Poštnina plaćana t gotovini Posamezna Številka 8 din DoIen/sJo lis/ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 25. NOVO MESTO, 20. JUNIJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 |>1N IZHA.IA VSA K PETEK Ob letošnjem pohodu bodo partizanske patrulje obiskale večje kraje na Dolenjskem Kakor lansko leto tako bodo tudi letos — samo še v veliko večjem obsegu — stari borci in aktivisti v sodelovanju z vsemi organizacijami in JLA organizirali pohod partizanskih patrulj, ki bodo prinesle iz vseh krajev Slovenije našemu državnemu in političnemu Vodstvu zastave in pozdrave ob Dnevu vstaje. Priprave za partizanski pohod 80 v teku. Pri okrajnih odborih ZB so postavljeni posebni štabi, ki bodo vodili pohod, prav tako pa obstaja poseben »sovražni« štab, ki bo skušal na raznih krajih ovirati in preprečiti pohod partizanskih patrulj. Prav gotovo bodo letos »borbe« za posamezne vasi in kraje zelo hude, kajti »nasprotnika« držita v strogi tajnosti moč in oborožitev svojih edinic. Borci in aktivisti, ki bodo sodelovali v partizanski patrulji, trdijo, da je ni sile, ki bi jim preprečila pohod; vsakega nasprotnika, na katerega bodo naleteli, bodo ugnali v kozji rog, kot so premagali vse sovražnike v času NOB. V Beli krajini bo glavna patrulja začela svoj pohod 13. julija ob 8. zjutraj iz vasi Griblje. Sla bo v smeri Adlešičev, kamor bo prispela okrog 10. ure dopoldne. Po kratkem oddihu v Adlešičih nadaljuje pot proti Pre-loki, kamor prispe ob 14. uri. Se istega dne namerava zavzeti Vinico, kjer bo tudi prenočila. Na vseh sedežih občin Od tedna do tedna Ni mogoče prezreti zadnjega incidenta v Sofiji, Gotovo ni nobena novost, Če v informbirojskih državah izvedejo gangstrske napade na jugoslovanske diplomate ali na naše državljane, toda dogodek z Momirom Sefe-rovićem, očetom nedavno aretiranega Ivana Šeferovića, ki ga bolgarske oblasti dolžijo »vohunstva«, presega celo metode sovjetske MVD in vse doslej poznane kršitve mednarodnega prava. Organi bolgarske tajne policij* s^..namreč vdrli v stavbo jugoslovanskega poslaništva, pobili Šeferovića in ga odpeljali v zapore. Jugoslovansko poslaništvo v Sofiji je sicer takoj in ponovno protestiralo proti takšnemu ravnanju, toda bolgarske oblasti nočejo nič slišati ne o eksteritorialnosti prostorov tujega prestavništva niti ne o ugrabitvi tujega državljana. Ta zadnja poteza bolgarskih oblasti kaže na to, da hočejo v Sofiji zastrašiti naše diplomatske predstavnike in jim onemo-čiti že tako ali tako do skrajnosti omejeno delo. V Sofiji — in bržkone tudi v Moskvi — se zavedajo, da uživajo Jugoslovani prav med Bolgari največje simpatije, da bolgarsko ljudstvo z zaupanjem gleda na delo in odločnost naših narodov, da bi zaradi tega prav radi dosegli, da se pretrga še šibka vez med. Jugoslavijo in Bolgarijo: na vsak način bi radi videli, da bi naše diplomatsko predstavništvo v Bolgariji zapustilo Sofijo, iz Česar si klečeplazni oblastniki obetajo utrditev svojega nepopularnega položaja. Če nas razmere v Bolgariji (in v drugih informbirojskih državah)^ vznemirjajo, vendar na drugi strani vidimo, da se ne glede na poostreno sovjetsko gonjo proti naši državi in našim, narodom sim.patije za Jugoslavijo v svetu večajo. Obisk delegacije indijskih socialistov in napovedan prihod turškega in grškega parlamentarnega zastopstva govori o tem, da stalno narašča zanimanje za našo državo, za naše notranje življenje in za naše uspehe. V tej zvezi pa je tudi zelo pomemben obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Grubarja z avstrijsko vladno delegacijo. Odnosi m.ed Jugoslavijo in Avstrijo so se posebno zadnje čase zelo izboljšali in vse kaže, da se bodo prijateljske zveze še poglobile, kar naj bi imelo u podne posledice tudi za položaj slovenske manjšine na Koroškem. Tokrat se ne bi posebej zadržali na drugih dogodkih v svetu, saj v tekočem tednu ni prišlo do bistvenih dogodkov; tako t' Južni Koreji kot na pogajanjih v Pan Mun Jomu je položaj še vedno nejasen; uspeh obiska britanskeoa obrambnega ministra Aleksandra v Tokiju in Fusanu tudi še ni znan; položaj v Berlinu je nekoliko mirnejši, pač pa se v zvezi z ratifikacijo bonnskih in pariških pogodb slišijo predlogi, da bi bilo vendarle vredno še enkrat poskusiti s četverno konferenco velesil, čeprav zahodni diplomatski krogi resno dvomijo, da bi Sovjetska zveza imela kar koli novega. Za nas je bolj zanimiva »krifika«, ki se je zadnje čase pojavljala v zahodnem buržoaznem tisku glede na načrt nove jugoslovanske ustave. Poseb ro angleški tisk navaja vrsto »pomislekov« in rudi napadov ter daje »znanstvene analize«, pri čemer pa očitno in hote zanemarja osnovni titoti« našega novega sistema: dati jugoslovanskim narodom in na'rmn delovnemu ljudstvu najširše pogoje za samostojno in demokratično Življenje. bodo ob prihodu patrulje mitingi, kulturni nastopi in počastitev padlih bor-| cev, v Vinici pa bo zvečer še taborni ogenj. Naslednjega dne zjutraj bo šla na pot druga patrulja v smeri Sinji vrh-— Poljanska dolina in bo okrog 12. ure prispela v Predgrad. Po mitingih v raznih vaseh in okrepčilu bo nadaljevala pot preko Tanče gore proti Črnomlju. Po vkorakanju bo v Črnomlju večja kulturna prireditev in vojaška parada z godbo. Tretja patrulja krene na pot iz Črnomlja 15. julija ob 7. uri zjutraj in gre v smeri Gradac, skozi Krupo, Crešnjevec in Strekljevec proti Semiču. Četrta .semiška patrulja, bo šla na pot 16. julija ob 6. uri zjutraj v smeri Crmošnjic, kjer bo ob 10. uri dopoldne predala zastavo novomeški patrulji. Poleg štirih glavnih bosta šli skozi belokranjske vasi še dve stranski patrulji: ena iz vasi Radovica, ki bo šla na pot 16. julija v smeri Drašiči, Bo-žakovo in preko Rosalnic v Metliko. Po vkorakanju v Metliko, ki jo namerava patrulja zavzeti v naskoku, čeprav računa na hud odpor, bo velik miting, vojaška parada in kulturni spored. Druga stranska patrulja gre na pot iz Metlike naslednji dan preko Lokvice na Suhor, skozi Jugorje na Rada-toviče na koto Sv. gora na Gorjancih, kjer ob 17. uri preda zastavo novomeški partizanski patrulji. Za pohod partizanskih patrulj je veliko zanimanje. Sodelovalo bo veliko starih borcev, aktivistov, obveznikov predvojaške vzgoje, gasilcev, članov mobilnih enot Protiletaske zaščite In prebivalstva. Nad Kalom pri Ambrusu so odkrili spominsko ploščo Slavnostnemu nrjkrll.in spominske pložce, posvečene ustanovitvi prvega proletarskega bataljona Tomšičeve brigade je preteklo nedeljo nad Kalom pri Ambrusu prisostvovalo veliko Število ljudi. Slavnostl so se udeležili tudi preživeli borrl In komandant bataljona narodni heroj tov. Stane Semič-Dakl, za-slopnik JI-A major Janež, zastopnik OK KPS, OLO in mno/Jonlh organizacij. Tovariš DmH j« opisal v slavnnsl nem govoru ustanovitev hataljona ter na knnen dejal, da je partizanska puška Se vedno pripravljena «a vaakoear, ki bi hotel ruSitl na.4o cruIlliM' fiovnrnika Je zbrano ljudstvo na-vdnsenn pozdravljalo. Po krajšem sporedu Je hll ndkrit spomenik, ki ho opominjat pozne rodove o "lavni osvobodilni vojni. Kdor bo hodil mlm-o samotne jase, bo bral rdeft napis na nloscl: »Slede« oporoki padlega heroja Toneta Tomslca, Je Glavno poveljstvo POS formiralo na tem mestu 11. junija 1342 prvi proleterski bataljon Toneta TomSlca.« I.epo slavnost Je zaključil pevski zbor Iz Amhrusa, mnozifnp organizacije pa so položile pred spomenik številne vene«. Sh. Mladina novomeške gimnazije v delovnih brigadah Mladina novomeškega okraja bo tudi letoa prispevala svoj delež pri raznih Javnih delih. Že pred dobrim mesecem je odSlo na grad-njo ceste Vrhnlka-Logatec 50 ćlanov mladinske delovne brigade, 8 pa jjh je odSlo na gozdna dela na Podstentre. V avgustn ho predvidoma odšla na delo pri gradnji ceste Vrhntka-Lngatee SB članska dijaška delovna hrljrada, 30 dijakov bo iln na gozdna očiščevalna dela na Brezovo reber Vsi ostali, ki so se že prijavili za delo, bodo vključeni v posebno delovno mladinsko brigado, ki bo pomagala pri urejanju Igrišča na Loki ob Krki. Vsa dela mladinskih brigad Izven domačega kraja so plačana po učinku. Poleg tega prejmejo brigadirji povrnjeno vožnjo do de-lovnega mesta. Pred 10-letnico Tomšičeve, Gubčeve, Sercerieve in Cankarjeve narodnoosvobodilne udarne brigade Ena največjih proslav po osvoboditvi čaka letos Dolenjsko 13. In 14. septembra: v Dolenjskih Toplicah in okolici bo skupna proslava desete obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad — TomSičeve, Gubčeve, Sercerjeve in Cankarjeve narodno-osvobodilne udarne brigade. Po svoji pomembnosti, obsegu in značaju bodo septembrske slovesnosti mogočna manifestacija vsega slovenskega ljudstva. V Toplicah in drugih številnih partizanskih krajih se bodo zbrali desettisoči partizanskih borcev In aktivistov poleg množic prebivalstva, ki bodo prihitele na proslavo 10. obletnice štirih hrigad iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Centralne proslave bodo v Dolenjskih Toplicah, vzporedno z njimi pa bo vrsta manjših prireditev v številnih krajih, znanih Iz let naše vseljvjdske revolucije. Tako pripravlja poseben odbor obnovitev ene prvih partizanskih postojank v Sloveniji — zgodovinske Fra te. Na Cesti na Kočevskem, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada, bo 13. septembra velika slavnost. Ljudska prosveta novomeškega, črnomaljskega In kočevskega okraja že pripravlja Številne prireditve, partizanske mitinge, kulturne nastope itd. v raznih krajih. V načrtu je Igranje bivšega partizanskega gledališča, ki je v letih vojne razveseljevalo brigade In ljudstvo v osvobojenih krajih. Dolenjska mladina pripravlja nastop pevskega zbora, v katerem bo pelo nad 600 otrok. Dolenjske Toplice bodo do svečanega praznika dobile novo zunanje lice; trenutno obnavljajo vodovod in delajo na zajetju novega izvira v Podturnu. O načrtih Novomcščanov smo poročali že v zadnji številki našega tednika, podobne načrte pa pripravlja tudi Bela krajina In Kočevje. Slabi trije meseci nas ločijo od Jesenskega praznika zgodovinske 10-let-nice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad. Precej dela bo treba opraviti, da bo Dolenjska lahko sprejela na de-settisoče bivših borcev in aktivistov tako gostoljubno In prijazno, kakor je to delala vsa leta vojne. Na čelu iniciativnega odbora, ki bo vodil proslavo, je bivši politkomisar VII. korp., predsednik Sveta za gradnje LRS, tovariš Janez Vipotnik. S pomočjo iniciativnega odbora, v katerem delajo najvidnejši partizani in aktivisti Dolenjske, in s sodelovanjem vseh organizacij Zveze borcev, Fronte, žena, mladine, invalidov itd., moramo pripraviti jesensko proslavo 10-letnice naših brigad v mogočen zbor partizanov, aktivistov In vseh delovnih ljudi, ki z graditvijo socializma nadaljujejo svoje delo iz osvobodilnega gibanja. Maršal Tito se zahvaljuje mladini Dobrniča Pred dnevi je dobila mladinska organizacija na Dobrniču pismo maršala Tita, v katerem se tovariš Tito zahvaljuje dobrniški mladini za poslane čestitke ob njegovi 60-letnici. Hkrati pa tovariš Tito naroča mladincem in mladinkam Dobrniča, naj bodo vztrajni v vsem svojem delu, zvesti tradicijam mladine, ki se je borila v narodnoosvobodilni vojni, in mladine, ki požrtvovalno dela na raznih gradbiščih naše domovine. Na zaključku pisma pa tovariš maršal lepo pozdravlja dobrniško mladino in ji želi mnogo uspehov pri vsem njenem delu. FRONTOVCU - Podprimo prizadevanja Nacionalnega komiteja za ohranitev miru! Napredne sile sveta si ves čas po drugi svetovni vojni prizadevajo za ohranitev miru. Med prvimi, ki se iskreno bore za trajen in pravičen mir, je Jugoslavija. Po 2lo0la.snt resoluciji lnformbiroja je Internacionalni komite za ohranitev miru izključil naš Nacionalni komite, s čimer se je ta mednarodni organ do kraja razkril kot poslušno orodje sovjetske propagande, ki z resnično borbo za ohranitev miru nima nič skupnega. Delo našega Nacionalnega komiteja, za ohranitev miru s tem ni prenehalo. V povezavi s posameznimi uglednimi predstavniki javnega življenja vsega sveta je lani v oktobru organiziral mednarodno konferenco za mir, katere so se udeležili zastopniki naprednih organizacij skoraj vsega sveta. Na tej konferenci je bila sprejeta resolucija, ki v 10 točkah izraža osnotma načela borbe za ohranitev miru na svetu. Na eni zadnjih sej Nacionalnega komiteja Jugoslavije za ohranitev miru je bilo sklenjeno, da se s cilji in nalogami komiteja seznani čirm^ečji krog ljudi, ki jim je mir pri srcu. Komite je naprosil vse člane množičnih organiza- KMETIJSKA SOI A NA GUMU V Kfi letih njenega <>h,4tr»,ia je zapustilo znano dolenjsko kmetijsko ftolo na Grmu pri Novem mesto že l*9" absolventov. Pred dvemi leti .1« Grmska Sola postala spet dvoletna kmetijska «o,a- v preteklem tednu pa so se poslovili od prijaznega učnega zavoda njegovi letošnji absolventi. Razšli so se na vse strani Slovenije, Kjer bodo postali vzorni gospodarji zadružnih ln zasebnih posestev. Obilo uspehov na pot| v solo življenja Jim Jp ob razclasltv) Izredno dobrih Šolskih oren želel direktor Bole tovariš Alojz KeglovlČ, rojenrt pa so se poslovili od priljubljene sole z lepim kulturnim sporedom ln krasnim Pevskjm zborom. Slavne tradldJp firmske šole, kt jih pozna pole* Slovenije predvsem tudi Slovenska Koroška, vabijo kmečko mladino k vpisu v noro šolsko leto. ,9Zdai se boli občudujem vaše napore in zmago J" pravi rojak Al o ,1 * Godina V eni zadnjih skupin ameriških rojakov, ki so prišli na obisk v staro domovino, je tudi gospod Alojz Godina, nekdanji kovač iz Stare vasi pri Šentjerneju. Dolgih 40 let je delal v Ameriki, kamor je odšel za zaslužkom in kruhom, katerega je nekoč zastonj iskal doma. Navzlic temu rodnega kraja ni nikdar pozabil, niti ni nikdar zatajil svo., ga porekla. Vedno je sodeloval v naprednih slovenskih društvih in pomagal svoji domovini, kjer je mogel, kakor velika večina naših rojakov v Ameriki. Zlasti pozorno je spremljal borbo naših narodov med narodnoosvobodilno vojno in napore mlade države po vojni. Ze več let si je želel vse te napore in uspehe ogledati sam. Ta želja se mu je letos izpolnila. »Zelo sf mi dopade vse, kar sem doslej videl pri vas,« je izjavil našemu dopisniku. »Zdaj še bolj občudujem ve- likanske napore in zmage, ki ste jih doživeli zadnja leta, ko na licu mesta spoznavam vse, kar se je tu spremenilo. Da so nastale tolike spremembe kljub velikim žrtvam, ki ste jih dali, pa tudi, da so še pri vas ljudje, ki vsega tega ne znajo ceniti! Mi, ki smo okusili tujino, drugače presojamo te res velike uspehe.« Tako je povedal skoraj 70-letni nekdanji kovač Alojz Godina. Navdušil ga je lep sprejem na meji in velika pozornost do rojakov skozi n3 poti do doma. Rad pripoveduje o borbi ameriških delavcev za delavske pravice in podržavljenje Industrije ter o življenju naših ljudi onkraj velike luže. Začasno se je nastanil pri sorodnikih Piletičevih v Stari vasi, sicer pa se je odločil, da gre na krožno potovanje s Putnikovim avtobusom po vsej državi. Pravi, da si hoče čimveč ogledati, in prav ima! Na lastne oči naj se prepri- TAKO SPREJEMA DOMOVINA DRAGE ROJAKE IZ ZAMEJSTVA j katero trdi, da je ni lepše na svetu j izvolitvi" K ' Kmalu po prihodu v rojstni kraj ga je i LM8 in s pomočjo občinskih ča, kaj so dosegli naši narodi v zadnji vojni in s kakšno voljo si gradijo lepši jutrišnji dan. Naj si — kakor vsi naši dragi gostje — ogleda prirodne lepote naše domovine, ki so bile včasih samo za izbrance, danes pa so dostopne vsakemu delovnemu človeku. Njemu in ostalim rojakom želimo prijetno bivanje v stari domovini in mnogo vedrega oddiha! Rp cij, da ga moralno in materialno podprejo v njegovem prizadevanju. Na IOOF Slovenije je bil prejšnji teden sestanek predstavnikov množičnih organizacij, novinarjev in Društva pravnikov in ekonomistov, na katerem so se sporazumeli, da bodo v času do 10. julija v okviru ljudskih univerz in frontnih organizacij predavanja o pomenu in delu komiteja. Pobirali se bodo tudi prostovoljni prispevki, kjer bi bilo mogoče, pa naj bi se določil del čistega dobička od ostalih prireditev v ta namen. Naj ne bo nobenega večjega sestanka ali prireditve, na kateri ne bi omenili dela in ciljev Nacionalnega komiteja. Občinski frontni odbori bodo dobili te dni natančnejša nauodila od okrnj-nih odborov OF, s katerimi naj seznanijo vse vaške odbore OF in ostale organizacije. Cilj pa naj bo, da bo vsak naš človek seznanjen s prizadevanji in napori Nacionalnega komiteja Jugoslavije za ohranitev miru, ki je v interesu vsakega delovnega človeka na svetu. KOČEVSKI UČENCI V GOSPODARSTVU BODO RAZSTAVLJALI V Kočevju bo od 22. do 23. junija razstava izdelkov učencev v gospodarstvu v prostorih kočevske gimnazijo. V dnevih razstave bo tudi več fizkul-turnih nastopov in športnih iger, ki jih bo priredilo društvo »Partizan«, v Seš-kovem domu pa bo kulturna prireditev. 23. junija pa bo v Kolpski dolini pri Kostelu skupno taborjenje učencev v gospodarstvu kočevskega okraja. Odpravljen je obvezni odkup žit Kmečki boni s 65-odstotnim popustom veljajo še do 15. julija. Zvezna vlada je pred dnevi Izdala uredbo, s katero se v celoti odpravlja obvezni odkup žitaric to je pšenice, rži, koruze ,ovsa ln ječmena. S tem so prenehale veljati vse oddajne obveznosti, razen volne, ki se bo še naprej obvezno odkupovala. Lastniki mlinov, dro-bilcev za žito itd. pa so dolžni tudi vnaprej prodajati pooblaščenim odkupnim podjetjem vse žito, ki ga prejmejo od proizvajalcev kot plačilo v naravi za usluge. Kakor je bil obvezni odkup v prvih letih po osvoboditvi neobhodno potreben, če smo hoteli prehraniti po zmernih cenah nekmečko prebivalstvo v državi, tako se Je v zadnjem času zaradi splošnega izboljšanja In dviganja gospodarskega stanja povečala proizvodnja ln ustalila tržne razmere. Vse to dovoljuje, da odpravimo tudi obvezni odkup žita. Kmetje bodo odslej Imeli še več zanimanja za kar največjo proizvodnjo svojih pridelkov. Kmečki boni, s katerimi kupujejo kmečka gospodarstva Industrijsko blago s 65-odstotnim popustom, veljajo do 15. julija 1952. Odkupna podjetja pa morajo najkasneje do 30. junija izdati upravičencem vse bone, ki jih imajo kmetje še dobiti na račun obvezno oddanih žit. MLADINA NOVOMEŠKEGA OKRAJA NAPOVEDUJE TEKMOVANJE VSEM DOLENJSKIM OKRAJEM Med številnimi rojaki, ki v zadnjih tednih prihajajo na obisk in oddih v staro domovino, je tudi Franc Brada? iz Toplic. Po skoraj petdesetih letih v Ameriki je prišel na obisk v domovino katere tudi v teh dolgih letih ni pozabil. Zelo ga zanima življenje pri nas in hoče — kakor vsi drugi rojaki — spoznati resnico. Navdušen je nad vsem, kar je že do sedaj videl, posebno rad pa posluša slovensko pesem, za na domu obiskala mladina nižje gimnazije iz Dol. Toplic in mu zapeln nekaj lepih domačin pesmi, ravnatelj nižje gimnazije tovariš Gregorc pa mu je izrekel toplo dobrodošlico. Ganjen do solz nad pozornostjo mladine in lepoto naše pesmi se je dragi gost prisrčno zahvalil mladini in učitelj stvu. V nedeljo 15. junija je bila v Novem mestu konferenca zadružne mladine novomeškega okraja s prav dobro udeležbo. Po uvodnih besedah sekretarja Okrajnega komiteja LMS tovariša Ludvika Keheta se je razvila razprava o delu mladinskih aktivov v zadružništvu- Razprava, ki slrer nI bila dovolj živa ln prav gotovo n) pokazala vsega dpla na&e m1 adi ne, je vendarle odkrila, da mladinskim aktivom pota In cilji zadružništva niso dovolj Jasna In da Je mladina JOtHhlO odrinjena od vmdstva zadriije. V upravnih odborih zadrug: je v celem okraju le deset mladincev, kar je odločno premalo. Iz poročil na konferenci Je razvidno, da se mladina skoraj povsod dohro udejstvuje v k ti 1 -tnrno-umetnlSkem delu, premalo Pa se poglablja v gospodarsko problematiko kraja I in premalp skrbi za lastno Ideološko Izakih komitejev komitejev KPS se tudi to stanje že popravlja. K besedi se je oglasil med ostalimi tudi sekretar okrajnega komiteja KPS tovari* Martin Zugelj. ki Je na konkretnih primerih nakrfzal delo mladinskim aktivom, zlasti pa zadružni mladini za v bodoče. Članica Centralnega komiteja LMS tovnrlsica Tllka Plrnat je covnrlla o liku Člana mladinske organizacije ln o tem. kdo spada v mladinsko tiru .'i n\rm i in Na koncu Je zbrana mladina z navdušenjem sprejela sklep, da T počastitev VI. kongresa KPJ napove tekmovanje mladinskim aktivom Črnomeljskega, kr&kega ln kočevskega okraja v vsem mladinskem delu. Mladina novomeškega okraja bo povsod ao-delovala tudi pri partlzanakth pntruljah in pri veliki proslavi desete obletnice ustanovitve ttirlh partizanskih brigad, ki bo 13. In 14. septembra v okolici Dol. Toplic. Obvestilo rojakom iz Amerike Obveščamo vse rojake Iz zamejstva, ki se nahajajo na oddihu v raznih krajih Dolenjske, da jim pripravljata Slovenska izseljenska matica In Mestni ljudski odbor v Ljubljani poseben koncert, ki bo 25. junija ob 20. uri v Ljubljani. Na koncertu bodo nastopili najboljši pevski zbori, folklorne ln plesne skupine. Prireditelji vabijo vse rojake, da se tega koncerta udeleže. Vremenska napoved Nestalno in toplo vreme s pogostimi padavinami. Posebno močan dež okoli 24. in 29. junija. Krajevne nevihte. Dve zadrugi - dva svetova v ribniški dolini Tudi v kočevskem okraju so zadružniki začeli razpravljati o potrebi nekaterih organizacijskih sprememb v splošnih in delovnih kmetijskih zadrugah. Različni uspehi v nekaterih in slabosti v drugih zadrugah, zlasti pa resnična želja po dvigu gospodarstva, ki je možno le v okviru dobre in močne kmetijske zadruge, je osnovno gibalo članov zadrug pri pripravah za izredne občne zbore. Kmet v ribniški dolini je bit vedno dovzeten za napredno gospodarstvo. To dokazujejo lepo urejeni kmečki domovi, moderni hlevi in gnojišča, sadovnjaki okrog domačij, lepa Živina in podobno. Suha roba je pridnim ljudem iz te doline prinašala lepe dohodke. Kaj je bolj naravnega kot to pridnost in željo za naprednim gospodarstvom povezati v dobro kmetijsko zadrugo in v vzajemni samopomoči še bolj dvigati gospodarstvo v korist družbe in vsakega posameznega člana? Taka je bila tudi želja vsakega resničnega zadružnika v ribniški dolini, ko so po osvoboditvi, ustanavljali splošne kmetijske zadruge. Kako so izpolnile želje zadružnikov in koliko je posamezna zadruga uspela povezati kmetovalce in jim nuditi korist ter pomoč pri razvijanju in krepitvi gospodarstva, nam najbolje pok«-žeta naslednja primera. * Vas Sušje, polna prijaznih domačij, leži v središču suhorobarske proizvodnje. Vojna vihra tudi Sušju in okolici ni prizanesla. Pridni in delavoljni ljudje so si s pomočjo ljudske oblasti kmalu opomogli iz največje stiske. Ustanovili so si splošno kmetijsko zadrugo, od katere so pričakovali koristi. Zakaj bi vsak posameznik tako kot pred vojno na ožuljenih plečih prenašal suho robo po svetu od hiše do hiše, ko pa vse to lahko proda njihova zadruga? Za naprednejše gospodarstvo so potrebni stroji. Dobro so vedeli, da si J jih vsak posameznik ne more kupiti, " vsi skupaj, povezani v zadrugi, pa lahko. Tako so Sušljani mislili ob ustanovitvi KZ, toda tega pričakovanja zadruga v Sušju ni izpolnila. Postala je čisto navadna vaška trgovina, od katere člani do sedaj niso imeli nobenega dobička, pač pa 59 tisočakov izgube samo za lansko poslovno leto. Velik del krivde za neuspeh zadruge leži na upravnem odboru s predsednikom Jožetom Riglerjem na čelu. Rig-ler (sodelavec osovraženih domobrancev v času NOB) je dokazal, da mu napredek zadruge ni pri srcu, kakor tudi ne nekaterim drugim članom upravnega odbora, ki so po prepričanju podobni predsedniku. Malo jih zanima izguba 59 tisočakov. Ni jim mar, da obstajajo pospeševalni odseki le na papirju, prav tako ne, kako se gospodari v trgovini. Zato zadružniki v Sušju težko čakajo izrednega občnega zbora, da se odkrito pogovorijo o dosedanjem delu in izvolijo v upravni odbor Pravo nasprotje v uspehih je kmetijska zadruga v Jurjevici, za katero vsi vedo, da je najboljša v okraju. Vodi jo požrtvovalni predsednik Jože Gor-šič, delaven pa je tudi tajnik Karel Pogačnik in ves upravni odbor. Velik zadružni dom v vasi je plod požrtvovalnega dela Jurjevčanov in zneska 700.000 dinarjev, ki jih je prispevala za gradnjo KZ. Z odkupom in prodajo suhe robe je zadruga zaslužila 432.000 din, zraven tega pa nudila lep zaslužek pro-izvajalcem-zadružnikom. Sedaj nameravajo kupiti kinoprojektor za dvorano v zadružnem domu, za katerega imajo že pripravljen denar. Pripravljajo tudi strokovni tečaj za izdelavo suhe robe. Nakupili so plemensko živino in uvedli rodovnik, vsa živina pa je stalno pod kontrolo vestnega rodovnikarja. Sadjarstvo se stalno izboljšuje, na stotine mladih dreves so že zasadili; ima- Iz razprave proti odgovornim uslužbencem Tovarne igrač v Novem mestu Razmere v novomeški tovarni ijrrafi, ki so letos v januarju pripeljale podjetja skoraj do prenehanja obratovanja, so bile predmet neStetih razprav na raznih sestankih, v četrtek, 12. junija pa sredifcče celodnevne sodne razprave pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu. Po vsem tam. kar je odkrila temeljita revizija v tovarni in knr je prifilo na dan v teku preiskave in sodne razprave, ni nič čudnega, če je tovarna prišla v težave in je zaradi teh težav nastal skoraj socialni problem za zaposleno delavstvo. Direktor tovarne je bil .lanez StrgovSek, Sef komercialnega oddelka Leopold Morela, predsednik delavskega sveta Stanko Drnovšek, predsednik upravnega odbora pa .lože Kreč. Kdo je pravzaprav imel glavno besedo pri vodstvu tovarne, je težko reći. Vsak je rlelal po svoje. O kaki delovni disciplini ni bilo sledu. Za izdelavo igrač je prejemala tovarna les najslabše vrste, pa še tega uiso spravili pod streho ali ga drugače zaščitili pred vremenskimi neprilikami. Kar ni bilo porabljeno, je slo med odpadke, ti pii brezplačno uslužbencem in delavcem in tudi privatnikom za kurjavo. Revizijsko poročilo navaja, da je slo 80 ^ lesa v odpadke, ali samo v enem letu okrog 12(1 ms rezanega lesa brezplačno za kurjavo privatnikom! Kolik je bil odstotek Izkoriščanja lesa, pa se itak ne ve, ker ni nihče vodil evidence o odpadkih. Direktor, upravni odbor, delavski svet, sindikalna organizacija, pa niti partijska organizacija se za take »malenkosti« niso brigali, saj je bilo vodstvo vseh teh združeno v rokah nekaj ljudi, ki so gospodarili po svojo. Sedem družin, ki so stanovale v tovarni, je imelo vse ugodnosti: stanovanje čisto poceni, drva. za kurjavo in elektriko pa brezplačno. To so imeli baje že »od začetka-. Direktor Strgovšek proti temu ni nastopil, saj je imel, čeprav samski, tudi 00 komfortno družinsko stanovanje. Kaj zato. če je velika večina delavcev prezebala v razbiti baraki! Direktor je dovoljeval posameznim mojstrom, da so si s tovarniškimi stroji in orodjem izdelovali kose pohiStva za sebe in z« privatno prodajo, pri tem pa trosili pogonsko silo in pomožni material, zelo verjetno pa tudi les tovarne. Ko so delili tekstilne odpadke, so dati uslužbencem po 8 do 12 kg. delavcem pa po en do dva kilograma. Direktor je seveda dobil največ, celili '2'i kg ali ie nekaj čez (baje je, vse to razdal revnim ljudem, ki pa jih na razpravi »ni hotel* imenovati). Leopold Morela je vodil vse komercialne posle tovarne kar iz pisarne in preko oglasov. Takrat res ni bilo težko biti komercialist. Vsa nakazila za surovine in vse pogodbe za prodajo so prišle iz Ulavne direkcije. Kupci so vzeli vse, kar so jim poslali, se premalo je bilo. Te idiličnosti pa je bilo konec, ko je nastopil nov način trgovanja na principu ponudbe in povpraševanja. Ta je tudi odkril vso gnilobo v tovarni. Kupci so odpovedovali pogodbe, igrače so se kopičile v skladiieu, oglašati se je začela tudi .••••»»•»•»••■••••••••••»•••••»••••••••••••••••t •••• banka, ki je začutila, da se je v tovarni nekaj zaustavilo. Navzlic temu, da so ti pojavi nastopili že lani maja, se vodilni ljudje v tovarni niso pobrigali za preusmeritev proizvodnje in prodajo zaloge, tako da se je do konca leta nabralo v skladišču blaga za 10 milijonov dinarjev. Štnne Drnovšek, predsednik delavskega sveta, je bil mojster v strojnem oddelku. Ob vsaki priliki se je žaljivo izražal o našem družbenem redu, češ \jaz imam dovolj, socializma v svojem trebuhu, za druge pa me ne briga«. Do podrejenih delnvecv je bil skrajno surov in jim je večkrat turi i grozil. 1'od njegovim nadzorstvom so napravili v oddelku nad 1!>.IMH) palčic za obešalnike nepravilne dolžine. Viktor Kraje, mojster v enem oddelku. Je povzročil napačno rezanje J4IHI kosov platišč za ročne vozičke. Za izdelavo nekih vzorcev so porabili kar 1600 delovnih ur! Dovolj je naštevanja nepravilnosti, ki so pripeljale podjetje Da rob propada. Vprašajmo se rnje. kaj je delal delavski svet in ostale organijacije v podjetju T V tovarni igrač ne hi mogli govoriti samo o krivdi nekaj ljudi, pač pa o krivdi celotnega kolektiva, ki je dopuščal take svinjarije, čeprav je vedel zanje vsak posameznik in se vsa okolica tovarne. Dokler je država dajala živilske in industrijske nakazniae ter skrbela za proizvodnjo in prodajo, je šlo. Kakšna je bila delovna disciplina, kaj se proizvaja in kdo se okorišča I ljudskim premoženjem, jim je bilo malo mar. Da bi kdo opozoril organe ljudske oh last i o razmerah v tovarni, še na misel ni priSlo nikomur. 8 takim gospodarjenjem so povzročili odgovorni ljudje zastoj proizvodnje v tovarni, izgubo 470.000 din v lanskem poslovnem letu. najmanj 61.000 din pri odpadnem laati, ki bi ga lahko prodali, za 34.000 din so oškodovali podjetje pri brezplačni uporabi elektrike samo v enem letu. pri prodaji usnja delavcem po nižjih cenah pa so oškodovali državni proračun za 23.799 din. čeprav so imeli oh koncu leta neprodanih 14.000 kuhinjskih igračk, nad 2K.000 neokusno izdelanih letal in še več drugih predmetov, a proizvodnjo igrač niso prenehali. Pri izdelavi novih vzorcev lesne galanterije za izvoz, ki jim jo je ponudilo v izdelavo podjetje Dom v Ljubljani, pa so se pokazali primeri prave sabotaže, zaradi česar je podjetje oddalo naročilo drugam. Bivši direktor Janez Strgovšek je bil obsojen na eno leto in dva meseca zapora, Leopold Morela, ki je mislil oditi iz tovarne, ko je ta že močno gagala, na 8 mesecev zapora, Stanko Drnovšek na 9 mesecev zapora in Viktor Kraje na I mesece zapora. Za slabo poslovanje tovarne pa nosi precej privde celoten kolektiv; njegov delavski svet se je zdramil šele ob ukrepih organov ljudske oblasti ter se začel zavedati svoje odgovorne naloge. Na delavskem svetu in celotnem kolektivu tovarne igrač je, da z novimi delovnimi uspehi vrne ugled podjetju, katerega so brezvestni samopašneži in izkoriščevalci grdo oblatili. jo moderno zadružno sadno sušilnico. Kreditni odsek ima že precej vlog, ki stalno rastejo, kar je znak zaupanja zadružnikov do zadruge. V zadružnem domu je delavnica za izdelovanje suhe robe, novoustanovljeni mizarski odsek pa si je tudi že uredil delavnico in skrbi sedaj za nakup potrebnega orodja in strojev. Člani zadruge so vsi do zadnjega podpisali zvišanje deležev na 500 din z 20-kratnim jamstvom. Iz skromnih začetkov so jurjevški zadružniki razvili svojo zadrugo v eno najboljših v kočevskem okraju, ki dviga njihovo gospodarstvo in preoblikuje miselnost Jurjevčanov. Jurjevški zadružniki se pripravljajo na izredni občni zbor z lepimi uspehi in velikimi načrti za bodočnost. Pošteni zadružniki iz Sušja, ki jim uspehi jurjevške zadruge niso neznani, pa že razmišljajo o priključitvi oziroma združitvi obeh zadrug, kar bi bilo nedvomno samo v korist članom in splošnemu gospodarstvu. Prav gotovo bo na izrednih občnih zborih obeh zadrug združitev obeh zadrug v eno najvažnejše vprašanje. K. O. Kratice vesti Sindikati so najpomembnejša gonilna sila za razvijanje socialistične demokracije, je poudaril plenum Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil pretekli teden v Ljubljani. Plenum je sklepal o dosedanjem delu sindikatov in sklenil, da bo III. kongres ZSS 6. in 7. septembra v Ljubljani. V prosto prodajo pridejo vsi industrijski in rudarski izdelki. Vse cene z izjemo nekaterih se bodo prosto oblikovale na tržišču. Za široko potrošnjo bodo določene najvišje cene, iznad katerih ne bodo smeli prodajati proizvodov. Tako je določena najvišja cena za kuhinjsko sol 30 din, zi živinsko sol 20 din, /a petrolej in vžigalice po bodo odpravljene enotne cene. Najmodernejša bojna letala izdelujemo doma. Ta letala so razstavljena na razstavi letalske industrije, ki je bila odprta v torek 1". t. m. v Beogradu. Na razstavi je 12 tipov raznih letal, ki jih je začela izdelovati naša letalska industrija. Hidrocentrala Moste bo 29. junija priključena električni mreži Slovenije. Zdaj sta t poskusnem pogonu dva so samo lani prejeli nabiralci v novomeškem okraju Znesek IMM.Obt dinarjev Je samo majhen del vrednosti zdravilnih zelllč. g"h in ostalih gozdnih sadežev, ki riuttojo v naših gradovih, na travnikih in poljih. Ob dobri organizaciji nabiranja ln odkupa bi »e dalo sbratl še veliko več raznih zdravilnih zelišč ln gob, ki ostajajo nepobrana ter propadajo kot neizkoriščeno naravno bogastvo. Nabiranje zdravilnih lellič, gob ln ostalih gozdnih sadežev Je za nafte socialistično gospodarstvo velike važnosti. Bistven« s« razlikuj od načina zbiranja In trgovanja v blvftl Jugoslaviji. Pred vojno Je Mlo v Jugoslaviji veliko privatnih trgovcev, ki so se bavili z odkupom zravllnth zelišč ln suhih gob ter al s tem ustvarili ogromna pre moženja, od katerih skupnost ni imela nobene koristi. Danes p« poteka celot«n odkup zdrav, zelišč. Mihih gob ln ostalih gozdnih sadežev preko splošnih kmet-IJaklh zadrug, iivoa pa preko državnih podjetij. Devize, katere se ustvarijo pri izvozu, se uporabljajo za nabavo raznih strojev za našo Industrijo, kakor tudi strojev In poljedelskih potrebščin, katere potrebuje naAe kmetijstvo, ter Jih trenutno se ne izdelujemo v nafti državi v dovolnl meri. Rek|| smo že. da potoka celoten odkup zdrav, zelišč, suhih gob ln jjozdnib sadežev prrko naših K Z. sedaj poglejmo, ako se uslužbiicl v KZ povsod v celoti zavdajo kako važen Je odkup teh artiklov! KZ Dvor. Illn.i«' ln Žužemberk naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo odkupil več. zdrav, zelišč In kdo b« dosegel boljšo kvaliteto. Takih zadrug Je še več kot n. pr.: Stoplče, skoilan. Vrhpoljc. Črnomelj, Ribnica, OZZ Kočevje Itd. KZ Ribnica ima prav Učno urejeno izložbo, kjer so na vpogled nabiralcem razna zelišča ln suho gobe, ki Jih zadruga odkupuje. V takih zadrugah Je brez dvoma tudi zadovoljiv odkup, saj dobijo nabiralci vsa potrebna pojasnila ln navodila, da lahko nabirajo tista zelišča, katera s« tudi odkupujejo, ter z nabranim blagom pravilno ravnajo ln s tem doseiejo tudi kvalitetno blago. Poleg dobrih zadrug pa Imamo še vedno . zadruge odnosno zadružne uslužbence, kl I Imajo do odkupa zdrav, zelišč skrajno ma- I lotnaren odnos; tako se Je n. pr. v KZ Rmarjeta pri Novem mestu pokvarilo 5* kg suhih gob. katere Je zadruga odkupila v letu 1951. pa J'h do danes še nI odpremila. Tudi nekatera zelišča, odkupljena v letu 1951, ji le vedno ležijo v skladišča. Vrednost tega blaga znaša 15.60« din. V okolici Starega trga ob Kolpi Je veli>n raznih zelišč, katera pa prt padajo, ker zadruga do danes fte ni organizirala zbiranja zdravilnih zelišč. Samo lipovega cveta hI lahko odkupila 10M kg. V neki zadrugi se Je pripetilo, da so nabiralci prinesli nabrana zelišča, ki se v tem letu odkupujejo, pa Jih zadruga nI prevzela. Sličnih primerov Je ie več, o katerih pa bom« več poročali pozneje. Nikakor ne moremo rasen meti. da Imajo nekateri uslužbenci po zadrugah tako malo zanimanja ia odkup zdrav, zelišč, saj vemo, da so zadruge, katere so v letu 1951 dobro organizirale nabiranje zdrav, zelišč, dosegle lepe uspehe In » zadovoljtsvo nabiralcev ter pri tem dosegle tudi lep finnnčnl efekt. Nabiralce zdrav, aellšč prav gotovo zanima, katera zelišča odkupujejo KZ v letošnjem letu Zato bomo nafttelj kaj vse lahko nabirajo v vsaki količini: Od cvetov: lipa, arnlka, palvlc.a, brez čaše, bela dete IJIca travniška, bezeg osut. Od listov: arnlka, pljučnica, šmarnlca. kopriva. Rastlina: hribska resa, preslica njivska, je-ternlk. Korenine: (Stozdnl koren, repinc, volčja češnja, kompava, bela čmerlka, (vsak M bo nabiral belo čmerlko se mora n njej (""•'pričati v zadrugi, da ne hI nabiral z« čmerlko jesenski podlesek, za katerega se tudi uporablja domači Izraz čmerlka), arnlka korenine. Plodovi; kumna. 1'olcg navedenih zelišč pa odkupujejo še zadruge razna druga zelišča v manjših količinah, za katere naj se nabiralci Informirajo pri svoji zadrugi, za Dolenjsko pa lahko v skladišču »Gnsada« Novo mesto. Krekova ulica (RršlJIn), kjer si lahko ogledate razna zdrav, zelišča vsak dan od 7 do 14 nre in prejmete vsa potrebna navodila In cene. Nabiralce pa moramo opozoriti, da se v letošnjem letu odkupujejo samo prvovrstna zelišča, zato mo-njo paziti, da Jih pravilno nabirajo In pravilno posušijo agregata, ki sta doslej dala nad 100.000 kwh električna energije. Od julija dalje bodo dajale Moete mesečno 4 milijona kilovatnih ur električne energije. Električna mreža Slovenije bo s tem dajala letno dvakrat več elektrione energije, kot jo je dajala pred vojno. Po ukinitvi obveznega odkupa, so cene žita znatno padle. Prej so se cene pšenice v Vojvodini vrtele okoli 30 din za kg, zdaj pa kmetje ponujajo precej žita po 20 do 23 din za kg. Na splošno /i i na letina v Vojvodini ne kaže slabo, ker je še pravočasno deževalo in se je žito precej opomoglo. Močan vihar, ki je odkrival strehe in ruval drevesa s koreninami vred, je divjal v torek nad Novim Sadom in Beogradom. Silna nevihta je precej poškodovala polja. Vihar, ki je pihal s hitrostjo 140 km na uro, je odnesel tudi več streh. Neurje je zahtevalo v Beogradu tudi več smrtnih žrtev, nekaj zaradi poškodovanih električnih naprav, nekaj pa zaradi porušenih stavb in streh. Škodo cenijo na več deset milijonov denarjev. Tudi letos bo prišlo k nam več ti&oi tujih mladincev. Na povabilo Ljudske mladine Jugoslavije bo sodelovala na raznih delovnih akcijah mladina iz Anglije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luxemburga in skandinavskih držav. 350 ton težke škarje. Seveda ne za krojače, K-mveč za rezanje razbeljenih kosov jekla, so postavili v Zenici. To škarje bodo rezale do četrt metra debele jeklene kose. V eni minuti bodo odrezale deset kosov po dva do pet metrov dolgega jekla. Na Sar planini so se razmnožili medvedi, kmetovalcem so napravili precej škode, ker so jim raztrgali precej živine- Ker jc lov na medvede prepovedan, so dobili makedonski lovci posebno dovoljenje, da smejo ubiti dva medveda in sicer tista, ki napadata živino. Tega pogoja pa lovci niso sprejeli. Pravijo, da je mnogo teže kot medveda ustreliti, dokazati, da je tisti medved, ki pride lovcu na muho, res klavec živine. trn 100 let ne pomnijo take kobiličje nadloge v Vzhodni Afriki. Ogromni oblaki, ki štejejo več milijard kobilic napadajo polja v Egiptu, Izraelu, Jordanu in drugih deželah Srednjega Vzhoda. Doslej so kobilice zasedle 1,500.000 oralov zemlje, znesle jajčeca, iz katerih se bodo zlegli novi milijoni teh škodljivcev. Proti njim se borijo z letali, toda še ne dovolj uspešno. Tudi pri nas na Kosovu so se pojavili roji kobilic, ki delajo veliko škodo, posebno na koruzi in sončnicah. S škropljenjem upajo, da jih bodo zatrli, še predno bodo dobile krila. Ce bi to ne uspelo, bi bila škoda še mnogo večja, ker bi se spravile na nova polja. za „»i« go,Podar]e fafo j,omo obvarovali vinograde pred peoelas o p esnifo Vinska trta bo obilo rodila, kadar bo dobro negovana in kadar bo obvarovana pred boleznimi. Pred napadom peronospore jo vsak vinogradnik običajno zaščiti s pravočasnim škropljenjem. Toda pred oidijem, ki je med narodom imenovan plesnoba, vinska trta pa ni pravočasno zaščitena. Morda se vinogradnik tolaži, da v njegovem vinogradu te bolezni ne bo. Treba je vedeti, da oidij za svoj razvoj ne potrebuje dosti vlage, pač pa mu je potrebna visoka toplota. Letošnja pomlad se je pokazala za razvoj oidija prav ugodna, zato je priporočljivo, da vinogradniki škropijo oziroma zaprašujejo svoje vinograde z žveplenimi sredstvi, da tako preprečijo škodo. Oidij, ali po slovensko pepelnasta plesen, je bolezen, ki se širi s trosi kakor peronospora. Prezimi v popkih in se spomladi, če je primerno toplo in suho vreme, začne razvijati, tvori trose, ki padajo na poganjke, liste in kabrnke in tukaj na površini razvijajo sivkasto prevleko. Iz te prevleke se spuščajo v napadeni del vinske trte sesalke, ki mu jemljejo hrano in ga s tem uničujejo. Napadenemu delu ni več rešitve. Vino- gradniki so se o tem že prepričali, ko so uporabljali razna sredstva takrat, ko se je plesnoba pojavila v upanju, da ozdravijo trto, vendar jim to ni uspelo. Posebno veliko je bilo lani takih primerov v Beli krajini, kjer je nad Se-mičem, pri Drašičih in tudi po drugih vinogradih oidij uničil tudi nad 70 odstotkov pridelka. Proti tej bolezni so različna sredstva, ki pri pravočasni uporabi preprečijo bolezen. Najboljše sredstvo je žve-pleni prah, to je drobno mleto žveplo, s katerim naprašujemo vinograde. Žveplati smemo le na suho trto. Da pa dosežemo dober učinek, delamo v toplem in sončnem vremenu. Ob izredno vročih opoldanskih urah se žvepljanju izogibajmo, ker to lahko povzroči opekline na listju. Na en hektar vzamemo 12 do 24 kg žvepla. Razen žvepla v prahu so priporočljiva tudi žveplena škropiva. Pri nas so na razpolago sumporni (izdelek tovarne »Zorka«) in ku-mulus (uvoženo). Sumporol uporabljamo tako, da na 100 litrov modre galice primešamo 150 gramov tega prahu. Kumulusa je treba dati 250 gramov na 100 litrov. Tudi žveplenoapnena brozga je učinkovita proti oidiju. Običajno jO uporabljamo v 2-odstotni raztopini. Vendar pa se je treba ravnati po gostoti. Tudi žveplenoapneno brozgo lahko mešamo z raztopino modre galice. V primeru zelo močnega napada oidija, posebno kasneje v juliju, je najboljše sredstvo kalijev hipermangan, katerega uporabljamo tako, da v 100 litrov vode raztopimo 3 kg gašenega apna ter dodamo 125 gramov kalijevega hiperman-gana. Da preprečimo oidij, moramo vzeti eno od teh sredstev v mesecu maju približno takrat, ko škropimo proti peronospori. Ce je pomlad zelo topla, tedaj je treba žveplati že prej, ko so poganjki 5 do 10 cm dolgi. Drugič je treba žveplati takoj po cvetju, to je konec junija, in tretjič še julija. V avgustu ni več priporočljivo žveplati vinsko trto, ker bi žveplo, ki ostane na grozdih, lahko kvarilo okus vina. Sicer pa, kdor bo pravočasno in v navedenih rokih škropil ali zapraševal trto z žveplenimi sredstvi, ta kasneje ne bo imel skrbi zaradi pepelnaste plesni. Ing. Danica Pavlin Vsaka nova industrija zahteva ne le izgradnjo tovarniških objektov, temveč tudi objektov družbenega standarda. Nova velika industrija dejansko zahteva graditev celih nosili mest in komunikacij. Toda to je obenem izgradnja drugih gospodarskih panog in brez dvoma mobilizacija novega pomembnega vira v celotni ekonomiki. To vprašanje ni zgolj ekonomsko, je tudi politično. Zaostalosti in vsega, kar to zaostalost še "omogoča, ne bomo odstranili brez sodobnega gospodarskega razvoja, brez industrializacije Dolenjske. Ce ni dovolj zemeljskih zakladov, razvijajmo one stroke in panoge, ki se bavijo s predelavo! Zasledovati moramo pač cilj, da čim smotrneje izkoristimo vse neizkoriščene rezerve, te pa niso samo v bogatih zemeljskih zakladih in rudnikih velikih kapacitet. Mislim, da je zanimiva še ena posebnost Dolenjske. Eni pravijo, da je za razvoj industrije potreben dober kader, ki sc ustvarja le v nekaterih panogah, ne v kmetijstvu. Zato skoraj vsak predlog najprej ugotavlja možnosti, ki jih nudijo že industrializirana področja. Drugi kažejo, da ljudi ni moči spraviti iz domače grude in da tudi ne moremo graditi industrije povsod, čc so tam le ljudje. V resnici pa je stvar taka, da brez. ljudi ne bomo mogli. Naš dosedanji tehnični napredek in surovinske možnosti ne zahtevajo toliko zaposlenega osebja, da bi nam ga primanjkovalo. Za sedaj res ne. Bodočnos! pa bo zahtevala novih ljudi. Na Dolenjskem pa so bili ljudje že od nekdaj Priroda in gospodarstvo doleniske pokrajine prisiljeni, da so si težko pridobili kruh. Kdor ni mogel zdržati, se je odselil. Ljudje pa, ki so ostali, so sc navadili na s\ojo borno zemljo. Dandanes moramo priznati, da vsak delovni člo\ek lahko živi, ker mu naš gospodarski sistem to omogoča. Zatorej jc resnično težje človeka usmeriti, da zapusti svoj kraj in se zaposli drugod. Mislim, da ne gre samo za zaposlitev ljudi, gre za proizvajalne sile kot celoto in le-te moramo razviti, če hočemo tudi v tej po» krajini doseči napredek. Vprašanje preskrbe z vodo Na dve stvari lahko damo šc povda-rek, da dopolnimo vse dosedanje odstavke. Prva je že prejšnja ugotovitev, da Dolenjska še ni raziskana in da je naša dolžnost, zbrati čim več potrebnih podatkov. Dfuga stvar je vprašanje vode. To vprašanje namreč spremlja razvoj vseh gospodarskih panog. V Suhi Krajini Še nimajo zadosti vode in te je mnogo premalo še za gospodarstvo, kajti edina stroka, ki se tod more uspešno uveljaviti, jo živinorejci. Toda, tudi ta potrebuje vodo. Isti problem se je posebno zaostril na Kočevskem, končno to ni samo problem, ki prizadene le prebivalstvo in živinorejo, to je splošno gospodarski problem. Običajno potrebuje večina industrijskih panog vodo v znatnih količinah. In to je mogoče zagotoviti. Področje pokrajine ima razmeroma dovolj padavin, le to je, da voda skozi luknjiČavi apnenec pronica v notranjost, da reke poniknejo in spet nenadoma pridejo na dan. Krpanje luknjičevega apnenca je res za naše pojme še precej jalova stvar, toda zajetje vodnih izvirov na določenih mestih, kjer so, in napeljava vodovodov v tudi zelo oddaljene kraje je že uresničljiva in sprejemljiva za program bližnje bodočnosti. Tako bomo začeli. Kaže pa tudi, da se lahko zakrpajo celo obsežna kraška polja in da bodo na Notranjskem, na Cerkniškem in Planinskem polju to tudi poizkusili. Ko bomo uspešno reševali vprašanje preskrbe z votlo, se nam bo to takoj obrestovalo, kajti odstranjevali bomo tisti neresnični videz, da je Kras človeku sovražen, saj je resnica drugačna: tudi Kras je lahko bogat. V tem tiči jedro bodočnosti razvoja: Izkoristiti moramo to, kar nam priroda nudi, in se z vsemi silami upreti prirodnim ncprilikani, ki zavirajo gospodarski razvoj. Tako, kakor je ljudska republika priskočila na pomoč drugim zaostalim republikam v naši državi s prepričanjem, da taka pomoč lahko koristi samo nam. tako je nujno. da razumemo potrebo po gospodajskem dvigu Dolenjske. Prebivalci in gospodarstveniki te pokrajine se morajo zavedati naloge, ki je pred njimi, naloge, ki terja, da dobro proučijo gospodar- stvo dežele, da ugotovijo možnosti bodočega razvoja in da tudi za tako nalogo čim uspešneje dvigajo svoje znanje in si širijo obzorje. Le v tem je lahko jamstvo, da bo v gospodarskem razvoju dosežen tudi kar se da večji uspeh. Kmetijstvo in gozdarstvo Kmetijska panoga gospodarstva je najstarejša. Zato je o kmetijstvu mogoče veliko povedati. Vendar sem vnaprej sklenil, da -se bom izognil številkam ter nakazal le problematiko teh panog, ki sta na Dolenjskem tako pomembni. V kmetijstvo spadajo poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, ribolov in domaČa predelava kmetijskih i pridelkov. Poljedelstvo in živinoreja Njive in vrtovi sestavljajo slabih 14 odstotkov celotne površine na Dolenjskem. Ta odstotek je prav gotovo nizek. Na drugi strani je precej njiv na kraškem svetu, po obsegu majhnih in polnih kamenja ter skal. Mislim, da se kaže mnogokje premajhna skrb za napredek poljedelstva in da se premalo stremi za tem, da bi na dobro obdelani zemlji pridelali, kar pokrajina potrebuje. Prizadevnost je treba usmeriti v to, da se kamenje in skale, kjer je le mogoče, odstranijo in odstrelijo iz njiv, kar bi bistveno izboljšalo način obdelave zemlje. Hkrati pa je še polno travnatih zemljišč, ki bi jih kazalo preorati in na njih pridelovati krmila za živino. Zdi se mi, da bi to nalogo morali reševati lokalni faktorji in uvesti nagradu za tiste kmetovalce, ki na tem področju dosežejo posebne uspehe ter vzpodbudijo s svojim delom k napredku še druge. Vselej moramo misliti na tc, da je prav z majhnimi melioracijami zemljišč, ki jih opravljjao posamezne zadruge in kmetje, mogoče doseči tudi velik uspeh, zlasti, ko se velikih melioracijskih del še ne moremo povsod potiti. Istočasno se kaže potreba, preprečiti, da bi voda izpirala zemljišča na površinah, nad katerimi so bili izsekani zaščitni gozdovi — s prepovedjo takih sečenj in z načrtnim pogozdovanjem ter drugimi ukrepi. Ugotovili smo že, da tri četrtine vse kmetijske površine izkoriščamo za živinorejo. Ta kmetijska stroka je na Dolenjskem posebno dobro razvita. Dolenjci goje dobro pasmo sivega dolenjskega goveda. Drobnice je pa zelo malo. Celo Suha krajina jc nekdaj slovela po tem, da so prodajali na domači in tuji trg zelo kvalitetno živino, mesnato in z dobro molznostjo. Dolenjska je bila pred vojno znamenit izvoznik mladih pujskov žlahtne pasme. Vsa Ljubljana se je preskrboval v večji meri z mesom in maščobo iz Dolenjske. 972 Stev. 25. DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ nAŠIH KfcAJCV TO IN ONO IZ KOČEVJA Pododbor Rdečega križa Kočevje z veliko požrtvovalnostjo zbira sredstva za zdrav-Utaja in letovanje slabotnih otrok. Zdravniški pregled eolskih otrok je ugotovil veliko Število obolelih na pljučih ali bolezni naklonjenih. Otroci bodo poslani na zdravljenje v razne kraje. Pri nabiralni akciji za zdravljenje otrok so se dobro izkazala podjetja in sindikalne podružnice. * Člani strelske družine gradijo novo strelišče, kar bo mnogo pripomoglo k razvojn strelskega Sporta. Društvo bo treha poživeti in mu nuditi več podpore kot do sedaj, posebno pa naj bi sodelovali rezervni oficirji. Pri gradnji so veliko pomagali mladinci predvnjaške vzgoje. Dogradili bodo Se strelno lopo. StreliSče bodo izročili svojemu namenu v času. ko bo okrajno ekipno tekmovanje. Najholjša ekipa iz tega tekmovanja bo zastopala okraj na republiškem strelskem tekmovanju. — ak * Zveza borcev rudnika Kočevje je 1. junija odkrila okusen spomenik padlim horcem-rudarjem v KOB. Tov. Jelen je v uvodnih besedah naglasil pnmen odkritja spomenika na rudniku, od koder so prvi borci že leta 1941 odhajali v partizane in tako dali pobudo za odpor proti okupatorju. Zastopnik okrajnega odbora ZB Kočevje tov. Karnič-nik je v svojem govoru omenil, da nas niti klevete, Se manj pa natolcevanje infnrmhi-rojevske kampanje ne bo odvrnilo od svetlih idealov za zgraditev socialistične domovine. Prav ti horci-rudarji, katerim danes odkrivamo spomenik, ki bn pričal potomcem, so nas učili, kako je treha braniti čast in neodvisnost domovine. Med polaganjem vencev predstavnikov oblasti in organizacij je igrala rudarska godba, pevski zbor SKUD Jože SeSko pa je zapel nekaj pesmi. * Nižja glashena šola v Kočevju je 8. jn-nija zvečer priredila v gimnazijski dvorani glasbeno produkcijo. Učenci glasbene Sole so izvajali pred Številnimi gledalci na klavir iti violino dela glasbenih mojstrov klasikov ter želi splošno priznanje. Pevski zbor SKUD Jože Šeško je pod vodstvom dirigenta Mirka Trnsta priredil 6. junija v fteSkovem domu vokalni koncert slovenske narodne in umetne pesmi. Skrbno izdelane pesmi sn potrdile, da sloves, ki si ga je zbor s svojo nedelavnosti v preteklosti nekoliko zapravil, le Se upravičeno spremlja naporno delo celokupnega zbora. Nastop pevskega zbora zasluži vse priznanje, dirigent naj hi še v bodoče vodil zbor tako uspešno kot doslej. * Ljudski odbor mestne občine Kočevje je pred nevadnim izdal odlok o odvažanju smeti izpred h iS. Res se je ta način v korist higiene in reda sprva ohnesel. vendar je iz Deznanih vzrokov zadnji teden ostalo vse pri starem. Voznika, ki odvaža smeti, nI več, smeti pa se pred veznimi vrati kopičijo. Priporočljivo hi bilo, da ljudski odbor svoj odlok umakne in obvesti meščane, da .ie z odvažanjem smeti končano njegovo kulturno poslanstvo, ali pa uvede ponovno odvoz smeti na način, ki je bil ?,e uveden. Trgovine v Kočevju se ne morejo pohvaliti s konkurenčnimi ali vsaj enakimi cenami za trgovsko blago kot v Ljubljani. Potrošniki upravičeno sprašujejo, če kočevski »Trgopromet« s svojim trdovratnim stališčem do potrošnikov nima monopolnih tendenc ali pa zasleduje že preživelo trgovsko prakso o razdeljevanju blaga. Zelja vseh potrošnikov v Kočevju je, da se cene znižajo na višino cen v Ljubljani in drugod, s čemer bo »Trgopromet* pridobil na že deloma izgubljenem ugledu. * Sola učencev v gospodarstvu je te dni končala svoje delo. Po še netočnih podatkih je izdelalo a pozitivnimi uspehi nad 90% učencev. Obrtna zbornica pripravlja po zaključenih izpitih III. letnika obrtno razstavo, na kateri bodo učenci razstavljali svoja dela iz preteklega šolskega leta. Prav tako bo deset najboljših učencev primerno nagrajenih na zaključni proslavi, ki bo v Še-škovem domu. Ob tej priliki bo Sindikalno gledališče za učence, mojstre, predavatelje in starše vajencev predvajalo Molierove »Scapinove zvijače«. —}a V Sušjah so odkrili spomenik padlim borcem NOV V Sušjah pri Ribnici je bilo 8. junija t. 1. odkritje spomenika 43 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja. Na posebni trioglati marmornati plošči je vklesanih 43 imen vseh onih iz vasi Sušje, Slatnik, Zapotok, Vinice in Gor. Lazov, ki so dali za domovino svoje najdražje — življenje. Spomenik je visok S metrov; končuje se v plamenico kot simbol goreče ljubezni do domovine vseh, katera Imena so vklesana na spomeniku. Osnutek spomenika je delo umetnika. Potreben denar za spomenik so darovali deloma najbližji sorodniki padlih, deloma se je nabralo ob priliki dveh prireditev, pa tudi Republiški odbor ZB je prispeval. Slavnostno odkritje je pričel tov. Stane Otoničar. katerega glavna zasluga je, da je spomenik postavljen. Za njim je govoril predsednik okrajnega odbora ZB tov. Jože zagar, ki je počastil spomin padlih tudi v imenu OK KPS Kočevje. Med navzočimi smo opazili org. sekretarja 10 OF Slovenije tov. Matijo Malešiča, zastopstvo Združenja rezervnih oficirjev za okraj Kočevje, zastopstvo občinskega odbora OF iz Ribnice in Kočevja. Ob odkritju spomenika je Izstrelila častna straža vojaške posadke iz Ribnice tri častne salve, moški pevski zbor iz Kočevja pa je zapel ne'kaj partizanskih pesmi, kakor tudi mladinski pevski zbor gimnazije iz So-dražice. Nekaj dobrih recitacij iz osnovne šole Sušje je dvigalo proslavo. Najlepša točka proslave je bila polaganje vencev ob vznožju spomenika. Množične organizacije in svojci padlih so položili nad 20 prav lepih vencev. S tem so na naj-dostojnejši način počastili spomin padlih. Domačega občinstva ni bilo mnogo navzočega, kar je vse graje vredno. Mnenja# smo, da bi morale ob takih prilikah odpasti vse malenkosti, ki nas slučajno motijo in bi nas morala družiti edina misel na spomin padlih borcev. Ali smo že tako naglo pozabili, kaj je delal pri nas okupator in kakšne namene je imel, če bi zmagal? Poudariti moramo, da je spomenik v Sušjah prvi v kočevskem okraju, ki je bil postavljen padlim borcem iz NOV. R. &. vi organizaoije ter organizacijski okrepitvi vaških aktivov. Aktivom je uspelo vključiti večje število mladine v kulturno-prosvetno društvo v Mokronogu, ki redno študira in nastopa z igrami. Vse premalo pa se mladina zanima za gospodarski razvoj kmetijske zadruge, kakor tudi delovne zadruge. Navzlio možnostim, ki obstojajo za ustanovitev flzkultur-nega društva Partizan, ne kaže mladina za to pravega zanimanja. Vse bolj uspešno bi bilo delo organizacije kakor tudi občinskega ljudskega odbora, če bi se ustvarila medsebojna povezava in delavna pomoč. Z. A. Dolenjske Toplice Prav lepo je potekel pionirski festival v nedeljo, 8. junija. Poleg pionirjev domaČe šole in nižje gimnazije so se festivala ude-ležili še pionirji osnovnih šol Vavta vas. Soteska. Poljane in Gornje Sušice. V soboto zvečer so dijaki nižje gimnazije uprizorili v zadružnem domu ljubko mladinsko igrico »Mačeha in pastorka«, katero so ponovili v nedeljo popoldne. Režirala je tovarišica Teodora Bajee. V nedeljo je bila v go 1 i razstava risarskih in ročnih izdelkov, dopoldne ob 9. nri pa telovadni nastop pionirjev, ki je pokazal lep napredek od lani. Festival sta poživila še pionirski sejem in srečolov, ki sta jn pripravile članice AF2 in tudi poskrbeie za pogostitev vseh pionirjev. D. O. Smarjeta 6. JULUA KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU Se 14 dni nas loči od znanih dirk, ki jih bo priredil klub za konjski šport. Na dirkališču je sedaj živahno. Staro tribuno so podrli, ker ni več služila svojemu namenu, gradijo pa nov objekt na veseličnem prostoru. Urejajo progo po predpisih ter že pridno trenirajo, fi. julija pa se bodo pomerili dirkači in vozači: mimo nas bodo tekle Krasne živali, iskri konjiči priznane domače reje. Kakor vsako leto, bomo tudi letos pozdravili v svoji sredi dirkače od drugod, ki nam bodo kot vedno nudili krasen šport. Vsako leto privabljajo te tekme tisoče gledalcev, ki uživajo v lepi prirodi plemeniti šport, ki je hkrati velikega gospodarskega pomena. Cerkljanska šolska mladina je gostovala v Šentjerneju, Sentjernejsko šolsko mladino so obiskali igralci osnovne šole in nižje gimnazije iz Cerkelj ob Krki. Uprizorili so igrico »Žogica nogica«. Pred Igro so zapeli več pesmi, nato pa so res lepo zaigrali, tako da so osvojili srca mladih gledalcev. — K uspehu je pripomogla dobra povezava med posameznimi dejanji. Tov. učiteljici Franji Erbežnikovi in njenim igralcem vse priznanje. Pa še pridite k nami Drča pri Šentjerneju Preteklo nedeljo je bil v Drči roditeljski sestanek, ki se ga je ndeležilo precej staršev tega šolskega okoliša. Zdravnik dr. Jul-če Saje je v poljudni obliki govoril staršem o vplivu alkohola na otrokov razvoj. Vodja Ce potrebujete prvovrstne modei--- Čevlje - sandale se obrnite na ČEVLJARSKO PODJETJE občinskega ljudskega odbora MOKRONOG Prvovrstna izdelava po meri in željah naročnikov, cene zmerne: prepričajte se sami s poizkusnim naročilom! šentjernejske grupe prosvetnih delavcev tovarišica Vera Sever, upraviteljica Novakova iu ravnatelj Marinč pa so poročali o raznih šolskih problemih. Tudi starši so «e oglašali, tako da se je razvil živahen razgovor. Zelja starčev je, da bi bili taki sestanki še večkrat. —č. Mladina iz mokronoške doline piše Pred nedavnim je mladina v Mokronogu izvolila nov občinski komite LMS, za predsednika pa izbrala tov Marjana Hočevarja, prejšnjega sekretarja OK LMS Trebnje. Pridobili so nov aktiv Hrastovico. Redni sestanki in seje bodo omogočile večjo delavnost vse mladine. Mici Koračinova je že zbrala nekaj denarja od posameznih mla oincev za nabavo šaha, saj goji zanj mladina veliko zanimanje. Trudijo se urediti mladinsko soho, težave pa so zaradi pomanjkanja Prostorov v Mokronogu. Te dni je bila tudi mladinska konferenca vseh čla nov mladine, kjer so razpravljali o razširit- 8. junija je bil v Smarjeti festival, ki ga je priredilo članstvo prosvete iz osnovnih šol Bela. cerkev, Smar. Toplice in Smarjeta. Navzoči so bili vsi šoloobvezni otroci iz niž. gimnazije in osnovne šole. Prišlo je veliko število ljudi. Na sporedu so bile pevske tod-ke, recitacije in fizkultura. Govoril je upravitelj niž. gimnazije v Smarjeti in predstavnik masovnih organizacij. Po končanem programu je bila pogostitev otrok. Ob zaključku šolskega leta bo občinski LO nagradil najboljše učence s knjigami. J. J. Metliške novice V nedeljo, 8. t. m. je mlado planinsko društvo v Metliki priredilo planinsko rajanje. Žal, da je prireditev motil dež, kar je marsikoga zadržalo doma. Tako je bil tudi finančni uspeh tega rajanja malo šibkejši, vendar metliški planinci upajo, da si bodo lahko nabavili vsaj najpotrebnejše rekvizite in pa večji šotor za nedeljska in tedenska taborjenja na Gorjancih in ob Kolpi. Belokranjski muzej, fci „„ |« t otvoritvijo arheološkega oddelka prejšnji mesec znova lepo razmahnil, je deležen vedno številnejšega obiska. Zlasti ga obiskujejo belokranjske low. pa tudi novomeški, ljubljanski, kamniški in drugi dijaki so ga že videli. Minuli teden so K; gA ogledali dijaki iz hrvatskega Ozlja. Tako se v Metliki lepo utrjujejo vezi s Hrvatsko, saj je imelo v soboto, 14. junija tudi belokranjsko učitelj-stvo sestanek s hrvatskimi kolegi na Vivo-dini. nasledn.n dan pa je v Metliki gostovala s štirimi kratkimi enodejankami igralska družina iz hrvatskega Ribnika. Tako se spet oživljajo s Hrvati bratski stiki, ki so bili močno živi pred zadnjo svetovno vojno In segajo z metliško čitalnico že dale« v prejšnje stoletje. • V Beli krajini je pretekli teden končala s snemanjem ekipa ljubljanskega Triglav filma. Prvi belokranjski dokumentarni film, ki ga bodo v naslednjih mesecih dokončno izdelali v Ljubljani, bo prikazoval pomlad v Beli krajini, njene običaje in predvsem njeno bogato folkloro. Scenarij je napisal in film posnel znani strokovnjak tov. Metod Rfld.iura. Zahtevajte Rogaško URADNE OBJAVE za zdravje in okus | Radensko m okus nt zdravje | H naše najboljše mineralne vod« g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^ Izpred sodišča Dobra delniška družba v dvoje sta bila nekaj časa Martin Šuštar, obratovodja na žagi v Soteski, in Martina Voh, vodja menze na istem obratu. Kupila sta 787 litrov vina za menzo po 35 din liter, podjetju pa sta izkazala nakup po 45 din liter. Ponaredila sta podpis na računu, na ta način pridobljeni znesek pa sta st tovariško razdelila. Podpise sta ponarejala tudi pri nakupu žganja. Poleg tega je Šuštar dobil od podjetja nekaj desk za svoje pohištvo, toda napraviti Je dal kar dve spalnici in jih prodal za 92 000 din. Da mu je pohištvo prišlo ceneje, mu ga je napravil mizar v podjetju, dal mu Je pa še vse potrebno okovje ln lim, seveda iz lastnine podjetja. Vohova pa je dražje prodajala tudi cigarete. Veren sluga obeh je bil ekonom Jože Rajh, ki Je prav tako dražje zaračunal kupljeno vino. Šuštar je bil obsojen na 14 mesecev zapora ln povračilo 27.385 din podjetju, Vohova na 10 mesecev zapora, BOO din globe, oba pa morata povrniti podjetju znesek 7830 dinarjev. Rajh je zaenkrat potegnil le mesec dni zapora. Bratovska »ljubezen« pred sodniki. Jože in Franc Muren lz Podturna sta brata in soseda, živita pa v večnem prepiru. 2e med vojno sta se večkrat tako kregala, da ju niti partizansko streljanje v bližini nI nič motilo. Pred kratkim Je starejši brat Jože »GLASUJTE 'DOLENJSKEM LISTU« i smo cene lesu! Gozdno gospodarstvo v Novem meStU je na seji upravnega odbora sklenilo, da zniža cene lesa v maloprodaji za 10%. Od novih, znižanih cen, pa dobijo kmečke zadruge, člani teh zadrug, pogorelci, množične organizacije in državna podjetja ter ustanove še 25% popusta! — Posestniki, vključujte se v splošne kmetijske zadruge in ustanavljajte v njih odseke za procvit in dvig naše vasi! rekel mlajšemu Francetu žaljivko, z* kar ga Je ta tožil. Kot priče so nastopile celo tri učenke osnovne šole (mlade se morajo naučiti sovraštva ln pravdanja, da se običaj ne zatre), 76-letni oče obeh pravdačev ter še nekaj drugih. Človek ne more verjeti, kakšnega sovraštva sta zmožna do svojega brata oziroma svaka Jožeta Murna ln njegove Žene Marije. Kaže, da imata v žilah namesto krvi žoično tekočino; tako sta namreč regljala, da Jim Je bil predsednik senata komaj kos. Jože Murn je bil obsojen na denarno kazen 5000 din, plačilo 500 din pov-prečnine ln vseh stroškov. Ker Je »prebuhal« Marijo Matoz iz Gor. Vrhpolja, ko je šla po neki stezi z otrokom, Je bil obsojen Jože Kosmač iz Vrhpolja na 15 dni zapora in plačilo 1600 din. Za krepko klofuto, katero Je pritisnila Tereziji Skof iz Cerovega loga ob nekem prepiru, je bila Antonija Penca lz Cerovega Loga obsojena na 7 dni zapora pogojno na eno leto in plačilo 1300 din. Dokaj poceni Jo je odnesel Franc Kralj, večji posestnik iz Jelendola št. 2 pri Skoc-Janu. Obvezna oddaja žita mu nI šla nikdar od rok, prav tako tudi lani ne. Raje kot bi ga oddal, je skril žito v sod, tega pa v gozd. Tu je sod odkrila patrola Ljudske milice iz Skocjana Kralj se Je zbal posledic In Je stopil do komandirja ln mu ponudil pitano kokoš in žganja, če malo zamižl na eno oko ln ga ne prijavi Čeprav Je komandir že pri prvi ponudbi odločno odklonil darilo ln ga poučil, da Je Titov miličnik, ne pa stari financar ali žandar, Je Kralj naslednji dan spet prišel poizkusiti Brečo s podkupovanjem. Zaradi poizkusa podkupovanja uradne osebe se je Kralj zagovarjal pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu, ki ga je, upoštevaje njegovo bolezen, obsodil na mesec dni zapora ln plačilo 1000 dinarjev povprečnine. Kronika nesreč Strekljevec. Pri trčenju z drugim kolesarjem je dobil poškodbe na glavi in vratu učitelj Anton Zakošek- Purga — Adlešiči- Pose-stnikovega elna Rudolfa Adlešiča je sunila krava i rogom v trebuh. Bučka Pri padcu si je zlomila levo nogo posestn. žena Jožefa Komljauc St. Lovrenc. Med prevozom vina je padel t tov. avtomobila in si zlomil desno nogp gostilničar in posestnik Janez Jarm- Kanlžarica. Rudarju Alojziju Banovcu z Doblioke gore je med dolom jamski voziček poškodoval prste na desni roki. Gradac. Med delom si je prerezal žilo n* roki čev. vajenec Janez Srotar. Vel. Podljuben. Zeoo upokojenca Marijo Poreber je mož med prepirom zabodel z nožem v vrat in roko. Semič. Pri padcu z voza si je močno poškodoval zadnji del telesa posestnik Matija Sever. Šentjanž- Levo nogo si je zlomila pri padcu žena uslužbenca Ema Repovi. Jerman vrh — Krško. Dijaka Jožeta Go-renca je splašena krava vlekla po tleh. pri čemer je dobil pretres možganov. Vsi ponesrečenci se zdravijo v novomeški bolnišnici. Okrajni Uudaki odbor Novo mesto St. 2967-1- Na oenovi 1. 61. zakona o reorganiz-aciji ljudskih odborov, 7. 61. zakona o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine, 6« razširi veljavnost odloka o obvezni odstranitvi ruševin ln poškodovanih zgradb nesposobnih za obnovo, ki je bil sprejet na zasedanju dno 39- februarja 1958 na podlagi 25. 61., t 2. in 80. 61. splošnega zakona io ljudskih odborih ln 2- čl., t 2. zakona o delu ljudskih odborov, okrajev, mest, ki so izločena iz okraja in mestnih rajonov na vse področje okrajnega Jjudakega odbora Novo mesto in •e v prečiščenem besedilu glaei: Odlok o obvezni odstranitvi ruševin ln poškodovanih zgradb, nesposobnih za obnovo. 1. člen. Lastniki zgradb, ki so bile zaradi vojnih dogodkov porušene ali tako poškodovane, da niso sposobne za obnovo, kakor tudi lastniki drugih takih zgradb, katere kaze izgled krajev ali ovirajo razvoj gospodarskega, napredka, so dolžni te zgradbe porušiti in odstraniti. 2. člen. Nadzor nad temi deli opravlja Svet za komunalne zadeve tukajšnjega odbora, ki odreja vse potrebno za dosego odstranitve teh ruševin, 3. člen. Oddelek za komunalne zadeve tukajšnjega odbora pozove lastnika, naj odstrani ruševine v določenem roku. če lastnik tega ne stori, odstrani ruševine občinski ljudski odbor. Za kritje stroškov odstranitve, katere določi posebna strokovna komisija pri okrajnem ljudskem odboru, pozove oddelek za komunalno zadeve okrajnega ljudskega odbora lastnika, da jih v gotovem roku plača. Ce lastnik tega ne stori, »e stroški proračuna z vrednostjo gradbenega materiala, pridobljenega pri odstranitvi ruševin in prodanega bodisi na javni dražbi, bodisi prevzetega po ceni, ki jo določi po zaslišanju lastnika cenilna komisija, Imenovana od okrajnega ljudskega odbora. Ce je prodajna ali prevzemna cena višja od stroškov aa odstranitev, se presežek izplača lastniku, če pa je manjša, gre razlika v breme občinskega ljudskega odbora. 4. člen. Ta. odlok začne veljati i dnem objave v »Dolenjskem listu«. 8. f. - n.l Novo mesto. 28. maja 1952. Predsednik OLO: Zupančič Viktor 1- T. Okrajni ljudski odbor Novo mesto Št. 2970-1. Osnovi i. 61. zakona o reorganizaciji ljudskih odborov, 7. 61. zakona o razdelitvi LRS na mesta, okraje, občine, se razširi veljavnost odloka o zaščiti ce6t, ki je bil 6prejet na V. rednem zasedanju OLO Novo mesto, na podlagi 2. 61. zakona o delu ljudskih odborov, okrajev, mesta, ki 6o izločena iz okraja ln mestnih rajonov ter 30. in 33. 61. razdelka 3, toftka 8. 6plošnega zakona o ljudskih odborih na vse področje okrajnega ljudskoga odbora Novo mesto in se v prečiščenem besedilu glasi: Odlok o zaščiti cest. 1. člen. Ceste ln javne poti spadajo k splošnemu ljudskemu premoženju, ki ga je treba ohraniti v dobrem stanju in čuvati pred poškodbami. V kolikor niso v varstvo cest izdani po splošnem kazenskem zakoniku ustrezni predpisi, se odreja njih zaščita po doli navedenih določbah. 2. člen. Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje: 1. Kdor vlači po cesti posekana debla, hlode, tramove in podobno ali take predmete spušča preko cestnih robov in s tem kvari cesto. 2. Kdor zasipa cestne jarke in propuste ali neupravičeno prekopava ceste in premešča odtok vode. 3. Kdor na cestnem pasu kosi, puli travo, pase živino, seka ali poškoduje drevje in obira plodove. 4. Kdor izpodkopava podporne ali oblož-ne zidove na cesti, kvari ograjo ali druge cestne objekte 5. Kdor po cesti prevaža zemljo, kamenje in podobno ■ vozilom, iz katerega izgublja ta material in ga pusti ležati na vozišču. 6. Kdor brez odobrenja postavlja po cesti ali ob cesti tračnice. 7. Kdor sklada na cestišču les, gradbeni material in podobno. 8. Kdor ne počisti ceste, kotero je ob oranju ponesnažil. 3. člen. Svet za komunalne zadeve tukajšnjega odbora se pooblašča, da izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 4. člen. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Dolenjskem listu«. S f. — s. n.l Novo mesto, 28. maja 1952. Predsednik OLO: Zupančič Viktor 1. r. Naravno gibanje prebivalstva Okraj Novo mesto V maju je bilo v novomeškem okraju rojenih 128 otrok (71 dečkov in 57 deklic), umrlo je 48 oseb, od teh 20 moških in 98 žensk, porok pa je bilo 56. Poročili to se: Kmet Vehar Janez iz Vrhnike in hči posestnika Koželj Ivana iz Dobrniča. Sin kmeta Gradišar Avgust in hči kmeta Kobe Jožefa, oba iz Dol. Toplic. Zidar Rauh Ladislav in hči kmeta Mavsar Marija, oba iz Dol. Toplic. Sin posestnika Dragan Alojz in hči posestnika Kebelj Marija, oba iz Mirne peči. Posestnik Koren Frančišek iz Sevnice in kmečka delavka Nahtigal Frančiška iz Trebelnaga. Kmečki delavec Zupančič Anton iz Tržišča in kmečka delavka Penca Frančiška iz Mokronoga. Kmečki delavec Starič Ignacij in gospodinja Krevs Neža, oba iz Trebeluega. Posestnik Lindič Franc iz Smarjete in kmečka delavka Borštnar Vida iz Mokronoga. Sin posestnika Dragan Jože iz Mirne peči in hči posestnika Zagar Pavlina iz Trebelnega. Uslužbenec Sin-dik Anto iz Tivat-Kotor in blagajničarka Mežnaršič Stanka iz Novega mesta. Podoficir JLA Miletid Josip in nameščenca Henigman Emilija, oba iz Novega mesta. Sin posestnika Goršin Franc iz Gotne vasi in hči posestnika Vovko Terezija iz Brusnic. Slaščičar Lenardič Karol in Špehek Alojzija, oba iz Novega mesta. Gozdni delaveo Bašelj Alojz iz Mirne peči in hči posestnika Pečjak Antonija iz Dol. Toplio. Ključavničarski pomočnik Lipovec Jože iz Gorja-Radovljica in delavka Sadar Amalija lz Gotne vasi. Uslužbenec Katoman Jakob in uslužbenka Cešarek Ivana, oba iz Novega mesta. Čevlj. pomočnik Fifolt Štefan iz Straže in delavka GorSe Marica iz Dol. Toplic. Delavec Mezeg Konrad iz Kranja in delavka Zajo Mihaela iz Dol. Toplic. Kmet Ziberna Janez in hči posestnika De-Želan Marija, oba iz Brusnic. Delavec Jaku-bovič Lalih in delavka Zupančič Anica, oba iz Prečne. Sin posestnika Gričar Rehard in hči posestnika Božič Marija, oba iz Ločne. Gozdni delaveo Zorč Gabrijel iz Kranja in hči posestnika Salohar Ana iz Dolža. Gozdni delavec Golobic Janez ln delavka Zagar Marija, oba iz Gotne vasi. Sin posestnika Bre znikar Ignao iz Mlake in hči posestnika Medved Amalija iz Polja-Ljubljana. TT monter Oman Janez Iz Kranja in tovarniška delavka Grčar Justina iz Rakovnika. Kmet Korošec Albin in hči kmeta Kovačič Jožefa, oba iz St. Jerneja Kmet Vodopiveo Matija in kmetica Rabzelj Alojzija, oba iz St Jerneja. Sin kmeta Bele Jože In hči kmeta Barič Neža. oba iz St. Jerneja. Kmet Za lokar Jože ln hče kmeta Kovačič Ivana, oba iz Prekope. Sin kmeta Prah Franc iz Pod-bočja in hči kmeta Dvojmoč Marija iz Prekope. Poljedelec Zarn Alojzij iz Podbočja in hči kmeta Olobevnik Marija lz Skocjana. Polj. delavec Mramor Anton iz Tržišča in polj. delavka Povše Stanislava iz Skocjana. Krojaška pomočnik Cvelbar Jože in šivilja Bregar Alojzija, oba iz Skocjana. Posestnik Dim Anton In hči posestnika Smole Marija, oba iz Mirne. Cestar Bajeo Anton in hči posestnika Kranjec Otilija, oba iz Mirne. Posestnik Novak Icnazij iz Trebnja in hči posestnika Avžin Marija iz Vel. Loke. Rudarski delaveo Kristan Jože in boln. strežnica Ovniček Ana, oba iz Trebnja. Čevljar Zakrajšek Ludvik in gosp. pomoč. Zupančič Marija, oba iz Trebnja. Sin posestnika Zore Avguštin iz Trebelnega in hči posestnika Rifelj Marija iz Ločne. CIan KDZ Zidanek Avgust io hči posestnika Gorenc Magda, oba iz St. Petra. Posestnik Košter Janez iz Žužemberka in delavka Slak Terezija iz Vel. Gabra. Posest nik Slak Jože in delavka Zorn Marija, oba iz Dobrniča. Kmet Kastelio Milan iz Dohr ni^a in delavka Kastelic Albina iz Žužemberka. Posestnik Bedeno Henrik iz Vel. Loke in delavka Praznik Rozali.ia iz Mirne peči Posestnik Golob Franc iz Vel. Loke ln delavka Mulh Amalija iz Vel. Oabra. Delavec Ovnik Stane iz Dobrniča in delavka Cvet Barbara iz Vel Loke Posestnik Zupančič Ignao iz Vel. Loke in delavka Jeršin Julka iz Kamniške Bistrice. Delavec Mulh Anton iz Smartna pri Litiji in delavka Stopar Marija iz Vel. Gabra. Kmet Rutar Mirko in kmetica Vidic Karolina, oba iz Zagradca. Mizar Jernejčič Viktor in kmetica Rutar Ivana, oba iz Zagradca. Kmet Bartolj Sta nislav iz Straže in kmečka delavka Marinčič Marija iz Žužemberka. Sin kmeta Rajcr Martin in hči kmeta Vidmar Julka, oba ib Žužemberka. Sin kmeta Turk Janez in hči kmeta Maver Marija, oba iz Žužemberka. Kmet Grem Franc in kmetica Kočevar Marija, oba iz Hinj. Kmet Papež Anton in šivilja Germ Julka, oba iz Hinj. Sin kmeta Novak Jože in hči kmeta Obrstar Ivana, oba Is Hinj. — Cestitamol Umrli so: BIngo Anton, sin kmeta iz Dobrniča, star 8 mesecev. Brezovar Danica, hči električarja iz Dol. Toplic, stara 7 mesecev. Krese Franc, sin kmeta iz Dol. Toplio, star 25 let. Zupančič Emilija, kuharica iz Dvora, stara 73 let. Ravbar Frančiška, gospodinza iz Gotne vasi, stara 70 let. Ovniček .Tera, užitkarica lz Gotne vasi, stara M let. Golob Alojzija, posestnica iz Gotne vasi, stara 55 let. Pirv Ana, gospodinja iz Gotne vasi. stara 57 let. Bobnar Marica, hči Posestnika iz Gotne vasi, stara fi mesecev, odgornik Marija, gospodinja iz Gotne vasi, stara 76 let. Hrovat Neža, kmetovalka iz Hinj. stara 79 let. Skušek Anton, rudar v/. Mirne, star 46 let. Smole Jožefa, gospodinja iz Mirne, stara 28 let. Tomažin Ana, gospodinja iz Mirne, stara 90 let. Zagar Leopold, posestnik iz Mirne peči, star 61 Tet. Miklič Katarina, užitkarica iz Mokronoga, slara 60 let. Gregorič Jožefa, gospodinja iz Novega mesta, stara 66 let Mlakar Marija, gospodinja iz Skocjana, stara 56 let. Kužnik Jože, član KDZ iz Dobrniča. star 54 let. Klemenčič Alojz, delavec iz Semiča. star 6S let. Zlobha Franc, mizarski pomočnik iz Cerkelj, star 45 let. Košak Jože. sin posestnika iz St. Jerneja, star 1 mesec. Radanovič Slavko, sin oficirja iz Novega mesta, star 1 dan, Lindič Anton, delavec iz Novega mesta, star 18 let. Bele Ana, delavka iz Semiča, stara 61 let Muhič Viktor, mizarski pomočnik iz Metlike, star 89 let. Ulaga Jožefa, gospodinja iz Novega mesta, stara 81 let. Maležič Darinka, hči uslužbenca iz Novega mesta, stara 1 dan. Vene Franc, posestnik iz Gotne vasi. star 55 let. Somrak Ana, užitkarica iz Prečne, stara 73 let. Do-vjak Viktorija, gospodinja iz Prečne, stara 78 let. Zupančič Marija, gospodinja iz Ra-knvnika. stara 80 let. Uhan Jože, kmet iz Rakovnika, star 83 let. Cvelbar Anton zasebnik iz St. Jerneja, star 80 let. .TenSkovič Jože, užitkar iz št. Jerneja, star 77 let Zni-daršič Marija, gospodinja iz Skocjana. stara Tj let. Kes Franc, delavec iz Skocjana, star 35 let. Štrhenc Frančiška, užitkarica iz Skocjana. stara 69 let. Jan Jože, kmet iz Skocjana, star 69 let. Rabne Uršula, posestnica iz Smarjete, stara 58 let. Pavšič Janez, posestnik iz Smarjete, star 84 let. Oražem Ana, posetnica iz Trebnja. stara 56 let. Dremšek Karol. član KDZ iz št. Petra, star fifi let. Blažič Franc, sin posestnika iz St. Petra, star 21 let. Klemenčič Terezija, užitkarica iz Vel. Loke, stara 59 let. Miljakovič Polonc«, hči delavca iz Vel. Gabra, stara 9 mesecev. Papež Ivana, kmetovalka iz Zagradca. stara 57 let. Ferlin Terezija, kmetovalka iz Zagradca, stara 49 let. KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 20. do 23. junija: ameriški film v barvah »Iren« Forsvte« Od 24 do 26 junija: angleški film »Skrivnost sobe 19«. Od 27. do 80. junija: jugoslovanski film »Deček Mita«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: Dne 21. in 22. junija: ameriški film v barvah »Nepozabna pesem«. Filmske novosti 8. Dne 25. in 26. junija: angleški film »Božične pustolovščine«. Pionir 12. PRODAMO ved vozov, sprednje in zadnje preme Interesenti naj se javijo pri Les-no-industnjskem podjetju v Novem mestu. P H E K LICU J EM sindikalno izkaznico številka 543.343 na ime R o d i 6 Vinko kot neveljavno. V DOBRO OSKRBO VZAMEM 2 do 4 leta starega otroka. Naslov v upravi lista. 100 delavcev težakov, zidarje, tesarje m strojnike sprejmemo takoj na delo za gradbišča v Novem mestu, Toplicah in na Kočevskem. Stanovanje in hrana preskrbljena. — Splošno gradbeno podjetje PIONIR, Novo mesto 1892607540^326094103 Stran 4 DOLENJSKI LISI Stev. 25. Kdo naj bo moralno odgovoren za dvig kulturno-prosvetnega življenja v Črnomlju V Črnomlju že dalj čas* ni opaziti aktivnejšega kulturno prosvetnega življenja. Le od časa do časa gostuje kakšna kulturno umetniška skupina od drugod ali pa uprizore kakšno igro dijaki črnomeljske gimnazije. Razne akademije in proslave požive še gojenci glasbene šole in gimnazijski pevski zbor. Človek se večkrat sprašuje, zakaj vlada v Črnomlju tako mrtvilo. Ali res ni v Črnomlju nikogar, ki bi zbral okrog sebe ljudi, ki 60 voljni dela, in ki bi ustvaril močno igralsko skupino ali pa dve (kar bi bilo možno). Pri tem se fi nehote vsiljuje vprašanje, kdo je oziroma bi moral biti po svojih sposobnostih moralno odgovoren za poživitev kulturno prosvetne dejavnosti v središču Bele krajinet Kje so ovire, da se ta dejavnost pri nas že več let ne more razgibati? Res je, velika ovira nedograjen prosvetni dom, kar so znali povedati prav vsi črnomaljski sedmošolci. Vendar pa to ne more biti glavni vzrok. Dvorana je za silo urejena in tudi oder je uporaben, saj so naši dijaki na njem pred kratkim uprizorili »Revizorja*. Sposohnih ljudi za igranje je v .Črnomlju dovolj, saj so tu še skoro vsi oni igralci, ki so pred leti pod vodstvom učitelja Marte-lanca, sodnika Ločniškarja in profesorja To-njajšiča sodelovali pri uprizoritvi »Celjskih grofov«, »Jakoba Rude« in drugih kvalitetnih del. Kje so torej vzroki nedelavnosti?' Ali ni ljudi, ki bi lahko vodili to delo? Vsak, ki se bo ob tem zamislil, bo pomislil tudi na prosvetne delavce in njihovo dejavnost. V Črnomlju imamo osnovno šolo, glasbeno šolo, šolo učencev v gospodarstvu in popolno gimnazijo. Na vseh teh šolah poučuje 24 prosvetnih delavcev — učiteljev in profesorjev. Nekateri izmed njih' so precej zaposleni na svojih ustanovah. Osnovna šola je polno zasedena, na glasbeni šoli poučujeta dva stalna in trije honorarni predavatelji, na šoli učencev v gospodarstvu poučujejo samo honorarni predavatelji, na gimnaziji pa poučuje 16 prosvetnih delavcev, manjkata pa ji še. dva profesorja. Vsak izmed profesorjev gimnazije je zaposlen povprečno 8 do 6 ur nad tedensko učno obveznostjo. Kaj pa izvenšolska dejavnost prosvetnih delavcev v Črnomlju? Tu moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da se večina izmed njih ne čuti odgovorne za dvig kulturno prosvetne dejavnosti v mestu. Razen nekaj izjem ni nikjer videti njihovega izvenšolskega dela; 17 prosvetnih črnomaljskih delavcev v iz-vensolskem delu doslej še nismo opazili. V raznih člankih, razpravah in diskusijah mnogo govorimo o kulturnih problemih našega podeželja, o mrtvilu, o zaprašenih knjižnicah in tudi o množičnosti kulturno prosvetnega udejstvovanja. Ali se bo res kulturna raven naših ljudi dvignila samo s praznim besedičenjem, odmaknjenim daleč od resničnega življenja? Kaj naj bo žarišče kulture in prosvete v Beli krajini, če ne njena najvišja prosvetna in kulturna ustanova — popolna višja gimnazija? Kdo ima največ pogojev in je zato tudi najbolj dolžan pomagati pri-režiji iger. pri pevskem zboru, s predavanji na ljudski univerzi, pri ljudskih knjižnicah itd., če ne naš prosvetni delavee? . . Morda mi bo kdo ugovarjal, češ saj smo' pred dvema letoma . . . Resi Zakaj pa -dane« ne? In zopet: saj dijaki . . . Zakaj pa ne tudi delavci, nameščenci in drugi prebivalci Črnomlja? Na naši gimnaziji imamo zelo dobre in sposobne profesorje zgodovine, zemljepisa, slovenskega jezika, oiologije itd., a navzlic temu v pretekli sezoni ni bilo na ljudski univerzi niti enega predavanja, čeprav za to ni potrebna dvorana z odrom. Res je, da je bilo delo na tem področju včasih otežkočeno. Doživimo lahko vrsto neuspehov, če pa Bmc vztrajni, prav gotovo dosežemo tudi lepe uspehe. Večkrat slišimo, da ljudje v Črnomlju ne Čutijo potrebe po izobrazbi, po znanju. Ce sklepamo po obisku na predlanskih predavanjih ljudske univerze, to drži. Naša naloga je, da s kvalitetnimi, za ljudi razumljivimi in ne preveč pustimi predavanji zbudimo pri vseh. zlasti še pri mladini, zanimanje za taka predavanja. Za začetek bi lahko vključili v predavanje tudi kakšen poučen ozki film, kar ne bi prav nič škodilo kakovosti predavanja, tja ljudi pa bi bilo le bolj privlačno. Aparaturo lahko vedno dobimo na OLO, Svet za prosveto in kulturo LRS pa razpolaga s prav lepo zbirko filmov. Za kulturne prireditve kažejo- prebivalci Črnomlja veliko zanimanja, saj so bile vse — razen zadnjih — precej dobro obiskane. Razumljivo je, da je treba pri pripravah za razne nastope in predstave precej potrpežljivosti, česar pa pri večini prosvetnih delavcev iz Črnomlja — razen nekaterih izjem — ni opaziti. Naša mladina in tudi starejši mnogokrat ne razumejo filmov, ki jih gledajo in mnogokrat višje cenijo ničvredne filme, kot pa res kvalitetne. Z nekaj besedami pred predstavo hi publiko lahko opozorili na pozitivne in negativne strani filma in hi tako naučili ljudi — zlasti mladino — ločiti zrnje od plevela. Da je to potrehno in res uspešno, smo videli pred leti, ko je prof. Sajetova pred predstavo filma »Nesrečniki« pojasnjevala vsebino in jo približala ljudem. Dijaki — višješolci iz naše gimnazije bi lahko v svojih domačih krajih med počitnicami marsikaj storili. Priznati moramo, da so gostovanja dramatske supine MKIJD gimnazije v večjih krajih Bele krajine precej pripomogle k aktivizaciji terena. V svojem domačem kraju se lepo udejstvujela le šestošolec Franci Pavlinič iz Oradaea in Franc Grahek iz Petrove vasi. Kje so ostali, kakp se.odzivajo kulturnim zahtevam domačega kraja? Tako stanje se nam ne bo zdelo več tako čudno, če zvemo, da je eden izmed gimnazijskih prosvetnih delavcev-v Črnomlju, podal pismeno izjavo, da izstopa iz Partije zaradi tega, ker svoja naziranja ne more vskladiti z linijo Partije in ker ne more opravljati nalog, ki jih nalaga Partija svojim članom, Njegov tovariš iz istega zavoda na sestanku sicer prevzame režijo igre, vendar z delom ne prične, ker ni honorirano. Vsa Jugoslavija je letos proslavljala šestdeseti rojstni dan maršala Tita. Dijaki in profesorski zbor črnomeljske gimnazije pa se tega niso spomnili, ker pač niso prejeli okrožnice iz okraja. Vse bi šlo mimo njih, Če ne bi Mestni odbor OF — sicer zelo pozno, zadnji dani — na hitro organiziral proslave v mestu. Svoje razrede pa so dijaki, ki stanujejo v Dijaškem domu, okrasili šele po predhodnem opozorilu krajevnih funkcionarjev, prej se tega niti oni niti profesorji niso spomnili. Tudi to kaže, kakšen odnos imajo nekateri vzgojitelji do vsega onega, kar je slehernemu poštenemu človeku »veto, kajti naši narodi vidijo v svojem voditelju človeka, ki jih ni zapustil niti v najtežjih časih, človeka pod Čigar vodstvom so si priborili svobodo in dosegli v težkih dneh po vojni velike uspehe na gospodarskem in kulturno prosvetnem polju. Za te čase pa pravi neki dijak Črnomaljske gimnazije, da »so nam t najrazličnejšimi frazami krojili vsakdanje življenje«. Za tega dijaka in morda še za koga drugega so bile to fraze, za naše ljudi pa trdo delo, znoj ih končno: tovarne, proge, elektrarne, nove šole itd.l Toda to so ie problemi, o katerih nisem nameraval pisati, kajti o vzgojnih problemih na gimnaziji bi se dalo marsikaj napisati. Okrajni odbor Ljudske prosvete. ki — mimnjrrede povedano — letos nekoliko dremlje, ne more na račun Črnomlja, kjer je dovolj sposobnih ljudi, zanemarjati ostalih kulturnih društev in skupin na našem podeželju.- Na Črnomlju samem je, da se raz-živi. Vzgojni problemi naše mladine — bodisi Šolske ali izvenšolske, so pereči tudi v Črnomlju, V mestu otroci nimajo primernega igrišča, tako da se igrajo po cestah in dvoriščih. Za ureditev igrišča sta se sedaj zavzela Mestni in okrajni odbor AFŽ in Okrajni pionirski svet. Drugod vsa taka vprašanja rešuje Društvo prijateljev mladine, pri nas pa tega društva še nimamo. Kdo naj bo pobudnik ■ in tudi prvi član tega društva, če ne naš. poklicni vzgojitelj -r-. prosvetni de* lavec? Ti pa v Črnomlju — razen nekaj izjem — molče . .. Ali je prosvetni delavec res dolžan delati samo v Šoli, t šolsko mladino in nikjer drugje v tej ali oni družbeni organjzaoi.il? Ce tako'gledamo na kulturno prosvetno delo in delo- v množičnih organizacijah, potem se s tem ne bi nihče ukvarjal, kajti vsak človek je nekje zaposlen, kar je pač njegov glavni poklic. Mi pa vemo, da se Vsak naš zaveden človek udejstvuje, vzgaja in izpopolnjuje tudi izven svojega stalnega delovnega mesta. To je posebno važno za mladino, kajti 6e se ne bo izživljala v kulturno prosvetnem in fizkultnrnem delu, bo našla pot v gostilno ali ie kam drugam, kar pa vpliva nanjo vse prej kot pozitivno. Pomoč in organizacijo kulturno prosvetnega dela pa naši ljudje pričakujejo v prvi vrsti od našega prosvetnega delavca. Ce smatra kdo iz Črnomlja, da sem v članku povedal premalo, ga prosim, da. me v eni izmed prihodnjih številk Dolenjskega lista še dopolni. •» Mihe is Belohrajne pripoveda . •. Cul sem. kako so se neki ludi t Belo-krajni zavadlali, da bujo tragali za menom vse do dana, dok ne bujo seznali, ki sem i čiji sem. Lepo je to,, kaj se toliko ispitiv-Ijejo za menom. Ali zabadava jim uba rastejo i- oči se debele! - Znam. koga bi oni radi: hteli bi. mi premlatiti grbačo za vso istino, ki sem jo karia napisal kumeki ot Oolenskog lista. A istine se oni boje kaj vrag tisle vodice, koju popi sole. Ali se jim ja smejim i mislim si: Le tragajte za menom, saj me i tako ne bute našli . .. Sestal sem se v metličkora semnjl sez Janezom Popotnim. Aj, koga mi je vsega napopeval! »Zdravo, Janez!« glasno sem ga zazval i pital, kadi mu je popotna torba. A on je zacepetal kaj štatljivi konj i za-šaptal mi v uha: »Tišina, Mike! Joj, tišinal Ako boga znaš, nemoj me glasno zvati po imenu, zakaj bojim se. da bi me prepoznala .zaljubljena udovica'. Zagrozila mi se ona i njena družina, da če me premlatit kak mačka ali mi konci vnha uategnoti, kaj se bodo za menom vlekla . . .< »Ajoj, sirotni Janez, nadrljal sil* sem s« zasuzil. »A reci mi. kaj si ti kriv, ako je Nabirajte gobe! Po zadnjem dežju se je pojavila močna rast letnih jurčkov. Zato ne opustite ugodne prilike: pohitite v gozdove in poberite dar, ki ga nudi narava! Vaš trud bo bogato poplačan. — Po najvišjih dnevnih cenah odkupujejo suhe gobe vse kmetijske zadruge v vašem okraju in TRGOVSKO PODJETJE »G O S A D« Ljubljana, Prečna ul. 4 ona .grozno' zaljubljena v onog starčka 1 kčeri krade očetovsko ljubav? Bogme, i ja sem čul, kak ta zaljubljena udovica ispo-drivlje kčer is srca njezinog čače, a bogms ispodrivlje kče i iz njegovog stana. Reci mi,.je-li istina, kaj imata udovica i njezin ljubi starac petsobni stan?« »Istina je!« pljunil je Janez Popotni. »Iše sluškinja ima velik salon za sobu, a kči jadnog starca stiska se u ilovnatoj kočici na. dvorišču čačine hiže.« ' »A koga se potle jadi na tebe?« pital sem ja. »Ki je kriv, primijo naj m« glavu i pod rep s njom, hahaha!« Kad sem se dobro nadivanil sez Janezom Popolnim, otišli smo ja in moja hrgačs v Poljansko dolino. Ajoj, koga sem videli C#; Sil je v toj dolini prasad neki čovek. ki bi il cepiva više potreben nego prasci. A znate 11 kakog cepiva? Onog protiv alkohola! Taj se ga je cepjveo tako nalil, da mu je sprava za ceplenje prasadi pala f gnoj, a On je pujseke sez čižmi gladil pod rebra. Bh, islina je, kaj so gospon Alkohol dobro sretstvo za raskuženje, a bogme i gnojnica cepivu neče naškoditi. Znate, gazdarice, ka.f drugi pot načinite sez njim? Ako če s« iše jenpot majavo prostati tsez uosponom Alko holom izpod ikrljatl kroz vaše selo, vi ga lepo izrinite skupa' sez njegovimi pacienti — prasčki f svinjak. Morti če se ispremešat duhovi od njegovog gospona Alkohola sez duhovi u svinjaku — i nikome niš! »Tko pjeva — zlo ne mislil* čul sem neki dan pripovedovati n nekom selu preko Kupe. A toga se pregovora drže t pefci is Predgrađa. Morti niso slabo mislili, kaj to neškemu pokojniku iz Zagozdaca na svršetku sprevoda na samom groblju zapopevali dve pesme. Ali »em se nafcrohotal, kada sem čul, da se i ti pefci ravnajo po zakonu ponudbe i vpraševanja i lepo so zaračunali za vsako pesmicu jednu hiljadarku. Za dve pesme — dve hiljadarke! Ovo je dosta lep izraz sočutja sorodnikom, tako mislim i ja, koji iše nikada nisem popeval pokojnim ludima, nego popevam samo živim prgama. Birma se je. fala boga, sflnila i kod nas f Belokrajni. Gospod Vuk (a ne Vuk Ka-radžič, nego onaj Vuk, koji voli da se kara!) niso se baš dosta prošetali po našoj Belokrajni, a mislim, da so jako bili zadovoljni nad onom vučiteljkom n nekom selu kraj Kupe, ki je na delovni i školski dan lepo zaključala školu, dečicu naterala is škole, a sama se j« nakitila sez svojom pi-Ijunkom i kak botrica otišla k fari. A to joj još nije dosta bila, nego je otišla na nekn faru, ki je 30 kilometri udaljena ot njene škole, da je iše tamo slušala, kako so gospod Vnk lepo pridigo imali i kako so piljune in piljnnke udarali ispod vnha. Tako so mi ludi pripovedali, a ja sam se zasuzil ot sreče, kaj se je gospod Vuk toliko zamilil toj vučiteljiki. Bogme sem zafučkal ot straha mesto ove botrica, kl se pofučka na školu. Drugoč vam čo iše kaj pripovedat, za danas nek vam je dosta 1 Pozdraf is srca! Mik« it Bttlokrajnn nm " V živinsKih vagonih »na letoviSCe« (Odlomek iz rokopisaA BESEDA ni veter... Minil je »Teden matere in o^uka«. Razstave in prireditve, posvečene materam in otrokom, predavanja in še marsikaj, kar je bilo v zvezi s tem tednom, so za nami. Ne bilo bi pravilno, če bi matere in otroci pozabili na vse lepo, koristno, vzgojno in poučno, kar jih je spremljalo v tem najlepšem tednu v letu, če bi zaprli oči pred novimi spoznanji in se ne ravnali po načelu, da vse, kar delamo in za kar trpimo, delamo in trpimo za lepšo bodočnost naših otrok. Ta zavest naj bi zlasti starše spremljala vselej in povsod, a ne samo v »Tednu matere in otroka«. Mene je v tem tednu spremljala pozornost do najmlajših, do tistih, ki jih nekatere mamice le ne znajo vzgajati. Bil sem priča raznim dogodivščinam in poslušal sem razne jezljive vzklike mladih mamic, ki menijo, da pregovor, ki veli: »Beseda je veter — meni iz ust, tebi mimo ušes!«, velja tudi za njihove otroke. Kako se motijo. Otrok zaznava, spoznava, posluša, sklepa in pogosto tudi kritično vrednoti vsako besedico, ki jo sliši od svoje rhbtere. Ne smete se torej čuditi, če bodo otroci, ki jih matere za vsako najmanjšo pregreho surovo ozmerjajo, zrasli v ljudi, ki bodo bolj dovzetni za grde kakor za lepe besede, n Pred izložbo mestne trgovine stojita mati in njen petletni sinko. Mlada, elegantna in lepa mamica z živahnim fantkom, ki je tako radoveden, da bi hotel vse znati, vse vedeti, vse imeti... Kdo bi mu zameril, sinku, da v svoji razvajenosti, ki je mati ni znala pravočasno zajeziti že v najnežnejši dobi, steguje roke po igračkah, ki so razstavljene v izložbi! Prisluhnem razgovoru: »Majčice, kupi ml patku! Pazi, kako je lepa!« »Ništa ti neču kupiti. Izgubil si patku, koju sem ti kupila pred mesec dana. Sada šuti!« »Majčice, kupi mi...« In mali je zacepetal z nožicami ter zajokal. A mati, ki je sama vzbudila otrokovo pozornost za igračo, ker je rado-vedila pred izložbo, otroka ni znala potolažiti z ničemer drugim, kakor z jezljivimi vzkliki: »Sto opet plačeš?« »Kupi mi patku!« se je drl otrok. Mlado, lepo, elegantno mamico je verjetno postalo sram, ker so se mimoidoči ozirali na jokajočega otroka Pričela ga je tresti, da sem si "mislil: Zdaj zdaj ga bo stresla iz hiačk. Njeno jezo pa so spremljale besede: »Baraba jedna! Mangup ti blesavi!« Zidaj je sinko spoznal, da gre za- res, da je mamica jezna. V strahu pred kaznijo je v hipu obmolknil in z začudenimi očmi, polnimi solz, se je bojazljivo opotekel za materjo, ki ga je, držeč ga za roke, potegnila za seboj. Se dve leti — in sinko bo pričel hoditi v šolo. Kadar se bo z jezil nad sošolcem, bo verjetno brez razmišljanja, ali je to lepo ali grdo, ponovil jezljive vzklike, priučene od lastne mamice: »Barabo jedna! Mangup ti blesavi!«... * Iz šole so se pravkar vsuli otroci. Desetletni dečki so se ustavili pred velikim kamionom, ki je obstal na robu ceste z manjšo okvaro. Šofer je vznak ležal pod vozilom ln z velikimi kleščami privi j al vijake. Radovedni dečki 6© vljudno ogovorili Šoferja: »Kaj pa se je zlomilo, tovariš?« »Ali ne morete naprej? Moj očka zna tudi popravljati avtomobile.« »Marš, prekleti smrkavci!« se je zadri nejevoljni šofer. Zdaj se je začel šele pravi direndaj! Užaljeni dečki so se prvi hip umaknili, nato pa se je največji, naj-pogumnejši tiho približal h kamionu in s prstom zapisal na zaprašena vrata kabine z velikimi črkami: SO FER JE OSEL. Potlej so se opogumili tudi ostali. V delo zatopljeni šofer jih ni opazil, kako so se po prstih približevali kabini, kako so pljuvali v šipe na vratih kabine..* Deset let j« minilo, ko je fašistična soldateska vozil* v internacijo zavedne Slovence. Tisoči so oatali daleč od svoj« domovine, okusili so sadove »dvatisočletne kulture«. Za zidovi novomeške jetnišuice čakajo piofesor.ii in dijaki, da jih odpeljejo »na letovišče« v Italijo. — Tiho se ovija Krka okoli mesta. Njeno bližano čutimo, topla j« in vabljiva kot »ljubica zvesta«, kakor je reked njen oboževalec Kette. Prav blizu nam je, le zidovi, zidovi in železno omrežje nas lofti od nje... Sonce neusmiljeno žge in segreva sobo. da postajamo nervozni, razdraženi. Otroci kli-r-ejo zunaj očete in njihovi pogledi so zbegani. Polizan, manikiran, našminkan in napu-dran s paličico v roki, govori italijanski ge. neral Cerutti profesorjem in dijakom: »vod siete noetri amioi.. . (naši prijatelji ste), šli boste v Italijo, v našo lepo domovino, da vidite njene lepot*... vi ste naši sinovi, Italija vas bo sprejela z ljubeznijo...» 0. ti svota laška zahrbbnost! Ni* se ne čuje peemi Izza zamreženih oken, pesmi o svobodi, kri je na obzorju: tja proti Krki, logu in na polje se otožni zvoki o dekletu, ki naj mi da rdečih rož, preden grem v tuje — zlivajo v harmonije ... Nekega jutra se je nevihta polegla. Utrujeni obrazi od neprespane no*i se zdijo ob medli svetlobi še bolj trudni. Kakor nočne pošasti pridejo vojaki s čeladami in v popolni bojni opremi. Po dva in dva »kupaj so nas vklenili v želez je, da se je trdo za. jedlo v kožo. Zraven mene je stal dr. Turk. Vklenili so naju. Dolga kolona profesorjev, učiteljev, dijakov in drugih — kot zločinci, ki jih zalotijo pri uboju ali roparskem moru. Pogledal sem tovariša doktorja. Gledal je nekam daleč. Morda je misdil na ženo ali hčerko, morda na sveto rimsko pravico. . . morda je v srcu koval verze, ki mi jih je pozneje zapisal . v dnevnik: Dolgi so dnevi, še daljše nočd, fcvet se za novo podobo bori; in na koncu: v*« dneve ln no*i mislim nate — mali slovenski avet... Okoli kolone so se zvrstili vojaki a puškami in strojnicami. Ni jih bilo dosti manj od nas. Na postaji so nas čakali živinski vagoni. Natrpali so nas po petdeset v vagon in zaprli ter zaklenili. Skozi zamreženo lino je prišlo malo zraka. Za nami ležijo polja in požgani domovi. Poljane se prebujajo meglice se vlačijo od gozda do gozda. Ko gledam našo zemljo »kozi ozko zamreženo lino, se mi zdi, da Jo šele zdaj ljubim, da mi je bližje vso, kar jt naše, čeprav se vedno bolj odmika od nas. Trebnje, Grosuplje, Ljubljana, Rake*, Postojna — naši kraji so za nami. Nič ve* lepih gozdov, svet postaja vedno bolj gol. Kamenje se svetlika, da ima tu in tam planjava kar belo lice. Iz tal štrlijo razklane skale, nagromademe druga na drugo. Vmes .ie malo trave, ograda se vrsti za ogrado, kjer je nabrana izsušena zemlja. Kakor skalno morje se vretijo planote, tu pa tam je gozdiček: bori, bori, bori. .. Lepo je opisal to našo zemljo pesnik našega krasa Srečko Kosovel. Drugi svet, vendar čutiš, da je naš, tako blizu I i je. da ga objameš s pogledom in hi poljubil našo zemljo, ki j* že toliko let v tujčevih rokah. , Vlak iz samih živinskih vagonov drvi da-ue. Ni prvi niti ni zadnji ... . Ne vidiš potočkov kakor pri nas. kjer se pisani trakovi vijejo po zeleni hdobravah in se izgubljajo med žitnimi polji in ka.kor pu. seljo Čistimi vasicami. Vrtače poživljajo enolično ravan. Tu prebivajo naši Kraševci: skromni, kloni, tihi in mirno prenašajo krivice, ki so jih dobili z mirovno pogodbo. Zavedni so bolj kot Kranjci in Štajerci skuDaj. Preko Divačo ln Sežane smo nad Trstom. Kras, pritlikovi borovci, nasipi. Pred nami je kakor na dlani Tržaški zaliv, ki ge zajeda v kopno med mestom im Devinom v velikem lokii. Vspsrn nisem videl, V»r s»m prostor pri okencu dal tovarišu. Zdi se ml. da je znal opis Trsta po Ariru Tribelu dobesedno: »Njegova skalnata in čeri polna obala je ponekod gola in 6trma, ponekod pa jo prekinja temno zelenilo mirnih in prijaznih za-tokov. kjer tekmujeta lavor in oljka s pal- mo in oipreso. Gričke nad obalo pokriva zelenje vinskih trt, ki jih goje na posebno urejenih terasah, podobno kakor dišeče nasade agrunov ob Gardskem jezeru, ki se tudi spušča io v stopnjah vse do jezerske gladine. Z roba visoke Kraške planote se belijo v soncu slikovite hišice Sv. Križa in Kontovelja. Ob gorskem vznožju so raztresene elegantne vile in kmečki domovi. Stoje sredi sroste makije in manjših gajev, a se družijo tudi v skupimo, ki 60 tem večje, čimbolj se bliža mirni lok zaliva prekipevajočemu tržaškemu življenju in delu. Sredi ohale in na njenem skrajnem koncu pozdrav. Ijata morsko gladino dva gradova, vsak s slolpom in oba bogata zgodovinskih in poetičnih spominov Miramarin Devin. Ta je bil svojčas prizorišče strahotnih legend in krvavih vojnih dogodkov, oni pa priča ljubezni in sanjavih načrtov dveh nesrečnikov. Skozi megleno tančico na obzorju razločiš komaj še furlanski nižinski svet okoli Ogleja in Gradeža, ki živita oba slavnim spominom svoje preteklosti. Cim se pa po kakem nalivu očisti ozračje, se prikaže nad nižino in morjem kakor pričaran veli. častni zid Karnskih in Cadormskih Alp, ki dopolnjuje ubrano širino tržaške pokrajinske slike ■ ozadjem brezprimerne lepote.« Divna je okolica Trsta, tega velikega trgovskega in industrijskega središča, ki je Že od nekdaj v živahnih stikih z vzhodnimi deželami in bo imel za naš narodno gospo, darski razvoj oeromen pomen v bodočnosti. Trst, ie naš. Franček stoji pri nasprotni lini in razlaga, kako so se razni osvajalci, kakor Runi z Atilom na čelu, Lsnrobardi. Turki, tor končno Avstrijci in Italijani podili po tej naši zemlji in vendar ni naš kraški rod izginil, ampak je ostal in Ko -ostal tu v zavesti, da je to slovenska zemlja. Vla.k drvi ob zalivu. Na postajah se sprehajajo gospe in eospodične in si ogle-dnjftjo^ živinske vagone, kjer kukajo skozi zamrežena okenca — ljudje. Tu in tam katera obstane na mestu, se zazre v okence, pogleda okoli in že izgine v gruči. Domačini, posebno kmečki ljudje, so bolj zaupljivi, na marsikaterem obrazu sem videl izraz otopelosti in sočutja. Nekaj nasprotnega so našminkani in napudrani obrazi načičkanih Italijank. Vlak zavije na most preko Soče, katero temnozelena voda se je v prvi svetovni voj. ni oordecila od krvi slovenskih mož in fantov. Po bližnjih gričih je naš živelj krvavel za tujo stvar. Počasi zapuščamo našo narodno ozemlje in že smo v Furianiji. Griči, planote, gozdički in kraške planote izeinjajo in oko ss ti zazre daleč po ravnini. Rrajde so nizie. Cipresovi nasadi, prekopi, kjer »e preteka umazana voda, vrbe, topoli... Tu in tam so še bori ob progi in so značilen zelen pas na enolični nižini. Na vsej progi po Benečiji kjer se je vlak ustavil, smo imeli zabavne prizore. »Rebelli, rebellil« sem slišal vpiti gospo, dično in že se je obrnila in pokazala jezik. Na neki postaji so nam pretili, da nas bodo vse postrelili. Ker so mislili, da ne razumemo jezika, so nam to dramatično prikazovali. Prst na vrat je pomenil, da nas bodo vse poklali, kakor »smo mi klali v hostah njih sinove. . .« Tudi otroci so nam z dvig. njeno pestjo grozili. Ko jih je bilo največ, skupaj, «mo zaigrali na harmoniko. Poslušali so našo pesem. Stara ženica mi je grozila s palico, ko sem pogledal skozi lino. Od nekod je priletel kamen. Dekle iz gruče je s kretnjo roke pokazalo, da nas nameravajo vse pohiti. Mi pa smo se zasmejali. nekdo je zaigral na violino. To je bilo pred Piavo. Da so nas stari Furlanl tako mrzili, je imelo svoj vzrok. Tu je bila v prvi svetovni vojni fronta in Avstrijci ter naši fantje so se usipali po Furianiji tja do Trevisa. In pri starih ljudeh je ostal še spomin na fronto. Pozneje sem spoz.nal. da so Furlani bolj dostopni ljudje, sit j vojne in tudi Du-čeja, niso želeli osvajanj kot južnjaki, ki so bili fanatični fašistični propaeandisti. Vlak je drvel dalje. Po deveturni vožnji v 7.aprtem živinskem vagonu, ki ga je žgalo vroče sonce, trn« izstopili v Mo-nieu" široko odprta vrata pri vhodu je s t ralu 'maihen možic z veliko puško. Spomnil sem se Danteja in njegovih besed »Lasciate ogni sporan za, voj oh entrate ..,« (opustite vsako nado .vi, ki vstopite). Mnogi so ostali tu za vedno — na italijanskem »letovišču«... Prof. Ton« Trdan. Tovarna sadnih izdelkov BELSAD ČRNOMELJ nudi ob takojšnji dobavi po najnižjih dnevnih cenah prvovrstno mešano marmelado, pristni mali-novec, mešani sadni sirup, prvovrstno slivovko in jabolčno žganje kupuje borovnice, maline, robido, breskve, hruške, slive in jabolka po ugodnih cenah Naročila in ponudbe pošiljajte na naslov: BELSAD - Črnomelj (telefon 14) Z opljuvanimi šipami in sramotilnim napisom na vratih kabine je po opravljenem delu šofer odpeljal svoje vozilo dalje. Ko je doma opazil tisti napis na vratih, s katerim so se mu dečki po starem načelu: Maščevanje je sladko! oddolžili za umazano psovko, je najbrž grdo klel. Ali je bilo tega treba? Ali ne bi bilo lepše in tudi vzgojno, če bi radovednim fantičem, ki se v teh letih pričenjajo zanimati za mehaniko, letala in avtomobile, na vljudno vprašanje tudi vljudno pojasnil, zakaj mu je sredi pota vozilo odpovedalo? Ne le starši, temveč vsak odrasel človek stori nepopravljivo krivico, če je z otroki surov in nevljuden. Lepa beseda zmerom lepo mesto najde! To je star pregovor, na katerega mnogi tako radi pozabljajo. * Mati gre na trg po zelenjavo. Na cesti sreča znanko. Beseda da besedo, obe ženski stojita in klepečeta in se ne zmenita za sedemletnega otroka, ki ga je bila mati vzela s seboj, da bi mu na trgu kupila merico Češenj. Deček je iz dolgočasja pričel trgati plakat, ki je visel na hiši, pred katero sta stali ženski. Plakat je vabil mimoidoče na sestanek, ki ga za zvečer sklicuje' organizacija Zveze borcev. Iznenada pa se mati ozre po otroku in ko opazi, da je raztrgal že skoraj ves plakat, se ustraši in prične tepsti otroka. Nič hudega sluteči otrok presunljivo za-joče, mati pa kakor besna žival kar naprej in naprej bije otroka in kriči: »Zdaj se boš pa še cmeril, ti kripel sakramenski? Jaz ti že pokažem, svinja umazana! Le počakaj, ko prideva domov, jih boš dobil, da me boš pomnil!« V naglici je mati odkurila na trg, kupila zelenjavo, sinčku pa češenj seveda ni kupila. Samega je poslala domov, ko ga je bila sredi ceste neusmiljeno premlatila. Doma se je »šola za vzgojo* nadaljevala. Cim bolj je dečko zatrjeval, da ni vedel, da plakata ne sme trgati z zidu, tem bolj ga je mati tepla, nazadnje pa ga je med grdo južnjaško psovko nagnala v kot klečat. Nobenega pouka, nobene lepe besede, nikakih vzgojnih napotkov, čemu služijo plakati, mati ni našla za svojega sina, ki o namenih plakatov ni bil od nikogar nikdar poučen. Le psovke in tepež je poznala za malega »grešnika«. Nobeno opravičevanje nI pri materi zaleglo in dečko se je, pretepen in opsovan, potuhnil vase. Naslednji dan je šel ta otrok mimo hiše v sosednji ulici, na kateri je visel velik plakat, ki je vabil h gledališki predstavi. Ozrl se je. Nikjer nikogar. Ulica je bila prazna. Z enim samim zamahom je strgal plakat-z zidu in se z olajšanim srcem pognal v tek. Od takrat so plakati v mestu često raztrgani. Nihče ne ve, kdo jih trga, doslej ljudje niso še nikogar videli pri tem nečednem poslu. Ali veš zdaj, dragi bralec, kdo jih trga? In /akaj jih trga? L. Z.