Dopisi. Iz Slovenjegraškega okraja. (Dež. poslanca poročilo.) Rožnovensko nedeljo, dne 2. oktobra t. 1., je sklical deželni poslanec za Slovenjegraški okraj, vlč. g. dr. Lipod shod volilcev v Stari trg, da bi jim poročal o svojem delovanju. Vkljub slabemu vremenu in nevgodno izbranemu času zbralo se je precejšnje število kmetov volilcev iz več okolo ležečih občin. Zbralo se je pa tudi poleg nekaj svetne inteligence nad deset duhovnikov iz okolice. Veselilo nas je to, ker to je nov dokaz, da naša duhovščina ni postala nezvesta narodu, kakor jej očitajo zlasti zadnje dni Ijubljanski naprednjaki kričači, temveč da uprav duhovščini Slovenec-trpin na srcu leži. Da, duhovščina je in še sedaj skrbi, kakor za vero, tako tudi za narodnost in gmotni napredek ljubih Slovencev! V lepem govoru nam je slikal naš g. poslanec delovanje slovenskih poslancev v deželnem zboru sploh in posebej še svoje. Opozarjal je pred vsem svoje volilce na to, kako težavno stališče imajo slovenski poslanci v štaj. dpželnem zboru. Kako težko jim je kaj doseči, ker vedno proti njim glasuje nemška liberalna stranka! Po tem uvodu je poročal najprvo o Solskem vprašanju. Deloval je vedno na podlagi našega gesla: »Za vero, dom cesarja!« Zato se je v zboru potegoval za versko šolo. Ostro je nadalje bičal velike nedostatke in krivice, ki se gode nam štajarskim -Slovencem po ljudskih šolah v narodnem oziru. Deloval je tudi za splošno preosnovo ljudskega Solstva. Naj bi se poleg izobražbe unia gledalo tudi na sree. Delovati bi se moralo v Ijudskih šolah tudi na to, da bi se vzgajali dobri, pošteni ljudje, ne pa samo na to, da se glava otroška s tolpo potrebnih in nepotrebnih znanostij natlači. Poročal je tudi naš g. poslanec o kmetskem vprašanju. Deželni zbor je delal na to, da bi se bolje uravnala sedanja v marsikaterem oziru krivična domovinka pravica. Sklenila se je tudi nova postava, glede na omejitev proste ženitve, pa ni prejela Najviše potrditve. Nadalje je poroeal, kako se je delovalo za zboljšanje propadajočega kmetskega stanu. Ktneta bolj in bolj stiskajo visoki davki, razne priklade, slabe letine itd. Zdravo kmetijstvo pa je podlaga države, torej zahteva korist države in je tudi njena dolžnost, da mu pomore. Razlagal je obširno, kako bi se moglo pomoči kmetu, pa ker ne pripušča prostor, da bi vse to poročal, omenim naj le še, so da navzoči volilci z velikim zanimanjern poslušali ves njegov govor in mu dostikrat živahno pritrjevali in posebno še ob sklepu burno izražali svojo polno zadovoljnost. Po govoru se je g. poslancu zahvalil kmet Vivod v imenu svojih tovarišev s prisrčnimi besedami: Volilci so mu zelo hvaležni, da se je tako možato potegoval za pravice Slovenca-kmeta. Zelijo, da bi še dolgo let čil in čvrst mogel delovati za svoj okraj. Nato mu mu je sporočil navzoči učitelj v iraenu učiteljstva Slovenjegraškega okraja priznanje in zahvalo za njegovo delovanje v šolskem vprašanju. Z željo, da bi tako nevmorno, kakor do sedaj, tudi v prihodnje deloval za Slovence, tudi mi sklepamo in se nadejamo, da bomo zopet kmalu videli v svoji sredi našega g. deželnega in pa tudi državnega poslanca, poročujoča nam o svojem niarljivem delovanju. Od Sv. Barbare v Halozah. (Zahvala.) Dan 16. oktobra t. 1. bil je za našo župnijo prežalosten. ,Zapustili so nas namree naš preljubljeni, veleč. g. župnik Franc Jug ter se podali na novo svoje mesto v Šmarije, kjer prevzampjo poleg župnije Uidi dekanijo Šmarijsko. Službovali so tu pri nas skozi šest let in nekoliko dnij, a v lem času vedeli so si z Ijubeznjivini svojim vedenjem pridobiti srca nas vseh. Da je to istina, prepričati se je mogel vsakdo zadnjo nedeljo, ko sopre- blagi gospod poslavljali se od nas. Kot spreten govornik in izvrsten pridigar opominjali so nas, da naj ohranimo vse nauke, katere smo slišali iz njihovih ust ter da naj se tudi ravnamo po istih, da bode na dan sodbe raeun lahek za pastirja in za čredo. Ko so poslovilo svoje sklepali z besedami sv. Pavla: »Sedaj pa vas priporočim Bogu in njegovej neskončnej milosti«, takrat je glasno zajokala cela, prenapolnjena cerkev; najlepši dokaz visokega spoštovanja in globoke žalosti o izgubi izbornpga duhovnega pastirja. Gestitamo Šmarčanom, ki dobijo v svojem novem gospodu župniku-dekano tako vestnega, dobrega, marljivega in ljubeznjivega očota. Mi pa zagotavljamo, da jih bodemo vedno ohranili v blagem spominu. Hvalpžni župljani. Iz Ljutomera. (Bralno društvo) pri Sv. Juriju na Ščavnici priredilo je letos v počilnicah veselico in sicer dne 21. avgusta 1892 v šolskem poslopji. Igrala se je igra: »Dobro jutro«. Na vsporedu ,jo bil Ludi govor, katerega pa c. kr. okr. glavar, grof Aitoins ni dovolil, ker bralno društvo zadržaja tega govora visokorodnemu gospodu grofu Attemsu ni prej v odobrenje poslalo. To pa je pač čudna svoboda govora v ustavnej državi, če se sme samo tisto govoriti, kar visokorodni gospod -grof Attems dovoli! Ne vemo, kaj_ gospod grof sploh misli o osnovnih zakonih, osobito o prostosli izraziti svoje misli, pa čas je bil prekratek, da bi se moglo bralno društvo proti tej odredbi z dne 17. avgusta 1892 št. 7512 pritožiti. Na vsak naein pa visokorodni gospod grof tokrat ni pustil bralnemu društvu praviee, ki mu pristoja v smislu zakona z dne 15. novembra 1867 štv. 131 d. z. Paragraf 18 te postave, ki se sploh irhenu.je dru.štvena postava, in na njo je, kakor se vidi, visokorodni gospod grof popolnoma pozabil — ta paragraf seglasi: »Oblastvu je prosto poslati k vsakemu društvenemu zboru kakega odposlanea.« Gospod grof je mogel toraj odposlati kakega odposlanca, nikakor pa ne govorov prepovedali, ali pa zahtevati, da se rau v odobrenje predložijo. Od Sv. Avguština v Halozali. 0 Sv. Avguštinu v Halozah pa še do sedaj nisem slišal, skimaval bode marsikateri bralee Slov. gospodarja. In vendar, kakor je Sv. Avguštin velikan med cerkveniini sv. učeniki, tako nadkriljuje sv. Avguštin na prijaznem hribčku Leskovške župnije vse druge hribčke prostranih, krasnih in rodovitnih Haloz. 0 lepem jasnem jutru vidiš z njega 72 cerkev, 18 gradov, zapadno Pohorje, slovenske gorice, velikonedeljske in ormoške gorice do Huma, cele Haloze in veliki del Hrvaške. Tik cerkve Sv. Avguština stoji cerkev sv. Magdalene. Obe cerkvi so dali sedanji za Leskovško župnijo mnogozaslužni preč. g. župnik Andrej Vodušek popolnoma prenoviti ter so jima oskrbeli nove altarje. Kako krasen pa je razgled od Sv. Avguština, vendar tudi globoko užali za blagor milega slovenskega ljudstva vneto srce. Zroč krasni park vinskih Haloz s svojimi divnimi paviljoni gospodskih his in belih kmečkih bajtic, zagledaš tudi neusmiljenega raka, kateri razjeda vinograde ter pokončuje blagostanje prebivalcev. Trtna ušica se leto za letom bolj širi. Malokateri vinograd najdeš brez lise, katera ti priča, da se je vanj uže ugnjezdila trtna ušica. V treh ali štirih letih bode vinograde Leskovške župnije popolnoma uničila, posebno, ker ji peronospora vrlo pomaga. Ne kaže toraj drugega, kakor začpti marljivo saditi amerikansko trsje Riparia in Solonis. Vendar pa ne velja amerikansko trsjo kar navadno saditi. Pripraviti mu nioraš dobra tla s teni, da zrigoliš. Kjer pa jo prestnno za rigoljenje, tam je skopati rove ali grabe črez vinograd dva metra drugo od drugR, njp zasipati z dobro zemljo ter nasaditi amerikansko trsje. Ako je zemlja dobro pripravljena, mladike amerikanske trte tako bujno rastejo, da so po dva do tri metre dolge že v prvem letu. Precej amerikanskih trt je zasadil č. g. Andrej Vodušek, župnik v Leskovci, ter ima tudi veliko trsnico amerikanskih trt. Kdor jih želi, naj §e se to jesen obrne do njega! — Začeli smo ¦brati. Posestniki, kateri so dobro škropili ter s škropljenjen zadeli ugodni čas, bodo imeli letos dobro trgatev. Tudi loča, katero je letos Haloze dvakrat zadela, v dobro škropljenih goricah ni toliko škode napravila. Obilnejše listje obvarovalo je pod seboj njim grozdje. Grozdi so lepo dorasli, jagodp debele in vino iz takih vinogradov ne bodp veliko slabeje od onega leta 1886. Kateri so pa slabo škropili ali ob neugodnem, deževnem vremenu, tistim je listje s trsov večinoma odpadlo. in toča je bolj oklestila grozdje. Grozdje je bolj trnjevo; jagode različne. Vino iz takih goric bo slabeje, kakor je lansko. Kateri niso nie škropili — sieer jih je inalo —, imajo pa suhe gorice. Velo, trnjevo grozdje visi na brezlistnatih rozgah. Imeli bodo pravo kislino. Kupcev še se je do sedaj le malo oglasilo. Zmotilo jih je italijansko vino. Vendar kdor je dobro škropil ter ga ni posebno toča zadela, njegovo vino je pač vse kaj druzega, kakor s špiritom pripravljena italijanska čorba. Kdor ima dober okus ter vino pozna, bode tudi za naprej poprašal za Haloško vino, ker ž njim si človek žejo pogasi, se razveseli in okrepča; italijansko vino pa napravi človeku še večo žejo, težko glavo in je le bolj za »šnopsarje«. Hranitetoraj dobro blago! Iz Turskega vrha pri Zavrčah. (Novi o bčinski predstojnik — cesta.) Kakor marsikatera druga občina, tako si jp tudi občina »Turskivrh« izvolila novega občinskega predstojnika, vrlega Slovenca. Ta mož znal si je v kratkem, v teku nekolikib tednov, pridobiti poštovanje vseh, ne samo domačinov, ampak tudi vseh ptujcev, ki imajo tamkaj svoje vinograde, rode čp dobro kapljico. In to na celo navaden način. Cesta, ki pelje iz Zavrč po dolinici občine Turskega vrha tje na mejo Hrvaške, bila se je popolnoma zapustila. Bilo je večkrat, posebno če je količkaj deževalo, blato, da so se človeku kar čevlji sezuvali in vozniki so morali vozove s štirimi konji vlačiti iz blata. Popotnikom se je bilo bati, da bi kateri utonil v blatu. A sedaj, ko je nastopil novi občinski predstojnik Ivan Šešek svojo službo, storilo se ,je mnogo za to cesto, navozil jo jc, osnažil vse jarke in dal tudi mostovže napraviti, kjer je potreba, v obče je storil do sedaj vse, kolikor mu je bilo mogoče napraviti v teh tednih. Nadejati pa se je, da bode tudi tako korakal naprej in napravil sčasoma to cesto popolnem dobro. Zato mu pa tudi vsa hvala in čast! Marsikateri občinski predstojnik pogledal bi si naj njegovo delo ter si vzel njega za vzgled. Iz Vitanja. (Zborovanje cerkvene družbe in bralnega društva.) [Dalje.] Pred leta dnij se je ustanovilo v Vitanji »Bralno društvo«. To društvo je bilo tukaj potrebno. Ljudje, ki čakajo ob nedeljah in praznikih na popoldansko božjo službo, niso imeli primernega kraja, kjer bi med tem časom ostajali. V cerkvi in zunaj na cesti je po zimi premrzlo, potikati se po hišah in krčmah neprimerno. Nadalje je potrebno, da se naši ljudje v narodno-gospodarskih in sploh političnih zadevah nekoliko poučijo. Predsednik »Bralnega društva« je naznanil, da so posebno ob zimskem času ljudje res radi prihajali čitat razne knjige in časopise, drugi so jih pa izposojevali na dom. Časopisov smo imeli 6: »Slov. Gospodar«, »Domovina«, »Slovenec« in »Domoljub«, katere je daroval predsednik, »Kmetovalec« pa »Dom in Svet«, katera si je ralno društvo samo naročilo. Prav primprnih knjig pa smo prejeli od »Slovenske Matiee«, »Družbe sv. Cirila in Metoda«, od »Družbe sv. Mohorja« pa od »Slovenije«, dijaške družbe visokoSolcov na Dunaji. Vsem tem slavnim društvom se je predsednik vže pismeno zahvalil pa njim izreka občni zbor danes še posebno zahvalo. Namen bralnega društva je tudi ta, da se prirejajo podučni govori. Lansko leto smo čuli v bralnem društvu poduk, kako pridelati iz grozdnih tropin okusno in zdravo pijačo. Ker so mnogoteri navzoči vinogradniki izrekli željo, da se njim ta način, napraviti pijačo po navkih Petiotovih, Se enkrat razloži, njim predsednik to obljubi, ako bo danes še čas pripuščal in njim želi tudi razložiti, kako si zamorejo iz črnic ali borovnic, katerih toliko po naših hostah vzame konec, napraviti prav dobro — zdravilno pijačo. Pred vsem pa prosi navzočega živinozdravnika g. M. Jelovšeka iz Braslovč, naj spregovori besedo o živinoreji. Gosp. govornik se je s svojimi zdravimi nauki. pa s svojo prijazno, doraačo in razločno besedo zbranim kmetom silno prikupil, tako da so ga prosili, naj pride kmalu zopet v Vitanje, govorit o živinoreji. Gotovo bodo modre besede g, Jelovšeka obrodile obilo dobrega sadu. Nato povzame besedo g. Dragotin Hribar, trgovec v Celji ter zborovalcem priporoča, naj vsikdar in povsodi zvesti ostanejo staremu geslu slovenskemu: Vse za vero m domovino. Zahvalil se mu je za njegove besede podpredsednik g. Ivan Verčnik. (Konec prih.) Od Sv. Urbana pri Ptuju. (Nerodnost.) V zadnjem tednu je bil pri nas začetek trgatve; zelo žalostno izpada, ker po celem hribu ne spravijo polovnjak mošta vkup. — Dnevi so prav ugodni, ker imamo prijazno vreme; za tega delj pa ni potrebno, da se še Gospodov dan za trgatev porabi. Zato pa se ne more odpustiti, da se ne bi tukajšnjemu lončarju pod nos vribalo, ker je minolo nedeljo v svojih vinogradih na Gajeh posebno streljal, naj bi dalje znano bilo, da je lončar v nedeljo trgatev irael. Kako še je tedaj dalje pri vinogradih blagoslova božjega upati? Iz Poličan. (Bogata trgatev.) Slučajno me je zanesla pot od postaje Slov. Bistrice črez Laporje proti Poličanam. Ko dospem od Laporja naprej, kakih deset minut proti Poličanam, pridem na prijazen hribček; tu se mi odpre lep razgled čez Pohorje, na južno pogorovje, kakor tudi na lepo Dravsko polje, tje do slovenskih goric. Nisem se zamogel nagledati tega prizora, kajti naštel som okrog 42 cerkev. Pa vse to me ni tako iznenadilo, kakor vinska trta, s katero je ta hribček nasajen. Poznan mi je celi vinorodni svet spodnjega Štajerja. Ali tako lepega, in velikanskega in s tolikim grozdjem obloženpga trsja še nisem videl. Ta vinograd se sine meriti z najboljšim aineriškim nasadom na Bizeljskem. Izvedel sem, da je ta vinograd lastina g. Mlakarja, posestnika v Hošnici, ki ga z vso umnostjo in skrbjo obdeluje. Tukaj se dobro vidi, da se dajo naši stari vinogradi dobrorodni ohraniti, samo delati in jih tako gnojiti nam je treba, kakor ta mož dela. Skoraj se nieem zaraogel od tega prostora ločiti, in mislil sem si tedaj, koliko veselja bo imel lastnik pri trgatvi, ko bode gotova na enem oralu 16 polovnjakov mošta nabral! Od Sv. Urbana. V nedeljo, dne 2. t. m. je poročal blagorodni g. dr. J. Jurtela, naš deželni poslanec, o svojein delovanji v deželnem zboru v Gradci. Po popoldnešnji službi božji se je zbrala velika množica Ijudij v gostilnici g. J. Mariniča ter je pazno poslušala zanimive razprave poslančeve. Po volitvi predsednika zboru, g. J. Zelenika je razpravljal gospod poslanec najprej o sostavi deželnega zbora, kazoč na to, da je sostava taka, da mora kmet, posebno slovenski kmet v zapečnjaku sedeti. Zivo smo spoznali iz govora, da v Gradci nimamo Slovenci za svoj narod ničesar pričakovati, in najboljše bi bilo, da bi tudi od tam nič ne imeli iskati. Odbor deželnega zbora, razni njegovi odseki: vse je tako urejeno, da ni samo krivično, temuč sedijo tam gospodje, pri katerih bi Slovenci zastonj iskali pravico. Tako ime- novan »agrarni svet« (za poljedelstvo), ki bi se imel v naši deželi uvesti, so med drugimi tudi »Ptujski kričači« preprečili, ker bi pri njem na Spodnjem Štajarskem tu in tam Slovenci dobili večino. Gledalo se je od strani nemške večine le edino na narodnost, ne pa na to, ali to koristi poljedelcu ali ne. — Naši liberalni Slovenci nam želijo vzeti vero, nemški konservativci narodnost, nemški liberalci pa oboje, zato smo zopet utrjeni v tem prepričanji, da je za nas Slovence edino rešenje v tem, ako se držimo gesla, in tirjamo tudi od naših poslancev, da po njem ravnajo: »Vse za vero, dom in cesarja«. Gospod poslanec nasje končno opomnil, naj se ne ustrašimo, temuč vsak naj vstrajno dela po svojih močeh in razmerah za naše, nam tako drage svetinje. Zborniki so izrekli navdušeno gospodu govorniku zahvalo za dosedanje delovanje, za govor in zaupanje. Naj še bode omenjeno gostov iz Sv. Bolfenka, Vurberga, izlasti čitalničarjev iz bližnjega Ptuja. Gospodi učitelji iz okolice, nekateri tudi iz dalje, so nam napravili s petjem prav vesele trenotke.