo se le. da bi le preveč »vodenih volilcev ne pobegnilo mod gostote se obrekovalce in Ininjivco. kateri' bodo hkratn na drugi strani tako izborilo pogoščevali. Bilo bi res škoda — pa šnops, kaštrnni. štrukli klobaso in Piškov politični govor — toliko dobrote naenkrat le malokdo prenese. — Iz laribora. Šolsko leto ns detelni sadje- in vinorejski šoli bode zaključeno dne 10. avgusta. — Dekla Jnlka Marinič v gostilni CenovSekovi je padla pri snatenjn oken iz prvega nadstropja. Dobila je teike notranje poškodbe. — C. kr. poštno ravnateljstvo v Uraden je na pritotbo .N. SI. Št." kazensko postopalo pri poštnemu uradu na Prislovi, ker uradnica ni dostavila nekega pisma ter je samolaatno pripisovala k prečrtanim slov. imenom nemška, proti poštarici v Srninim gospej Murtinz pa je postopalo kazenski z vse Strogostjo, ker ni dostavila .N. SI Št.", in obdrlals dvoje oradaih pisem mestne hranilnice ljubljanske, jedno poldrugo, jedno pa pol leta. — Slovenci pišite na pismi in poši-Ijatvah za pošte nn Slovenskem le nla»amaha krajevna imena in zahtevajte le dn|l«Hui uradne tiskovine. Kjer se vsm ne bo ostreglo. pa naznanite po časnikih javnosti ter se tukoj pritotite z doknzi aa podtno ravnateljstvo v Gradca, oziroma trgov, ministerstvo na Danaju. Poštni nradi po Slovenskem morujo upoštevati naše jezikovne pravice. — Potovalni učitelj pri .Urniki sv. Cirilu In Metoda*. Kako potreben je nuj začaaea potovalni učitelj pri naii šolski dražbi, kefejo najbolj uspehi potovelnega učitelja Schneiderja pri .SOdmarki'. Tekom Hiriaajstih dni je ustaaovil samo na Sp. Stajerjn dre podrainiči .Skdmnrke": v Sevnici in Slov. Bistrici O uspehih potovalnega učitelja .Schalvereinn", Sonnenberga. smo ie pisali svoječasno. Nasve-tujemo tednj nujno, nnj prideta zadeva ua vaak način pri veliki skup-Ičini .Draibe" prihodnji torek na razgovor. — Komet. Kdor vstane prav zgodaj. vidi ob pol treh aa jutranjem nebu z prostim očesom večji svetel madež. Ako ai vzam,. takšen daljnogled na pomoč, opazi, da je to komet, katerega je odkril Danier v Princetovnu 9. juniju L L in kateri ae pomiče proti aolncu. Postajal bo vsled tega vedno 8vetlejiL Kogar zanima, ta nnj zaaledaje zanimive spremenjave, katere se bodo godile v kometovem repu, čim bliije bo hitel k solncn. — Itemškatarlja nn Krugjakem. Krajni Šolski svet r Mavčičah pri Kranja je poslal te dni hektogradran aemiki razpis učiteljskega mesta v Mavčičah na — mariborski nemški magistrat, naj ga ta priobči v nemških časnikih. Kakor se vidi, bodo imeli Kranjci v Mavčičah kmala slsvnoznano Abdero... — Proti goljnirlm agentom. Na akaz trgovinskega ministerstva je izdalo uiijeavztrijsko ministerstvo političnim oblastim prve jnttnnce. okr. glavarstvom, posebno nuvodilo glede postopanja proti goljufivim agentom. Trgovsko ministerstvo je namreč zvedelo, da nagovarjajo agenti inozemskih tvrdk trgovce in obrtnike po deieli k preobilnemu nakapn. da jih opeharijo I pri pogodbi s tem. da jim dado podpisati pogodbene listine, katere ne odgovarjajo docela pogodbi in so kupcu premnogokrat v pogubo. To se zgodi vsled tega. ker neskošeni trgovci iu obrtniki po deieli premalo puzijo na pogodbene formularje. Tudi jim dostikrat pošljejo slsbo blsgo sli pa več blaga kakor so naročili; da se izognejo sitnostim, sprejmejo trgovci in ob'rtuiki blsgo. Politične oblasti so vsled tega obvezane, da opozorijo ljudi na take goljufive agente, da naj natanko pazijo, če ne zazreše ti prestopka proti obrtnemu zakonn in nnj, če le mogoče, v danih slučajih nnstopijo nsjstroijo kazensko pot. — Uputi je. da izda v kratkem tudi naša namestnija ennko navodilo. Morda s tem le obvaruje nekaj nesknšenih ljudi pred priliznjenimi. n goljufivimi tidovskimi ngenti. — MlllUr - Veteranenvereln In Mnrlu-Ruat. Tako se imenuje najmlajše draštvo v Rušah, ki so znane daleč nankoli kot narodnozaveden kraj. Ni vae zlato, kar se sveti, pravi pregovor. 2alibog, da je tudi pri nas tako. Tudi v Rušah je v narodnem ozira še mursi-kuj gnjilega. za daaes omenimo samo en audet Ustanovilo ae je v Rs šah pred dvema ali tremi leti društvo bivših vojakov, med njimi tndi mot, ki so postavili v bran domovine in cesarja kri ia iivljenje. Gotovo nimamo nič proti takemu društvu, še veseli bi gu bili, ko bi ue bilo ie od kraja postopalo v narodnem oziru skrajno nerodno in uepremiiljeno. Ne zaktevamo, da bi bilo to drattvo bogve kako narodno ali slovensko — da me bolje razumete — a naravnost neumnost je bila in skrajna razžalitev za kolikor toliko narodne Kuše. da kale to draštvo popolnoma nemško lice. Po nčin»rcbuem imn to drattvo nemško ime, po nepotrebnem — de ne rečem kuj hujšega — razpošilja to društvo za slavnost 14. avgnsta samo nemike vebila, ki jih je tiskala seveda najbolj zagrizena nemška tiskarna v Mariboru. Nove zastave še nismo videli, a če je nn njej samo nemiki nupis, tedaj jo obesijo kje nu dvorišču, ali pa naj jo nosijo k hujlovskim veteranskim slavnostim v nemčurske kraje, mi slovenski Rnšsni nismo nič radovedni nunjo. Ali Vas ni sram, gospodje in moije veteranci! Sami Slovenci ste, niti enega Nemca ni med Vami. nekateri ie prav nemški ne znate, pa ae sramujete slovenskegu jeziku, slovenske matere! Dobro vemo, da je le par nemikutarjev v Vašem druttvu, ki Vas vse drage komundirajo, pn to se mora spremeniti. V Vašem draitva so tadi zavedni slovenski veteranci, u tisti se morajo tej nemšku-tariji po robn postaviti. Povemo Vam tudi, dn se bodete silno zemerili svojim soobčanom. Večinoma ste, dragi veteranci, le obrtniki in toraj odvisni od drugih. Pamet je boljia kot iamet! — Ce se bodo razmere v Vašem društvu predragučile. bodo radi pristopili k Vašemu druttvu ie dragi ruški veteranci, ki bi Vam gotovo ue delali sramote. Te besede naj ne tulijo Vašega druttvu, nimnjo tega namenu. Izgovorili smo jih, ker ielimo, dn bi se društvo preustrojilo tako, da ga bomo vsi Bu-inni in tndi dragi Slovenci veseli. Remci naj imajo nemška veteranska društvu, Slovenci pa slovenska. Ko bi bilo Vaie načelo pravo, tedaj bi lahko Slovenci tudi ustanovili veteransko druttvu z madžarskim ali kitajskim jezikom! — Seveda bo marsikdo rekel: komanda mora nemška bit'. No, naj bo. naj se komandira pri javnih nustopih nemiki, tegu Vam ae zamerimo toliko, dasi ravno se da tudi v našem jeziku poveljevati, a nu zanaj nnj kaše slo- vensko veteransko drnštvo slovenska lice. Po slavnosti kuj več. Gospodarstvo. Trdne cene na svetovnem trgu. Pšenica ogrska 'nova (od reke Tise 79—82 kg K 12 — do 1260. pšenica banataka 77—ho kg K 1145 do 1205. pšenica slovaška 77-81 kg K 1120 do 11*80. nova U'20 do U lit), rž iz peštanskega kraja 72—74 kg K 895 do 9*20. slovaška K 8*95 do K 915. oves ogrski srednji K 865 do 8*ss, . koruza ogrska K 6*95 do 7.15. Sladkor češki K 20 .15 do 2210. Sladkor tržaški pilč K 28',', do 31.'/, Špirit (s krompirja) v Pragi K 52 — do 54—. Mast (svinjska) v Budimpešti K 149 — namizna slanina K 139'—. Kava Hamburg, ordinarna loko K 30' — do 32'—. realna ordinarna K 33'— do 35*—. dobra ordinarna K 36'— do 37*—. — Inozemska trgovlnn Avstro-Ogrske. Po statističnem izkaza trgovinskega ministerstva je znašal meseca junija t. L izvnz 188 milijonov, uvoz 197*4 milijonov, pasivnm avstro-ogr 11 trgovske bilsnee je znašal tore, 91 mil. Ifron. Od junuvarija do konc. junija t. I. je znušal uvoz 1157*3 mli. izroz 1095 mil., pasivnm trgovske bilance 62'3 mil. kron. — Vznjemnn trgovlnn med Avstrijo In Ogrsko: junija meseca t. 1. je znašal uvoz iz Ogrskegu 81*3 mil., izvnz na Ogrsko 90*2 mil. Vrednost blaga uvedenega iz Ogrske od janu-varja do konca jnuija L I. 481 mil. Vrednost izvoza na Ogrsko 526.3 mil. kron. _ Kako varujemo v hlevu živina pred muhami? iSpiaal aa .Pantalaarja- I'. HlklavtlM Poletje je nujkujši čas za naše domače živali. Mnogo težkega dela. vro-činu in mrčesi. Slednji jih nudlegujejo zunaj kakor tudi v hlevu. Delavnu živina se nič prav ne počije, prašiči se ne rede. Pri inolznej živini opazujemo padanje mleka. Od vseh mrčeaov nadlegujejo v hlevu iivino največ muhe; pa tudi komarji pridejo nn obisk, razni bren-celjni itd., drugi se zopet v hlevskem gnoju iz ličink razrijajo {kot n. pr. zolji itd. V sledečem imenovali bodemo vse te mrčese pod skupnim imenom: muhe. Muham nšpravimn bivanje v hlevn neprijetno, nu več nučinov. 1. Ako odpremo okna in vrata, dokler so živali na delu ali paii, tako da nastane več ali manj jak prepih. 2. Ako Je hlev temen, postanejo muhe zaspsne. Otemnenje hleva dosežemo, ako obesimo ua oknu zavese iz višnjevo balvanih tkanin, ako aameatimo namesto oken polke, ali ako napravimo slamnate zastore (kakor jih vidimo v rastlinjakih vrtaarjev na oknih). Prar ceno sredstvo je belilo knteremu dodamo plavilo (ki ga perice rabijo) ter numuiemo s to zmesjo notranjo stran oken. ako potreba večkrat Jeseni se belilo z vodo izmijo. Omenjenih sredstev posluiiti se pu zamora, le oni, ki ima poleg oken ie drage pripomočke za zračenje, n. pr. odprtine v zidu. zračne cevi skozi strop itd, da so tedaj lahko oknu zaprta. Kjer so pa poleg vrat oknu jedinn sredstvo zn aračenje, pomagati si treba na drug način, ako uie ne vutavimo polk ali ne napravimo priprav sa zračenje. V okviru oknu namestimo mreže is or-gantiua ali še bolje iz tenke iice; tudi vejevje mahe nekoliko zadržuje. V Italiji poznajo preprosto sredstvo, za-I,raniti aukam vstop v Ust Okna so edprts, aa ta sa od zansj rsspne pls-tess večinomu ribjn mre ta. ki je aa-Tzdno precej redka. Okna nasprotne streai so pa pokrita, tako da vpada svetloba le it ene strani. Na ta način ae zdi maham klev temen ter ne pridejo v njega. Kadar ni iivine v hlevu, izženemo muhe. uko znigetno suho listje, osobito bučno. Seveda ae mora ta itzrsčenje poskrbeti. Tadi beleiu tsaoremo snovi dodati, katere duh je muham nudledea. Tako rabimo krezolin. katerega zado-dostsje 150 gramov nu 18 1 bdela-, krezolin —'/< zs veder beleiu; dalje karbolinej ia petrolej. Z zmesjo ka-trsas in kretoiinu numslemo lance, juala itd. Nekateri priporočajo lovorovo olje kot dodatek beleiu ali olnatej barvi; to je precej drago, poleg tega pa hitro izgubi duh. Sevedn prej imenovane snovi tndi ne učinkujejo pur let, treba visko leto ponavljati, ksr ps tndi drugače hlevu ne ikoduje, ker so to obenem razknlujoča sredstva. Ne bodemo pa samo skrbeli, ds muhe ne pridejo v hlev, smpsk jih bodemo tudi uničevsli. ksr se zopet ns reč nučinor donele. V nekaterih delih Bavarske rabijo vsljsr, ki je ns dovolj dolgem ročaju. S tem valjarjem se gre v mraku previdno črez strop, stese itd. ter se s tem mnogo muh zmečka. Kjer imn hlev zidsn strop, pnuiužimo te z uspehom ipiritove beklje. kakor je v rabi za seiigsnje gosenic na drevesih. Ts obstoji iz pločeviunste posode zs ipirit; ns gornjem delu je privit ozek. nekoliko zsvit vrst. skozi ksterega je bombst sli ie bolje szbest nspeljsn. ki gori. Spodnj je posode v zvezi z dovolj visokim dogom. Zs vpo-rabo v hlevu pritrdimo okoli posode ie širok krožnik iz pločevine, ds goreče muhe vunj psdejo in ne v steljo. slamo itd. Dokaj tek mrčesov lahko ugonobimo uko obesimo v hlevu na več mestih vejice vrbe. praproti itd- komor gredo zvečer mahe prav rade spat. Tsko vejico se potem previdno snutne ter se jo nsd ognjem strese. — Pozabili ne boooto sovražnikov muh, ptic, posebno lastovk, paataričic itd, katere morejo imeti priliko za gnezdenje v Oliiini hlevs, ns skednju, vrtu. V hlevu Bsmem jim ne moremo dati prostora, ker dostikrat zsnesejo do-asčej iirini nudlelne pršice (glej člsnek o zatiranja perotninskih mrče-v nor v I. letu). Tudi razni kleji so prav pripravni zs zatiranje muh. Na lepu obtiče muhe. pri njihovih brezuspešnih poskusih se osvoboditi prevlečejo se ie bolj z lepljiv« tvarino, rama taja k sspita tsr v kratkem pogiaejo. Dober klej dobimo, sko vzamemo dvs deta kololonije io en del ispičnaga olja ter to smes nu ognju stopimo. Na to se posoda od ognja odstrani ter dods en dsi gostega terpentina, evenlaslno ie ilico medu, sirupu kot vabita — ia ae msia. dokler •e zmes ne oatadi. Klej je aajbolje namazati na velike pole papirja — zs »roje ali od časnikov — ter te na »4. strop hlevs pritrditi. Ko je pspir Pola. nadomestiti ga moramo seveda z dragim. Ako so pa muhe že preveč uad-letoe. pomagamo ai vsaj za S—5 dni gotovo, ako izprašimo hlev z mrčesnim praškom. To izvršimo najbolje zjutraj ali zvečer. Živino odstranimo, okna in vrata zapremo. V mehur, v katerega vtaknemo pero. natrosimo prašek, ali pa vzamemo navaden meh. zvrtamo nn iednej strani kot vinar veliko Inkujo. nasujemo akozi njo prašek ter odprtino dobro zamašimo Osebe, ki praše, Prevežejo si črez nsta iu nos robec, kujti prašek draii zelo tlntokoie. Posebno pri okoik treba dobra praiiti. Kakih 10 minat po laietka praienjs čnjetno zajeaje muk. prti zank zastrupljen ja. črez približno pol ure leie deloma mrtve, delotnu omoteae muke po titk katere treba takoj pomesti in selgsti. Tadi tstiranjs mušje zalege ne smemo zsnetnurjsti, ker si s tem po-zneje mnogo delu prihranimo. V prvi vrsti omeniti nua je tu gnojne knpe po hlevu in nu dvoriičn. Gnoj je nuj-bolji vuiilnik ličink muh. brenceljnov ter zoljev, posebno ako je rahlo naio-ien in zraka dobro pristopen. Vsskdo je gotovo ie videl, ksko mrgoli gnoj. posebno gnojnice takih kopov rasnih črvičev Iz večine teh postanejo rasne muhe. u tudi gnoj snstno poslsbisjo, ker spremene njegove keaitne sestavine. Kjer te ni mogoče gnojnic napraviti. ki odgovarjajo vsia zdravstvenim in gospodnnkim predpisom, potrosijo ssj se sualjiva mssta gnoju s kalijevimi solmi ali s telesno gnlieo, katere zalego hitro in gotovo vničijo. Gnojni knpi se monja pa as vnuk nučin iz hlevs odstraniti, ter hlev. posebno runi mnnj svetli koti čisto drlsti. Poleg gnojs imsio muke ie draga mesta, kjer se njihove ličinke nahejajo. Tako Inle. mlakuže, močvirje. Kjer so tta vlalnu. izplača se torej tudi v tem otirn osnšeuje, odvslssje vode. I.ute — posebno v bližini hlsvav — treba osušiti in zasuti, uko so pn prevelike, vuičiao zalego - - skoro vse vrate komsrjev iive kot ličinke la nimfe v latah — ako vlijemo nn površino vode toliko petroleja, dn te vodu pokrije a tenko, mavričssto kožica Skozi petrolej ne more srak v vodo ter se ličinke ktnslu zadnše. Pri vo-likej higijeuičuej in gospodarskej važnosti utiranj raznih muh — ki no dostikrat preuaialci rasnin bolezni, malarije. kalnih bolezni itd. — stvar gotovo ni brezpomembno. Za kvadratni meter površine rabi se bribliino 10 gramov petroleja, ki se najbolje s pe-trolejskim vrčem na vodovNje. Včasih se petrolej se razdeli tskoj kot ka-iicu črez površino, ampak ae sprime v krogljice; v tem slučaju se nulije ie nekoliko petroleju. Zs večje povriiue je v rabi posebna priprava, iz katere teče skozi male lnkajiee petrolej nu plutno, ki ae po vodi vleče ter sestane tako zelo enakomerna kožica. Pse. ki imajo svoje koče, obranimo pred muhami, sko pred vhodom obe-rimo zsgrinjnlo, du ne morejo muhe v kočo. Tu savsss psu nič ns moti; pri vstopa ali izstopa, ali ako koče iz koče pogledati, potisne pes zaveso v stran. SvetOTD« Testi. t Patrtjark Bruakovlč. Umrl je v torek v sremskih Kutiovcih srbski patrijarh Brankovič, poglavar srbsko- pravoalavne cerkve aa Avatro-Ogrskem. Voda je to eetkev IT let tu imel suduju letu hude boje s verniki, kateri so ga dollill. da js tspravljsl cerkveao premoženje. — Policijska stavka. V Belfaata as Irskem groae mestni potieaji, da bodo ssčeli itrajksti, ako ue jim ne aboljia ptsčs. Kar v istem mesta *t itrajksjo vozniki ia delavci v laki, se je bati velikih aeairov. Vlada ja shraht r Belfaata 10.000 mož redne vojska — Nn Francoskem so sedaj is-popolaili zrakoplov v toliko, dn ga morejo voditi aa ne strani, dočim se to poprej si dala Prvi takšen zrakoplov se je dvignil v zrak 14. jslijs ia se imenuje „Petne". Isnsjdbs je velikega pomenu ss vojsko ia ta prostat — V lllsau so ie vrtita v nekem sirotiičs sester Msrijiae tolažba, katero je vodita aeka redovnica Marija Fumsgslli ia dukornik don Kivo, velika hndodntatva.: Sodnijtas pamskava je dognala, da ja don Mre oskrunil skoro vas dskleteu v rirotiiču. Tndi reč policijskih uradnikov je zapletenih v to zadevo. Badevtacs Fsmsgalli je hnela sveto s višjimi cerkvenimi dostojanstveniki in je dobile tudi od več škofov prisaalia pisma ta svoje .delovaje", dasi je istels ie v Bims opraviti s sodnijo. — V torek je bfl v Milanu velik ljudtki tkad, kateri as je agjoutmje izrekel pnti vsem da-kovaia tnvodom ia so m vršile pozneje po mesta velike protidnhovaiike demonstracije. — Ceikl klerikalci, aa katera so tako ponosni neti .zvezarji" ta sklicali v Husiucu na Češkem Ijsdski shod, ns katerem je govoril poslanec Venceslar Mjalivec. Skoda se je ade-ležOs tsdi aoeijalističaa ia gospodarska a m« a» - ■ - - S t-li--»; O - mihi hjmitcc j9 ju bik—i: por ni jaliati marajo preč r Medklici: .Ubijta je!" so se spsstili .kstoliiki" volilci nad sodjslitta, motali aa nje kamna je. ranili jih t noti in pretepli celo neko iauko do krvi. Morata ja priti stal-aiitvo, katero je t hajsseti sarottlo razburjene .katoličane". - Človeka ae siK. kakor M-videl n« Preselitev trgovine Onjeaaaa oMinvtva It Calia ia ahattae auaaajaa aljadao. da «■ preaelila .vojo mm-Mala* UasvUa ia gsspssa« mllmm ta a v kolodvorsko ulico B 1 te! jam ia h bom vedno potrudila poMrefl »o >iakth ceruh la realno ter aadulili tako i i., i, —— ccajenlfc odjamaloav. ■■■'■■""■ ■ ■ ■ Obeaeaa - aahvaljajem reaj. odj—alea«'aadodaja, prijava«* la « pH*«oSM (ai aataljat potrebi .... „ . 2 aajvetjlm arottovaajem MatMa PlOh. Za razdelitev skupnega zemljiSča (65 oralov) med 19 upravičencev se iSčesloveničinezmožen zenljenerec. Ponudbe se naj do- pošljejo do konca avgusta 1907 Josipa OorMsrju, načelniku gozdnega odbora v-Potoku, občina Kokarje, poŠta Mozirje «« MUtMsI. Grila is ^fctitel Službo dobi abitorijent ali jnrist, ki je dober stenograf, popolnoma vešč slovenske in nnnike stenografije. Strojepisci imajo prednost. Plača po dogovora. Nastop takoj. Ponndbe je poslati do 478. t. L na naslov: F. J., Olje, poitni predal it. 88. Ii Neatije (Slo,™** ae seli prlttniti n, kako sotlilno ■ trgoTiso. V<« popnlaoaa »>.b trgavnklh tabletah ter Im* a.kaj preaoleeja. 2,11» dekle aH alado »doto Le n*m ponadbe nt ni. IM", kjer Una k teke« i 410 a-i jamam—M SfMlK 1206QW nek kater« Belijo pwtrmti|i nstarika kot krajevni. otiroaa glava! tantopniki. aH tri slaflM kot pete&l pri prvovratoi avstrijakl zavarovalni družbi kater* M ped s saj blagovolijo tataejiial pooadbe rod ftteellko 19. msa-in Proda« posestvo tbeegajoi ItiHi sjlr. Ihlli trarslkor. 3 b. SS • (otds. tulil tiaofrafe. B s ps-■tko. Is 3 s MatlUa , Mola dosetkaa K 11UO. Cn mm k. Vet ae lite pri s. a.rsl. (MilsUarjs • I---- b|S (Markt Tsffcr) flujmko. i s-a - V J Mstsrlek »alta, LAMPIJOME P. KOSTIČ V CEUU. jim. 1.1«. 411 t Razpis natečaja. Službe nadučitelja, šolskega vodje in učiteljice. V definitivno nameščeuje se sledeče učiteljske službe razpišejo: 1. na trirazredni ljudski Soli v Novi cerkvi (III. krajni razred) mesto nadučitelja, 2. na enorazredni ljudski goli v Žusanu mesto šolskega vodje. Proeitelji imajo pravilno opremljene prošnjo vložiti do dne 25. avgusta 1907 pri dotičnem krajnem šolskem svetu postavnim službenim potom. Trgovsko pomočnico moino obeh jezikov, izvežbano v mešani stroki, a dobrimi spričevali sprejme takoj Bmb, limllt 400 Frankolovo pri Vojnikn. s- 9 | Hiša t Celju aa dlavneai trga, v kateri ae aak^ja stara trgavlaa ja aapesdsj. Velike kleti, skladišča la m nege aUaovaaj okrestaiejo kapital. Vet pove Is prijsiaostl kalaa CaamfcLl, »».Pelai »iaviaakl Južnoštajerska hranilnica v Celjn raz-pisuje rok za podelitev podpor in ustanov cesaija Franca Jožeta I. za slovenske dijake in učence, katere koli šole ali učnega zavoda, ki so pristojni v okrajih ŠoStaqj, Sevnica, Gornjigrad, Vransko ali Šmarje pri Jelšah = do dno 20. avgusta 1907. = Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Protnjam morajo biti priložena: domovnica, ubožno spričevalo, spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj P1"** napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri ravnateljstvu JužnoStajerske hranilnice v Celja. Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa mlatilnice za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti geni z živino aii vodno močjo, kakor -----------in razno drugo orodje priporoča trgovina z železnimi JEMUR", P. Majdič Celje. tpamt, aaataala, *a4a«a4aili nvI In aapra«, aaii tat hamaMi*«, v*iaik tm ktaalaik laprtMiljitlb plaht. V vseh strokah notarskega in odvetniškega urado-vanja popolnoma izvežban, 30 let star notarski konceptni uradnik z maturo želi spremeniti, službo eventuelno tudi vstopi v drugo stroko. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod nlhdba" do 10. avgusta 11. NajMjia, zapar apnj kakar tadi viaai vam« blagajne p* MjnUJik toiraraiika Stanovanje atetnjete liZMk, knhlnjeta4rnglk pnntnror M (M* t H|u r kiti M. J gchllkrjm cm ta. »-» - (IS)« Kurili« susj^^r^ušsSK ? S*veoNitaNfeilkar M ai M» tf«)WMMftw wfa|> pi ranih n- MdfMMUk itraikn m) piUi. Panriki NpfNlifil, varal, tnMIi mm; vtilji vaak« 14 hi, hnuli ■astram aaMlia. MmiiMi la karta predaja itaval zastepetk taM Mlank, Ljakljaaa ........Ai a. n. km »it fcu iiiiiim BngBBggS Edina sloienska poškarska tvrdka MM v Borovljah na Koroškem. Najboljfta delavnica sa temeljito popravo lovskih pulk, za Izdelovanje novih vlofnlh oevl za kroglje In drobni avlnee, aa naaa-Janje novih kopit Oela po najniljih cenah I Kdor ei želi nabaviti novo, sanealjlvo In osno pulk o, naj zahteva najnovejši alo venski oenik, kateri se brezplačno doopotlje. 14« Velika uloga ruiovntiik revolverjev od 71 npej. P I Volika trgovina ■ ftpoooHlokof Mf I MILAN H0ČE99R S? CELJE ta bm etri«:: Apaatrlitk« klaiapaaal-■ »UJM, neuk, kakar ta« ■ pririaa vlanke kri. ■m*, al tenka, kaaiak, nn ta Fannnlal «a|, ■■«•. (ta debel« in M •ko Vu zaoataja kri. Vaa ozdravi P. Zlznan, UiHniliS Goepa O. r H. piie: .Vi" " pomagalo". Pral ae, d* priloiite je naglo znamko (71)1 Stare mamrtaktHrae v t i v Ant. Kolenc y Celjn. Vi )A»AW AHA ilAiiAli, Hmre-Deo M Franeonke prekmoroke drutbe. Edina najkrajša i rta čez hzdMImevMi Veljavna vene I late in brezplačna potonila daje mm ED. ŠMARDR, oblastveno potrjena potovalna pisana t Ljubljani, Dunajska ceste 18 » nori hiil -Kmet.k, poMillnk.- nn.pmtiinnat (S) f,»stilne pri .Vigovca"- 62—31 Zavitke priporoča Zvezna tiskarna. Molitvenikezab,rmovnalrazno- vrstnejiih vezavah. Serpentine I amnilnitA papirnato itd. priporoči kaail|IIJUIIC na dabelo In drobno Najstarejia tvrdka za ipediranje potnikov ZVriLCNEMBART BASEL (Srlen) Centrnlkaknplntz tt.* ■prejema potnike zn linijo čez Partz-Ha,re po aajailjih cenah; — , rotnja nn morji le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vzako zoboto. — Za več jo gotovost. dn ze potniki vkrcajo, apremlja jih eden nrndnikor do Bnvre. — Govori in piie ae r vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanealjivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljia pojasnila. IM —I« flmščezvzb mJ, po Kneippovem sistemu VM v Krapini lastnina glob. In kr. trga Kraplne. Npti ti t bqi <• 1. uveikri. Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrnatkov itnjerakih planin, bogato nadarjen z divnimi naravnimi krasotami in nudi gledalcu bajne prizore. V mrzlici ao bolnikom na razpolago tople, amrekove in kopelji z ogljikovo kiellno, mnnnia, električno zdravljenjem jo Ltd. Sedaj atoji zdraviiliče pod upravo eku-ienih zdravnikov hydropntov, knteri ao tudi proučili Kneippovo metodo zkoz dalje fiaaa v aamem WM.hot.nu Oskrba je poceni, atnnovanj dovolj. Oledn teh ne je treba obrniti do kopaliikn uprave. velika trgovina modnega perilnega suknenega in manufakturnega blaga po najnižjih cenah CELJE NARODNI DOM KAROL VANIČ CELJE NARODNI DOM L JnžnoJtajersHa hranilnica V Celju ii dom n katero jamčijo okraji: Qara*Jiaa>a4, Savaiea, iofttanj, ftatarja pri Mfak, Vra varnost vlog in aa njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima