Leto XXL, št. 169 LJubljana, torek 23« julija 1940 Cena 2 IMn Ufravm&tvo: LjuDijana. Knafljeva & — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, »1*5, 3126. fnseratni oddelek: LJubljana, Selen-ourgova ul. — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajati trg 51. ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: K oceno va ulica 2. Telefon št 190. Računi pri podi. ček. saTodfh: Ljub* itana «t 17.740. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 26 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Usodnost duhovne needinosti Cim dalje bolj se kaže, kako ogromnega pomena je bilo tudi v sedanji vojni duševno razpoloženje prebivalstva in kako silnega učinka je bilo zlasti duhovno stanje borcev. Na nedvoumen način je ugotovljeno, da je francoski poraz zakrivila v prvi vrsti nezadostna oboroženost francoske vojske. Poražena je bila doktrina svetovne vojne z boljšim načinom vojevanja, skratka z novo bojno tehniko. Kolikor bolj skušajo opazovalci, ki stremijo za tem, da se približajo odgovorom na vprašanje, kje so klice vzrokov za usodni poraz, toliko bolj pogosto zveni odgovor, da so poglavitni vzroki vendarle v psihološkem svetu. Kdor pozorno motri naraščajoča poročila o tem poglavju, se mu ni treba zagovarjati pred eventualnim očitkom, da bi se s tem oddaljeval od realnosti. Nasprotno zdi se, da se ji posebno uspešno približuje. Kajti, da se ni, vzemimo, vodstvo francoske armade' udajalo neki samozadovoljni zmagoslavni nekritičnosti, ki je na splošno lastna zmagovitim, bi se bilo drugače pripravljalo na možnost bodoče borbe, nego se je. Nekritična samozavest zmagovalca od včeraj je že prečesto povzročila nepripravljenost za bitke, ki so sledile. Saj se more brez pretiravanja trditi, da je tehniška usposobljenost sama po sebi nedvomno precej izenačena po vodilnem svetu, predvsem v gospodarsko vodilnih državah po svetu. Od te do primerne oborožitve ni daleč, treba pa je za to potrebne uvidevnosti, volje #n organizacije. Še mnogo globlje segajo duhovni vzroki, ki so se uveljavljali v širokih množicah. Svetovna vojna se je zaključila z zmago pacifizma. Vsaj v ideologiji na veliko. V ospredje so stopile ideie o večnem miru, o razorožitvi, o organizaciji sveta na osnovah medsebojnega bratstva, enakosti itd. Snovala se je Panevropa v raznih oblikah. Toda že so ji posamezni narodi obračali hrbet in se ravnali v svoje smeri, povsem po svojih poteh, ki niso imele ničesar skupnega s prevladujočimi povojnimi gesli v veliki večini sveta. Antimilitaristično geslo je bilo med najbolj popularnimi. Ni je bilo zlepa bolj nepriljubljene stvari v zapadnoev-ropskih državah, kakor dovoljevanje vojnih kreditov. Dandanes domala povsod po svetu prihajajo nazaj na tragično sokrivdo svetovne demokracije, posebno levo orientirane, ki je pred-njačila v geslih za razorožitev in zoper militarizem. Toda, kar je posebno značilno: ista demokracija, celo ista levo usmerjena demokracija, je najbolj glasno Ln najbolj vneto proglašala neizprosno nasprotstvo totalitarnim tendencam! Ni pretirano, ako že danes naglašajo kritični motrilci, kako bo zgodovina pokazala na usodno zablodo prav teh političnih struj, radikalnih demokratičnih politikov, ki so propove-dovali takorekoč križarsko vojno zoper fašizem, misleč, da bodo topove zadušili s papirjem. Še do zadnjega so ostala poročila iz Londona in Pariza enaka v popisovanju, kaiko nerealno so gledali imenovani krogi na materialne osnove nasprotstva do fašizma, kakor so označevali vse meščanske totalitarne pojave, naperjene zoper demokracijo. Zapadni evropski svet je predel vodilnih svetovnih kolonijalnih držav. Tu zadenemo takoj na drugo področje psihološke neskladnosti. Kolonijalne teritorije so si pridobili zapadnjaki v minulih stoletjih v ugodnem razdobju, po trdovratni borbi med konkurenti, v kateri sedanji »dinamični« narodi niso sodelovali. Ko se je duhovno jela pripravljati sedanja vojna, so v svetu še prevladovala razpoloženja, da je treba postopno likvidirati kolonialni sistem in ga nadomestiti z nečem boljšim. S čim, o tem še ni bilo edinstva. Zahteva po likvidaciji kolonialnega sistema pa je spet prodirala predvsem v stru-jah levo usmerjene demokracije, med tem ko je skrajna levica celo že izkoriščala nerazpoloženje kolonialnih prebivalstev za širjenje revolucionarnega pokreta, za slabitev državne oblasti. In tako je nastalo paradoksno nerazpolo-ženje. ko so si dinamične sile jele graditi svoje povečane imperije; kako se njihovim poskusom učinkovito zoper-staviti, če je med gadnjo starih zapad-njaških imperijev in novim osvajanjem načelno samo razlika nekih zgodovinskih razdobij. Zakaj vse drugo je bilo samo olepševanje. Gola resnica je zelo preprosta. In ko je bila sedanja vojna proglašena od določenih strani za imperialno, je to geslo nedvomno padlo na bolj rodovitna tla nego je bilo na zunaj videti. Kaj so si priborili poleg tega, da so zares izgubili kolonije, tisti, ki so sledili geslu, bo pokazala šele bodočnost. Eno pa je pri teh gotovo: težko si je mogoče misliti, da bi mogla biti borba za ohranitev imperijev pri širokih množicah popularna. Ko so v Londonu osnovali nacionalno vlado, so jo predstavniki delavske a!ifaxov odgovor Hitlerju Angleški zunanji minister je včeraj izjavil, da se bo Anglija borila do popolne zmage idej, za katere je šla v boj London, 21. jul. s. (Reuter.) Nocoj ob 21.15 je govoril preko angleških radijskih postaj zunanji, minister lord Halifax. Izvajal je med drugim: Mnogi izmed Vas so gotovo slišali ali čitali pred nekaj dnevi govor kancelarja Hitlerja. Ne bom izgubljal besed, da govor podrobno analiziram. Kancelar Hitler je svoj čas izjavil, da ne želi, da bi uničil angleški imperij. Toda v njegovem zadnjem govoru ni rečeno, da bi želel miru na podlagi pravičnosti in ni povedano, da bi bila Evropa osnovana odslej na taki podlagi, da bi imeli njeni narodi pravico samoodločbe. Prav to pa je načelo, ki ga je tolikokrat Hitler sam zahteval za Nemčijo. Ničesar ne pove glede bodočnosti narodov držav, Id jih je zasedla nemška vojska. To je značilno. Popolnoma jasno je, da si zamišlja sliko Evrope tako, da naj bi Nemčija vladala nad vsemi narodi, ki jim je vzel svobodo. Slika, kakor si jo mi predstavljamo, pa je popolnoma nasprotna. To je slika, ki sta jo te dni ponovnq pokazala v svojih govorih tudi predsednik Roosevelt in ge- neral Smuts. Mi želimo svobodnega združenja neodvisnih držav, brez vseh groženj. Hitler je jaSno povedal, da hoče sedaj vso silo Nemčije obrniti proti Angliji. Zato pa vlada v vsakem delu Anglije, v vsakem mestu in vasi. sedaj samo en duh, duh nezlomljive odločnosti. Borba bo huda, toda ravno zato, ker gre za stvari, ki so vredne vsake žrtve, nam je v čast, da se lahko zanje borimo. Nikdar nismo hoteli vojne in nihče cd nas noče. da bi vojna trajala en sam dan delj nego je to potrebno. Toda ne bomo se nehali boriti, dokler ne bo zasigurana svoboda za nas in za druge narode* Kaj si predstavljamo pod svobodo? Hočemo, da nam je mogoče živeti tako življenje kakor ga mi želimo, ne da bi gledali za hrbet, če nas posluša tajna policija. Hočemo svobodo besede in vesti. Vest ni nekaj, kar bi bilo mogoče drugim izročiti. Hitler je svoj čas dejal, da mu gre samo za dobrobit nemškega naroda, da nima nobenih zahtev napram sosedom. Toda njegove zahteve so stalno naraščale, tako da zahteva danes že vrhovni protektorat. Utrdil se je v srednji in severni Evropi, na jugu va ruska intervencija v Rumuniji? Po nepotrjenih ameriških vesteh Je sovjetska vlada izsilila odstop Gignrtove vlade in zahtevala, da pride v Rumuniji na krmilo ljudska vlada New York, 22. jul. br. (Ass. Press.) Rumunska vlada, ki je bila šele pred dvema tednoma imenovana pod Gigurtovim predsedstvom, je danes popoldne podala ostavko. Kakor se zatrjuje v bukareških diplomatskih krogih, je prišlo do nenadne ostavke Gigurtove vlade na izrecno zahtevo Sovjetske Rusije. Po teh informacijah je poslal Stalin preko nedavno imenovanega novega sovjetskega poslanika Lavrentije-va kralju Karolu noto, v kateri poudarja, da smatra Sovjetska "Rusija novi režim pod Gigurtovim vodstvom za očitno izzivanje, ki ga ne bo mirno trpela. Sovjetska Rusija zahteva, da pride v Rumuniji na krmilo ljudska vlada, ki bo vpoštevala nove razmere, nastale po odcepitvi Besarabije in severne Bukovine, ter vzpostavila s Sovjetsko Rusijo take odnošaje, da bo zajamčeno dobro in prijateljsko sosedstvo. Kralj Karol se je spričo te zahteve Sovjetske Rusije nujno obrnil na kancelarja Hitlerja in Mussolinija za nasvet, kaj naj stori. Obenem je ponovno prosil, naj bi Nemčija in Italija prevzeli jamstvo za nedotakljivost sedanjih rumunskih meja. Ker je dobil negativen odgovor, se je vdal moskovskemu pritisku in razrešil Gigur-tovo vlado. Komu bo poverjena sestava nove vlade, do tega trenutka še ni znano. Vsekakor pa je značilno, da je bil imenovan sedaj za novega rumunskega poslanika v Moskvi bivši zunanji minister Gafencu, ki ima nalogo, da vzpostavi s Sovjetsko Rusijo prijateljske odnošaje. V zvezi o tem korakom Sovjetske Rusije so tudi razgovori, ki jih je imel včeraj ves dan ministrski predsednik Gigurtu z nemškim poslanikom Fabri-ciusom in italijanskim poslanikom Chigi-jem. Vesti, da so sovjetske čete na več krajih prekoračile rumunsko mejo v Besara-biji in v severni Bukovini, uradno niso niti potrjene, niti demantirane. V diplomatskih krogih naglašajo, da pomeni padec Gigurtove vlade popolno spremembo rumunskega režima ter novo notranje in zunanjepolitično orientacijo, ki bo vsekakor slonela na sodelovanju s Sovjetsko Rusijo. Bukarešta, 22. jul. br. (Štefani). Rumunski polslužbeni krogi demantirajo vesti, ki so se razširile iz angleških in ameriških virov po tujini in po katerih naj bi bila Rusija zahtevala izpremembo rumunskega režima- Enako se demantirajo vesti, po katerih naj bi bili Rusi zahtevali odškodnino za okvare na strojih v industrijskih podjetjih Besarabije in Bukovine, ki naj bi jih bili povzročili Rumuni pred umikom iz obeh pokrajin. Končno tudi niso resnične vesti, da so Rusi zahtevali, naj se v Rumuniji takoj izpuste lz zaporov vsi aretirani rumunski komunisti. Gafencu — rumunski poslanik v Moskvi Bukarešta, 22. julija, br. (Štefani) Za novega rumunskega poslanika v Moskvi je bil danes imenovan bivši zunanji minister Grigorie Gafencu. Po dosedanjih dispozicijah bo že v nekaj dneh odpotoval na svoje novo službeno mesto. Angleške grožnje Rumuniji Bukarešta, 22. julija, br. (Ass. Press.) Včeraj je prispel v Bukarešto angleški veleposlanik v Ankari Knatchbull Hugessen. Takoj po svojem prihodu je imel dolg razgovor z bukareškim angleškim poslanikom Regiaaldoan Horeom, ki je že 14 dni bolan. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je njegova bolezen »diplomatskega značaja« ter v zvezi s poslabšanjem angleško-rumunskih odnošajev v zadnjih dveh tednih. Ankarski poslanik ima nalogo, rešiti prestiž Anglije v Rumuniji. To se bo vsekakor zgodilo v zvezi z akcijo Sovjetske Rusije, ki zahteva spremembo političnega kurza Rumunije. Po nepotrjenih mesteh je tudi angleška vlada zagrozila Rumuniji s prekinitvijo diplomatskih odnošajev, če bi Rumunija nadaljevala svojo protiangleško politiko. Zamenjava prebivalstva Bukarešta, 22. jul. AA. (DNB) Med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo je v teku zamenjava prebivalstva v Besarabiji, V Jas-sy je prispelo okoli tisoč Rumunov iz Besarabije, dočim gredo preko Galaca oni, ki se preseljujejo v sovjetsko Besarabijo, po večini delavci iz Besarabije, ki se žele vrniti v svojo domovino. Irske obale minirane London, 22. juL j. (Reuter). Angleška admiraliteta je danes objavila podrobne podatke o tistih sektorjih angleških obal ki so postali zaradi položitve min nevarni za plovbo. V prvi vrsti zadeva to ladie. ki so namenjene na Irsko. Ladje, ki hočejo pluti v Irsko morje ali v Bristolski kanal, morajo napraviti pot okrog severne Irske. stranke sprejeli s širokimi simpatijami in se z veliko energijo vrgli v akcijo. Ustanovitev nacionalne vlade so njihovi vodje proglašali za nekakšno revolucijo, naglašajoč, da so churcnilovcem prepustili vojne resore, sami pa da so prevzeli resore dela in njega organizacijo, z namenom, da izvedejo v organizaciji vojne tudi veliko reformo razmerja med delom in kapitalom. Labou-ristični vodje so s poudarkom naglašali, da reforme ne bodo samo za čas vojne, marveč da bodo začetek trajne, globoko segajoče preuredbe. Temu napo/edane-mu programu je zunanji svet posvetil razmerama j ako malo pozornosti, saj so dogodki prehitevali programu. Toda kljub temu so silno važni, ker pomenijo poskus, doseči ono soglasje, ki ga v za-padnjašiki demokraciji doslej ni bilo, ono duhovno edinstvo, o katerem pripovedujejo danes domala soglasno vsi komentatorji, da ga je Francija v usodnih dneh katastrofalno pogrešala. Kako se je ta poskus posrečil, o tem manjka- jo sleherne vesti, ki bi jih danes mogli imenovati avtorizirane. Te dni so zapisali, da bi Francija radi svoje katastrofalne notranje needinosti in duhovne razkroj enosti morala izgubiti vojno, tudi če bi imela Nemcem enako orožje. Ako se je ta faktor zares tako fatalno izkazal, bo vprašanje notranjega duhovnega soglasja v bližnjem britanskem odporu silno važno. V toku zadnjih let uspevajo samo orni narodi, ki so organizirani v svojih državah po nekih točno fiksiranih skupnih idejah, za katere se fanatično poganjajo v boj. Pokazalo se je, da ni bistveno, ali so te ideje od zunaj, od kulturnega sveta, proglašene za prave, marveč bistveno je, da se vodstvo državne politike z železno doslednostjo ravna po njih. Francija je preizkušnjo z novo dinamiko prestala s popolno zunanjo in notranjo katastrofo. Velika Britanija je še v preizkušnji, a Amerika stoji še ob strani. V ostalem svetu so v velikem že padle odločitve. pa je postala Italija gospodar Sredozemlja. Za Hitlerja je najvišja pravica sila, s katero hoče vladati nad ljudmi in narodi. Nemčija s to silo razpolaga, zato naj bi sama odločala, kako naj drugi narodi žive. Ta nauk pravi, da .?& spoštovanje dane besede slabost, enakost pred zakoni je nesmisel. Narodi angleškega imperija hočejo resnico, pravico, in svobodo in nikdar ne bodo sprejeli takega novega pojmovanja. Hočemo skupnosti narodov in svobodnega sodelovanja. To so temelji novega in boljšega reda, ki ga hoče angleški narod videti. Upamo, da bomo uspeli, da preprečimo ogromno tragedijo, ki bi nastala, če podležemo. Smo polni zaupanja. Naj Hitler osvoji katerokoli državo na svetu, dokler ne osvoji Anglije, je ves njegov sistem zidan na pesek, želimo, da kmalu pride čas, ko bomo lahko dali sovražniku udarec za udarec. Preko Atlantika žive mogočni narodi, ki vidijo, da gre v sedanji vojni tudi za njihove ideale. Smo krščanski narod in verujemo v Boga. Zato ni nobenega dvoma, da je pra- vilno povedal naš kralj v svojem božičnem govoru: Boe naj nas vodi na naši poti. Toda to ne pomeni, da bi bilo s tem naše delo lažje. Bog nam ne bo pomagal, da pridemo preko težav, pač pa nam bo utrdil duha, da nam nobena nevarnost ne bo pretežka. V tem je ravno bistvo krščanstva: Mir v vojni tam. kjer ga najbolj rabimo, namreč mir duha. Oni, ki ne moremo služiti kot vojaki, moramo gledati, da v sedanji vojni vsa* storimo svojo dolžnost. Vojaki, civilisti, žene in otroci, v®i skupaj tvorimo bolj mogočno armado nego bi bilo mogoče misliti. Mnogi molijo, da bi nam Bog dal Svojo pomoč. Molitev pa nam tudi daje zaupanje, da lahko gremo na delo z večjo silo. Ce bo vsakdo storil svojo dolžnost, se bo izpolnila božja volja ter lahko rečemo, da izpolnjujemo božje delo. To Je duh, s kate-rii. moramo iti v sedanjo križarsko vojno za krščansko življenje. Skupno stojimo in bomo šli naprej % močjo proti silam zla. Vidimo jaSno tako sijaj kakor tudi nevarnosti naloge, ki nas čaka. Toda ojačeni z zavestjo, da izvršujemo službo Bogu, b°mo zmagali. Možnost odstopa Churchillove vlade Ameriški politični krogi ne izključujejo, da bi se v gotovih okoliščinah Churchill umaknil s svojega mesta WB«hington, 22. jul. j. (Am. radio) V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti, da je mogoče v določenih okoliščinah, Iti lahko nastanejo v angleški vladi, pričakovati, da bo ministrski predsednik Churchill v torek odstopil. K tem vestem pripominjajo v ameriških političnih krogih, da so na merodajnih mestih v Angliji Hitlerjev govor spočetka docela ignorirali, v glavnem zaradi tega, ker je bila pozornost angleških političnih krogov osredotočena na dva notranjepolitična dogodka in sicer na imenovanje generala sira Allana Brooka za naslednika generala Yronsidea na čelo domače angleške vojske ter drugič na proračun, ki ga bo sir KingsJey Wood v sredo predložil spodnji zbornici. Dočim general Brook z vso naglico dela na utrditvi angleške obrambe, pa je Kings-ley Wood na delu za ojačenje angleške finančne fronte. Vojni proračun Churchillove vlade Izkazuje nevarno vrzel 1432 milijonov funtov med dohodki države in velikanskimi izdatki, ki jih je prinesla vojna. V angleških političnih krogih mnogo razpravljajo tako o političnem kakor o zgolj finančnem pomenu tega budžeta, ki je prvi, kar jih je sestavil Wood, hkrati pa se mora smatrati tudd še kot vojni proračun bivšega predsednika Chamberlaina. Kingsley Wood je namreč pripadal štabu Chamberlaina in ga je Churchill nekako moral prevzeti v svoj novi kabinet. Kings-ley Wood je razen tega predsednik mogočnega Conservative unionist central of-ficea, s katerim je povezana tudi usoda 380 konservativnih parlamentarcev. V mnogih parlamentarnih krogih ne iz- ključujejo možnosti, da bo v primeru, ako Wood ne bi bil kos težki nalogi sprejetja proračuna, ponovno nastala dilema, ali naj bi bilo primerno, da se skupno z Woo-dom tudi Churchill umakne s svojega mesta. Vojvoda Windsorski in Lloyd George za mir ? Stockholm, 22. juL j. (DNB). List »Stock-holms Tidningen« prinaša danes pod velikanskim naslovom na prvi strani vest svojega berlinskega dopisnika, ki prav.i da sta se Llovd Georse in vojvoda Windsor-ski zavzela za sklenitev kompromisnega miru z Nemčijo. Corbin na poti v Južno Ameriko London, 22. jul. j. (Reuter). Bivši francoski poslanik pri angleški vladi Corbin se ie danes vkrcal na neki britanski potniški parnik za pot v Južno Ameriko. Odhajajoč iz Londona, ni hotel dati nobenega pojasnila o svrhi svojega potovanja. Hkrati s Corbinom se je vkrcalo na isti parnik tudi veliko število drugih inozem-cev. ki zapuščajo London. Churchill se bo sestal z de Valero Stockholm, 22. julija. AA. (DNB) »Da-gens Nyhetr« poroča iz Londona, da bo predsednik vlade Churchill v kratkem kon-feriral s predsednikom irske vlade de Valero in predsednikom ulsterske vlade Crai-gevonom. Konferenca bo v Angliji. Borba med Nemčijo in Veliko Britanijo V Rokavskem prelivu je bilo po sporočilu nemškega poveljstva potopljenih za 4O.C0O ton sovražnih ladij Berlin, 22. julija AA (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so izvedla uspešne napade na pristanišča, industrijske naprave in letališča v Angliji. Opaziti je bilo več eksplozij. V Rokavskem prelivu se je nemškim letalcem posrečilo potopiti za 40.000 trgovskih ladij in ladij-cistern. Sovražna letala so letela v noči med 21. in 22. julijem nad severno in zapadno Nemčijo kakor tudi nad zasedenimi pokrajinami. Povzročila so samo stvarno škodo. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Včeraj je bilo zbitih na tla osem sovražnih letal, eno nemško pa se ni vrnilo. Nemški letalski napadi London, 22. julija. AA. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo ter ministrstvo za javno varnost sporočata, da so nemška letala preteklo noč metala bombe ob severovzhodni angleški obali in nekaterih krajih osrednje Anglije. Gmotna škoda ni velika. Število človeških žrtev še ni znano. Davi so nemška letala napadla neko mesto v jugazapadni Angliji. Po službenem poročilu so angleška lovska letala sestrelila eno nemško letalo, protiletalsko topništvo pa dve. V zvezi s tem ugotavlja letalsko ministrstvo ▼ svojem komunikeju, da je bilo v soboto pri letalskih spopadih nad Anglijo in Kanalom po naknadnih kontroliranih podatkih sestreljenih 21 nemških letal, hkratu pa tudi 4 angleška lovska letala. Od 18. junija dalje, ko so se pričeli redni letalski napadi na posamezne kraje v Angliji, je bilo sestreljenih 169 nemških letal, a okrog 50 jih je bilo tako močno poškodovanih, da je malo verjetno, da bi se bila vsa vrnila v svoja oporišča. London, 22. jul. j. (Reuter) Ministrstvo za narodno obrambo objavlja: Sovražna letala so danes zjutraj metala bombe na dve mesti v jugovzhodni Škotski ter na neko tretje mesto v severozapadni Škotski. Napadi so povzročili nekaj škode, ki pa ni težke narave. Letala so metala tudi zažigalne bombe. Nekaj požarov, ki so jih zanetile bombe, je bilo kmalu pogaše-nih. V borbi z ognjem je bilo hudo poškodovanih večje število gasilcev. Nekaj izgub je bilo tudi pri odredih, ki so pomagali gasilcem. Skupno število žrtev, ki so jih zahtevali današnji nemški zračni napadi, je zelo majhno. Poslanica bristolskega škofa duhovščini Ženeva, 22. julija. AA (DNB). Bristolski škof je — kakor piše »Times« — naslovil na podrejeno duhovščino poslanico, v kateri poudarja, da je dolžnost duhovnikov. da o priliki letalskih napadov obiskujejo tudi zavetišča pred napadi iz zraka in da na ta način vlijejo novega poguma prebivalstvu. Na ulicah morajo duhovniki nositi služben znak organizacije za obrambo pred letalskimi napadi, kakor tudi jekleno čelado na glavi. Duhovniki morajo sodelovati s policijo in moraio svoie vernike opozarjati na to. naj ne zapuščajo svojih domov v primeru nepričakovanih dogodkov. Vojna v Sredozemlju Po Italijanskem uradnem poročilu je bilo od 9«"13« julija hudo poškodovanih 5 angleških vojnih ladij Nekje v Italiji, 22. julija. AA. (Štefani). > Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske j oborožene sile pravi: Po točnih obvestilih ki so prispela, je i ugotovljeno, da so bile v boj;h od 9. do 13. j julija na morju britanska ladja-nosilka le- j tal »Are Royail«, dve vojni ladji vrste j »VVarspite« kakor tudi križarki »Glouce- ! ster« in Arethusa« resno poškodovane, j Ugotovljeno je, da je bilo mnogo človeških žrtev. Italijanska lovska letala so sestrelila en britanski bombnik. En britanski častnik se je spustil s padalom v morje in je bil ujet. V Vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala zbrane angleške čete na področju Duna in At Saitr. Zbito je bilo eno sovražno letalo Vsa italijanska letala so se vrnila. Sovražnik je poskušal bombardirati Asmaro, toda brez uspeha V severni Afriki je bilo izvedeno uspešno bombardiranje Sidi Barania in Marše Alatrucha. Povratek groia Ciana iz Berlina v Rim Rim, 22. julija. AA. (DNBj Grof Ciano je s svojim spremstvom prispel iz Berlina v Rim. Na postaji so ga sprejeli in pozdra- j vili minister za ljudsko kulturo Favolini, guverner Rima knez Borghese, šef Musso-linijeve zasebne pisarne, uraaniki zunanjega ministrstva in osebje nemškega veleposlaništva. Napadi na Malto Rim, 22. julija, br. (Štefani) V današnjem vojnem poročilu je omenjen tudi letalski spopad sredi med Malto in Sicilijo. O njem navaja posebni vojni poročevalec agencije Štefani naslednje podrobnosti: že v včerajšnjem vojnem poročilu je bil omenjen ponočni letalski napad na tovarno torpedov na Malti, ki ga je izvedlo v noči od sobote na nedeljo šest bombnikov. Letala so se pri bombardiranju vrstila po dve in dve skupaj. Kljub močnemu protiletalskemu ognju so z višine 300 do 400 m odvrgla svoje bombe ter zadela dva objekta tovarne, v katerih so bili očitno stroji za izdelavo torpedov kakor tudi večje skladišče materiala. Letala so se nato nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Včeraj zjutraj sta se odpravili dve eska-d ril ji trimotornih bombnikov, ki so jih spremljale tri eskadrilje lovcev, na izvid-niški polet, da bi se točno dognala škoda, ki ie bila prizadejana objektom na Malti. Dejansko so bili napravljeni številni fotografski posnetki razdejanih tovarniških poslopij. Eno izmed letal je bilo pri tem poletu zadeto od granate angleškega protiletalskega topništva. Dva motorja na njem sta bila poškodovana. Kljub temu je letalo preletelo še pol poti nazaj proti svojemu oporišču. Ko je omagalo, se je spustilo na morje, da bi se posadka rešila. Ko mu je pa neki italijanski hidroavion prihitel na pomoč, se je pojavilo nad obema letaloma neko angleško letalo ter ju je napadlo. V bližini so bili italijanski lovci, ki so angleško letalo sestrelili. Od treh članov njegove posadke je italijanski hidroavion, ki je medtem rešil posadko trlmotornika, rešil še pilota. Ostala dva Angleža sta utonila. Pozneje je bil italijanski hidroavion znova napaden od nekega angleškega lovskega letala. Tudi tokrat so posegli v borbo italijanski lovci, ki so angleško letalo poškodovali, tako da je malo verjetno, da se je vrnilo v svoje oporišče. Kairo, 22. julija, j. (Reuter) Formacija italijanskih bombnikov je v varstvu velikega števila lovskih letal vCeraj dvakrat napadla Malto. Eno izmed italijanskih letal je bilo hudo zadeto od obrambnega topništva. Eno izmed angleških letal je kmalu nato javilo, da je opazilo sestreljeno italijansko letalo in ko je hotelo poiskati še italijanske letalce, je bilo napadeno od dveh italijanskih lovcev, od katerih je enega po kratki borbi sestrelilo, dočim se je drugo umaknilo. Hitlerjev dar Mussoliniju Rim, 22. jul. lir. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolini si je davi na obali-blizu Rima ogledal posebno baterijo protiletalskega topništva, montirano na dveh železniških vagonih, ki mu jo je daroval kancelar Hitler. Nemški general Pool je izročil Mussoliniju topove z rogovorom, v katerem je naglasil, da je baterija namenjena v osebno varstvo Mussolinija o priliki njegovih potovanj, ker je njegovo življenje nad vse dragoceno ne samo italijanskemu, marveč tudi nemškemu narodu. Mussolini je v zahvali poudaril, da je ta Hitlerjev dar nov dokaz bratstva italijanskega in nemškega naroda v orožju, ki se bo ohranilo tudi v novem miru po sedanji vojni. Musslini si je nato podrobno ogledal topove na železniških vozovih ter prisostvoval tudi vaji, ki je popolnoma uspela. Topovom so bili dotlej dodeljeni še nemški topničarji, ki so s prvimi streli razdejali neki star hidroplan več sto metrov daleč od obale ter po nekaj strelih zadeli tudi posebne zmaje, opremljene z raketami, ki so jih več sto metrov visoko nad obalo vlekla za seboj italijanska letala. Po vaji so topove izročili italijanskim tapničarjem. Ko se je Mussolini vračal spet v Rim, se je spotoma ustavil pri delavcih na polju in se je razgovarjal tudi z nekim kmetom, ki je še lani s svojo družino živel v znani italijanski naselbini v Bosni. erlin epa kot kdajkoli „GIo?nale d'Italia" o nemško-italijanskih odnosih in usodi angleško-francoske zveze Rim, 22. julija. AA. (Štefani). »Gio-rnale d'Italia« poudarja, da ie italijansko-nem-ška zveza po zadnjem govoru voditelja rajha kancelarja Hitlerja in po izmenjavi brzojavk med Hitllerjem in Mussolinijem trdnejša kot kdajkoli prej. Tako so dogodki zanikali napovedi tistih, ki so v demokratičnih državah zastopali stališče, da se interesi obeh totalitarnih držav ne morejo izravnati. Nasprotno pa je zveza med Francijo in Veliko Britanijo, ki sta jo demokratični državi smatrali za strahoten blok, ki naj bi branil pravice civiliziranega sveta, doživela žalosten konec, še preden je vojna končana. Berlin, 22. julija. AA. (DNB). Nemška diplomatsko-politična korespondenca objavlja naslednji članek o odmevu, ki ga je imel zadnji Hitlerjev govor v Veliki Britaniji. Odmev, na katerega je nalete! v Angliji velikodušen govor voditelja rajha, ki priča o vzvišenem in globokem pojmovanju dolžnosti do človeštva, je samo nov dokaz za lahkomiselnost za odsotnost vsakega resničnega čuta odgovornosti, s katerim britanska vlada že leta in leta tira svoj narod po usodni srmini navzdol. Namesto, da bi izko- stile priliko za po-mirjenje in za prijateljstvo, ki sta ga stalno kazala nemški narod in njegovo vodstvo, namesto da bi z obema rokama sprejele tako lepo in nepričakovano priložnost, so se britanske vlade, '-i so se izmenjavale na oblasti, stalno in dr sledmi prizadevale, da zavrnejo ponudeno roko rajha ki se je čedalje bolj popravljal -n ki je v čedalje hitrejšem tempu napredoval na vseh poljih. Kljub vsemu temu so se britanske vlade v vsakem oziru prizadevale, da bi uničile nemški narod Unornost in trmoglavost, s katero so od angleške strani stalno zavračali vsak nemški poskus za pomirje-nje, upornost in trmoglavost, s katero so na takšne poskuse odgovarjali z vedno novimi dokazi sovražnega razpoloženja do Nemčije dokazujeta da so britanski državniki resno verovali v co, da moreio n£ eni strani vladati nad svojim čezmorskim svetovnim imperijem, na drugi stram pa poleg tega igrati še vodilno vlogo na evropski ce-fljni, izigravajoč drugega proti drugemu vse činitelje na kopnem in izkoriščajoč na ta način vsakega tekmeca Anglije. Zdi se, da britansk h oblastnikov mnogo ne vznemirja, da so vsi pomagači Velike Britanije na kopnem za časa svoje nehvaležne naloge na račun Nemčije drug za drugim propadli. Zdi se, da tolikšne usodne napake in zablode niso mogle odpreti oči britanskim oblastnikom. Državniki, ki so bili dovolj brezvestni, da bi v vrsti usodnih dogodkov za svoje sebične namene upropastili evropske narode drugega za drugim, se zdi, da ne bodo nit1 oklevali, da končno upropastijo tudi svoj lastni narod. Vse kaže, da bodo brezskrbno in brez vesti žrtvovali svoj narod svojim sebičnim zahtevam in namenom. To se zdi tem verjetneje, ker se bodo sami odgovorni upravitelji po vsej priliki pravočasno umaknili nekam v zavetje. Nemčija in njeni zavezniki pa ne mislijo dopustiti, da bi klika razdiralnih hazarder-jev še dalje jemala evropskim narodom pravico do miru m obnove. Tc bo Nemčija toliko manj smela dopustiti, ker so se današnji britanski upravitelji s samimi svojimi postopki že davno ločili od evropske skupnosti. Nemške zaloge surovin Stockhoim, 22. jul. j. (DNB). Diplomatski korespondent »Timesa« trdi. da nemške zaloge raznih surovin in blaga niso tako velike kakor je to trdil vodja rajha v svojem govoru, niso na tudi ne tako majhne kakor si Angleži to navadno predstavljajo. Okupacija Francije je spravila Nemčijo v posest velikih zalog kavčuka, ki so tolikšne, da bodo Nemčiji zadostovale nekaj mescev. Francija in Norveška, kakor tudi povečani vpliv Nemčije na Švedskem so slednjič nemški industriji tudi zagotovile njene potrebe po rudah. Vatikan se zanima za nemške predloge Rim, 22. jul. z. United Press doznava iz vatikanskih krogov, da je papež sprejel v posebni avdienci italijanskega poslanika pri Vatikanu Attolica, o katerem je znano, da ima kot bivši dolgoletni poslanik v Berlinu dobra zveze z merodajnimi nemškimi krogi. Papež se je pri njem informiral glede Hitlerjevih mirovnih pogojev in njegovih načrtov za bodočo ureditev Evrope. V vatikanskih krogih opozarjajo zlasti na oni del Hitlerjevega govora, v katerem je dejal, da Nemega ne zeli ijiiče-nja britanskega imperija. V Vatikanu mislijo, da bo morcia to dalo angleški vladi povod, da zahteva od Nemčije podrobnejših pojasnil in konkretnejših predlogov. Dve angleški vojni ladji potopljeni London, 22. julija, br. (Reuter) Tajništvo admiralitete je dopoldne objavilo, da se je potopil angleški rušilec »Braggon«, ki so ga zadele bombe nemških letal. Druge manjše bojne ladje so ga sicer poizkusile odvleči v najbližjo angleško luko, a se je ladja sredi poti potopila. Rušilec »Braggon« je 27. po številu, kar jih je bilo potopljenih v dosedanji vojni. Stockhoim, 22. julija. AA. (DNB) Britanska admiraliteta je objavila naslednje sporočilo: Tajnik admiralitete z obžalovanjem sporoča, da je treba smatrati za izgubljeno podmornico »Salmon«, ker se že dolgo ni vrnila. Podmornica »Salmon« je bila ona podmornica, ki je pustila pluti mimo veliko nemško čezoceansko ladjo »Bremen«, ker ni hotela prekršiti mednarodnih predpisov in ladjo potopiti. Ista podmornica je nedavno potopila neko nemško podmornico. Prav tako se smatra, da je v znani borbi poškodovala nemški križarki »Leipzig« in »Bliicher« in da j 2 neko drugo križarko torpedirala. »Salmon« je 11. britanska podmornica, izgubljena od začetka vojne. Bombe na nemške vojaške objekte London, 22. jul. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo službeni komunike o angleških letalskih napadih na nemške vojaške objekte v pretekli noči. Napadeni so bili tanki olja v Gelsenkirchenu in v bližini Rotterdama, veliki rezervoarji bencina pri Bremenu, letalske tovarne v Wismarju, Kasselu, Bremenu, Rotenburgu in Gottingenu, tovorni postaji v Hamnu in Soostu, neke naprave na rečnih kanalih ter letališča v Franciji, Nemčiji in Nizozemski. Bombe so na vseh teh objektih napravile znatno škodo. Neki angleški bombnik se ni vrnil s teh napadalnih poletov. Včeraj je neko letalo obalnega poveljstva napadlo neko nemško 14.000 tonsko transportno ladjo v bližini nizozemske obale. Druga letala so bombardirala tanke bencina v bližini Genta. S teh poletov se 3 angleška letala niso vrnila na svoja oporišča. Glavni stan generala De Gaullea je nocoj objavil, da so pri omenjenih letalskih napadih na nemške vojaške objekte sodelovali tudi francoski letalci. Zadnja poročila: Velik IIisllov govor v Havani Ameriške republike naj prevzamejo skupno varstvo nad evropskimi posestvi v Ameriki — Gospodarski predlogi BoutiUier odpotoval v Pariz Ženeva, 22. jul. j. (DNB). Francoski ofi-ciozni list »Petit Dauphinols; poroča iz Vi-chyja. da je danes odpotoval v Pariz francoski finančni minister Boutillier. Namen njegovega potovanja je. ukreniti vse potrebno. da se bodo važni francoski denarni instituti, kakor banke, zavarovalnice in borza čim preje vrnili v Pariz ter pričeli z rednim poslovanjem. Preseljevanje denarnih zavodov je deloma že v teku in bo še pospešeno. Glede preselitve celokupne vlade v Pariz ni doslej znanega še ničesar dokončnega. Iz konzularne službe Beograd, 22. jul. p. Uradnik konzulata na Reki g. Rudolf širok, je premeščen v zunanje ministrstvo. Imenovanja v sodni službi Beograd, 22. jul. p. Za sodne pristave v 8. pol. skupini so bili imenovani: pri sre-skem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Milan Trampuž, doslej pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri okrožnem sodišču v Ljubljani Matevž Mohorič, pri okrožnem sodišču v Celju dr. Milan švab, pripravnik v Krškem, pri sreskem sodišču v Ma-renbergu Anton Starič, pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri sreskem sodišču v Laškem France Derenčin, pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za uradniške pripravnike v 9. pol. skupini so bili imenovani abiturient Rado Remec pri sreskem sodišču v Murski Soboti, Alojzij Zidar pri sreskem sodišču v Ljubljani, za kanclista pri sreskem sodišču v Gornjem gradu zvaničnik Ljudevit švagel, doslej pri sreskem sodišču v Ptuju. Potresni sunki v Dalmaciji Split, 22. jul. o. V soboto in nedeljo so se na področju med Vrbovskim in Starim gradom ponovili močni potresni sunki. Spremljalo jih je podzemsko grmenje. Močan sunek so občutili tudi v Sumartinu na otoku Braču, a to kot refleks sunkov na otoku Hvaru. Havana, 22. julija, br. (SDA). Na današnji seji vseameriške konference je imel zunanji minister Zedinjenih držav velik govor, v katerem je obravnaval položaj evropskih posesti na zapadni polobli in nevarnosti, ki groze Ameriki. Ob enem je predložil konferenci štiri glavne točke, obsegajoče program glede skupnih finančno- in trgovinsko-političnih ukrepov. Uvodoma je Hull sporočil, da Zedinjene države soglašajo s pobudo, da prevzamejo ameriške republike kolektivno varstvo nad evropskimi posestvi na zapadni polobli. Amerika nikakor nima namena, da bi si to ozendje prilastila ali razširila nanj svojo suverenost, prav tako pa tudi nima namena, da bi spravila to ozemlje pod svojo vplivno področje. Toda Amerika ne more dopustiti, da bi postalo to ozemlje oni drobiž, s katerim bi se pri likvidaciji evropskih diferenc izplačali medsebojni računi, aJi da bi se to ozemlje spremenilo v bojišče. To bi v enem, kakor v drugem primeru ogrožalo mir in varnost Amerike. Zato je nujno potrebno, da ameriške republike ta problem jiodrobno prouče. Amerika ne sme več oklevati, marveč se mora naglo odločiti, da ne bo prepozno. Glede nevarnosti, ki grozi Ameriki, je Hull med drugim izjavil, da so potrebni takojšnji skupni varnostni ukrepi, da bi se zagotovila neodvisnost in nedotakljivost vsake posamezne ameriške republike. Nobena prijateljska vlada temu ne more ugovarjati. Panameriški sistem nima nikakih napadalnih namenov proti katerikoli drugi državi. Hull je nato obširno govoril o gospodarskih problemih ter naglasil, da je sedanje stanje, v katerem se nahajata gospodarstvo in vsa mednarodna trgovina, posledica omejevanja zunanjih trgovin. Hull je predložil naslednji program: 1. Ojačenje in razširjenje poo!»!astil pan-ameriškega konzultativnega, finaneno-poli-tičnega gospodarskega odbora. 2. Olajšanje organizirane prodaje presežka v svrho skupnega vskladišeenja. pogojev za 3. Določitev sprejemljivih producente in konzumente. 4. Proučitev ukrepov za izboljšanje življenjskih prilik prebivalstva ameriškega kontinenta. Eo$sevelt$va poslanica VVashington, 22. julija, br. (SDA). Predsednik Roosevelt je naslovil danes na ameriški kongres trgovinsko-politično poslanico, ki v njej predlaga, naj se poviša kredit ameriški izvozni in uvozni banki od 500 na 700 milijonov dolarjev, da bi mogla v čim večji meri podpirati trgovinske odnošaje s sosedi Zedinjenih držav, predvsem z latin-sko Ameriko. To je nujno potrebno, ker evropska vojna ovira tudi trgovino zapadne poloble, ki ne more prodajati svojih viškov na svojih prirodnih tržiščih. S povečanjem kreditov se bo preprečilo škodljivo nihanje cen, ki bi ga mogli povzročiti špekulativni uakupi. Upati je, naglaša Roosevelt v svoji poslanici, da se bo svetovna trgovina pred potekom enega leta zopet normalizirala, Zedinjene države in ostale ameriške republike pa si morajo dotlej prizadevati, da skupno rešijo težavne gospodarske probleme. Nihče pa nima namena pri tem ovirati normalno izmenjavo blaga z ostalimi kontinenti. USA priznavajo Petainovo vlado Halifax, br. (Press Ass.) Poslanik Bullit je danes izjavil novinarjem, da se s prezi-dentom Rooseveltom sploh ni razgovarjal o tem, ali je treba priznati francosko vlado pod vodstvom maršala Petaina. Ameriška vlada je že pričela urejati diplomatske odnošaje s francosko vlado v Vichyju. Roosevelt, je dejal poslanik, ne namerava slediti vzgledu Anglije, ki priznava za zastopnika Francije le francoski odbor v Londonu. Ugibanja o možnosti pogajanj z Anglijo Rim, 22. julija, p. Italija in Nemčija se dobro zavedata, da borba z Anglijo ne bo lahka. Italijanski tisk obširno razpravlja o mednarodnem položaju v pričakovanju odgovora Anglije na Hitlerjevo mirovno ponudbo. Listi navajajo v zvezi s tem informacije ameriške agencije United Press, ki pa jih je treba sprejeti z največjo rezervo. Po teh informacijah bo angleški ministrski predsednik jutri na seji spodnje zbornice izjavil, da je Anglija pripravljena pogajati se z Nemčijo, če Nemčija sprejme angleške pogoje, ki pa določajo ne samo jamstvo za varnost britanskega imperija, marveč tudi popolno obnovo neodvisnosti vseh onih držav, ki jih je Nemčija do sedaj okupirala. * V nizu raznih drugih verzij, ki so razširjene v Rimu, beležijo tudi vesti o možnosti ponovne akcije Vatikana za prekinitev vojne. V tej zvezi pripisujejo velik pomen tudi današnji avdienci italijanskega poslanika pri Vatikanu, s katerim je imel papež dolg razgovor. Splošno smatrajo, da je bila ta avdienca v zvezi z akcijo, ki jo namerava izvesti papež v cilju, da se ustavijo sovražnosti med Anglijo, Nemčijo in Italijo. Bedlin, 22. jul. p. Glavni urednik »Frank- furter Zeitung« Rudolf Kirchner razpravlja v uvodniku o mirovnih pogojih, ki bi mogli tvoriti osnovo pogajanj z Anglijo. Po njegovem mnenju bi morala Anglija predvsem izpolniti naslednje štiri pogoje, na podlagi katerih bi se mogla končati sedanja vojna: 1. Vrnitev nemških kolonij; 2. Izpolnitev italijanskih zahtev; 3. Ukinitev angleškega vpliva v Evropi; 4. Omejitev angleške svetovne trgovine. Po mnenju lista bi Hitler pristal na to, da Angliji odnosno Franciji ne bi bilo treba vrniti brezpogojno vseh nekdanjih nemških kolonij, marveč bi Nemčija sprejela tudi druge kolonije, ki pa bi morale biti po obsegu in prirodnem bogastvu enakovredne. z monar London, 22. julija, p. »Daily Mail« poroča, da je imel maršal Petain večurni razgovor s predstavnikom francoskih monar-histov, ki je vzbudil splošno pozornost in ga smatrajo za znak, da misli Petain na uvedbo monarhije v Franciji. WS na Avali ln V kripti na Oplencu je položil krasen venec z napisom: »Minister SSSR kralju Aleksandru" Japonska vabi Avstralijo k tesnemu sodelovanju da bi se olajšalo delo za izboljšanje mednarodnih odnosa j ev v območju Tihega morja Beograd, 22. jul. p. Sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor Andrejevič Plot-nikov je bil danes na Avali in na Oplencu. S posebno pieteto je opravil to romanje pred spomenika našega Neznanega junaka in Viteškega kralja Zedinitelja. Poslanik je bil nato v gosteh pri naših zadružnikih v Banji in pozneje še v Arandjelovcu. Zvečer se ie vrnil v Beograd. Na Avalo se je odpeljal z avtomobilom ob 10. dop. v družbi prvega poslaniškega tajnika Sergeja Nikolajeviča Patrikeieva. Počastil je spomin na padle junake in položil pred spomenik krasen venec. Z Avale se je takoj odpeljal proti Oplencu. kjer ga ie na pragu dvorskega posestva sprejel upravnik kapetan Miletič v družbi topolskega župana Nediča in drugih zastopnikov lokalnih oblasti. Poslanik Plot-nikov se je takoj podal v cerkev na Oplen- cu in položil v kripti krasen venec na grob pokojnega vladarja. Na vencu ie bil v francoščini napis: »Minister SSSR kralju Aleksandru«. Poslanik si je nato z zanimanjem ogledal cerkev in posebno umetniške freske na notranjih stenah. Obedoval je v hotelu na Oplencu. Popoldne se je poslanik Plotnikov odpravil v Banjo, kjer si je ogledal venča-čko vinogradniško zadrugo. Tam ga ie pozdravilo in prisrčno sprejalo veliko število kmetov, ki so mu razkazali naprave v zadrugi in ga informirali o njegovem delovanju. Iz Banje se je odpeljal v Aran-djelovac. kjer se je nekaj časa sprehajal. Ogledal si je tudi Bukovačko Banjo. Proti večeru se je poslanik Plotnikov s svojim spremstvom odpravil spet proti Beogradu. Stockhoim, 22 julija j. (DNB). Švedski list »Dagens Nycheter« poroča iz Sidneya, da je japonski ministrski predsednik Konoje naslovil na odločujoče osebnosti v Avstraliji posebno spomenico, v kateri poziva Avstralijo k sodelovanju z Japonsko. Gre za izpolnitev misije, ki je dodeljena Japonski v Tihem morju. Spomenica navaja med drugim, da si Japonska želi najtesnejšega sodelovanja z Avstralijo samo zato, ker bi se s tem zelo Olajšalo delo za izboljšanje mednarodnih odnošajev v tem delu sveta, kar bo končno v prid vsemu človeštvu. Svet je danes razdeljen v dve vojskujoči se polovici Edino popoln sporazum, ki bo zajel vse pereče probleme, je tista pot, ki moTe dovesta do resničnega trajnega miru. Skupni razvoj Japonske in Avstralije, obeh najmočnejših in najbolj dinamičnih dežel v Tihem oceanu, bil bi pri razčiščenju sedanjih mednarodnih nejasnosti izredno koristen. Japonska in Avstralija naj bi v skupnem delu skušali izvršiti veliko nalogo, ki jima je zadana kot širiteljicama pravice in kulture v tem delu sveta. Ugoden odmev Konojeve vlade Tokio, 22. julija. AA. (DNB) »Tokio Niči Niči« pravi, da je naletela vlada kneza Konoja na splošno odobravanje, ker odgovarja narodni želji in bo sposobna izpeljati velike naloge. Nova vlada bo izvedla odločno novo notranjo ln zunanjo politiko. Mcl člani so tudi štiri osebnosti, ki so znane kot izborni poznavalci mandžurskih vprašanj. List posebno poudarja navzočnost Matsuoka v vladi kot zunanjega ministra. Stališče osnih velesil do sklepa baltiških držav ,,Ureditev odnosov Baltika do Rusije se tiče le teh držav in niso prizadeti niti nemški niti italijanski interesi" Rim, 22. julija. AA. (DNB). Z ozirom na sklep, da se priključijo baltiške države Sovjetski zvezi, pravi jo v italijanskih političnih krogih, da gre za dogodke na tistem prostoru, na katerem Italija nima nobenih neposrednih interesov. Berlin, 22. julija. AA. (DNB). Nemški poročevalski urad objavlja naslednje obvestilo iz pristojnih krogov: Glede na novo politično ureditev v treh baltiških državah in glede na njihovo zahtevo po priključitvi k Sovjetski zvezi, poudarjajo na pristojnih nemških mestih, da se vprašanje ureditve odnošajev baltiških držav s Sovjetsko Rusijo tiče izključno le teh držav in Sovjetske Rusije in da se nemški gospodarski odnošaji in interesi na noben način ne morejo smatrati za prizadete. Razen tega so bili izdani potrebni ukrepi, da se gospodarski interesi ki vprašanja med Nemčijo in temi državami urede na tak način, ki bi odgovarjal novim razmeram v teh državah. Riga 22. julija. AA. (DNB) Na predlog poljedelskega ministra je parlament sklenil proglasiti zemljo za lastnino vsega naroda. Zemljišča, ki jih obdelujejo posamezni kmetje, ne smejo biti večja kot 30 ha. Cez to mero se mora odstopiti zemlja državnemu zemljiškemu fon«Ju, iz katerega se bo siromašnim poljedelcem brezplačno dodelila, zemlja. Vremenska napoved Zemunska: p0 večini oblačno do vsej državi, razen v primorju. kjer bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod bo deževalo in so verjetne tudi nevihte. Toplina bo padla. aši kraji Kongres poštarjev v Nišu V 15 letih fe poštni promet v državi narasel za 2SO odstotkov, osebje pa se Je za 1.14 odstotka skrčilo Niš, 22. julija Včeraj dopoldne se je v niškem Narodnem gledališču pričel 22. kongres jugoslo-venskih poštarjev, ki so se v velikem številu zbrali iz vseh krajev države. Otvoritvi so poleg delegatov prisostvovali tudi predstavniki oblastev in zastopniki tovariških stanovskih organizacij, ki jih je pozdravil predsednik glavne uprave Mihajlo Grgič. Med drugimi je kongresu p aesel pozdrave tudi odposlanec poštnega ministra vrhovni poverjenik Ivan Brinski. Iz poročil, ki jih je podala glavna upra-Vci, povzemamo, d s. poštna stroka mnogo trni zavoljo pomanjkanja osenja in pa garažnih krivic, ki so v zvezi z napredovanjem, podeljevanjem mest in upokojitvami. Med drugim zahtevajo poštarji reguliranje delovnega časa, a s posebnim pravilnikom naj se zagotove nagrade za nadurno delo. V zadnjih 15 letih se je poštni promet, v naši državi dvignil za okrog 250 odstotov, osebje pa se je v istem času skrčilo za 1.14 odstotkov, kar precej naborno označuje preobremenjenost uslužbencev. Posebno pozornost je na kongresu vzbudila izjava zastopnikov poštnih uslužbencev lz Zagreba, ki so poudarili, da hoče orga- nizacija poštarjev na ozemlju banovine Hrvatske v okviru široke avtonomije tesno sodelovati z vsedržavno organizacijo. Poštarji vrbaske banovine naj imajo svobodo opredelitve za organizacijo svoje banovine ali banovine Hrvatske. Skupno imetje organizacije bo decentralizirano, tako da bo okrevališče v Kažtelu Lukšiču pripadlo Hrvatom, dom na Pohorju Slovencem, okrevališče v Vrnjcih pa Srbom. Tudi ostali gmotni interesi se bodo porazdelili tako, da ne bo nobena sekcija trpela škode. Popoldne je govoril delegat Jože Kumer iz Ljubljane, ki je očrtal razmere, v katerih žive in se bore slovenski poštarji, ter izrekel zahvalo glavni upravi, ki je bila zmerom na straži interesov svojih članov. Sarajevski delegat Kosta Ikonovič je poročal o nekem obžalovanja vreden incidentu, ki se je nedavno pripetil v Sarajevu. V zvezi z njegovim poročilom so bile s kongresa poslane protestne brzojavke predsedniku vlade, podpredsedniku vlade in banu drinske banovine. Slovenska delegatka Ela Horvatova je govorila o pravici žene do popolne politične in socialne svobode. V celoti je kongres pokazal, da so poštarji čvrsto strnjeni v svoji organizaciji in da jim gre, kar zahtevajo za izboljšanje svojega težkega položaja. iva&na gradbena sezona v Kranju in okolici Kranj. 22. iulija. Letos je gradbena sezona v Krani u in okolici izredno živahna. V mestu samem m okolici vstajajo nove stavbe, grade se mrva moderna cestišča, ki drže v mesta samo v mestu samem imamo še vedno stare razdrapane ulice. Zdaj so v gradnji odsek državne ceste skozi Krani od savskega mostu do Berja-kove pristave, dalje Kranj — Kokrica — Brdo. Kokrica — Naklo in Krani — Bri-toL Modernizacija državne ceste skozi Kranj ie doslej le počasi napredovala. Zaradi razkopanega cestišča ie močno trpel promet. Zdaj pa, ko so izgotovili podlago za prvo polovico cestišča, se ie stanje glede prometa izboljšalo in tudi dela na drugi polovici zdaj mnogo hitreje napreduje- Zlata fsoroka v mestnem zavetišču Ljubljana, 22. julija. V ponedeljskem »Jutru« smo poročali o zlati poroki v mestnem zavetišču v Jap-Ijevi ulici, ko sta se »na novo« vzela bivši krojač Mihael Kreč in njegova žena Elizabeta. Vhod v poslopje in obednica sta bila za to priliko lepo okrašena, saj je pomenila zlata poroka veselje za vse zavetišče. Tokrat priobčujemo še sliko, ki kaže še prav čvrsta zlatoporočenca, ko odhajata iz zavetišča k poroki v šentpetrsko cerkev. io. Podjetje ie zagotovilo, da bodo dela v jeseni končama. Tudi ostali dve cestišči, proti Brdu in Britofu. bosta dovršeni še v teku letošnjega leta. V razmahu pa je tudi gradnja poslopij. Na periferiji mesta proti Straheči dolini in v črti proti Kokrici. dalie na Klancu, Planini, čirčičah in Struševem rastejo iz tal nove hiše kakor gobe po dežju. Med njimi je največ ličnih dvostanovaniskih hišic, pa tudi nekaj večstanovaniskih je bilo zgrajeno, odnosno je še v gradnji. Med večje zgradbe spadajo poslopja, ki bodo služila splošnim javnim potrebam. Tako je predvsem važna gradnja novega modernega poštnega poslopja na Maistrovem trgu. Z njim bomo pridobili tudi avtomatično telefonsko centralo in poštna direkcija je že odobrila nabavo in napeljavo telefonskih kablov skozi mesto, kar bo napravilo konec drogovom po mestu. Druga važna pridobitev ne samo za naše mesto, temveč za vso Gorenjsko bo gradnja najmodernejših mlekarniških objektov, v katerih bo nastanjena državna mlekarska šola s preizkuševalnico. Ta pridobitev bo za našlo Gorenjsko, kakor za vso Slovenijo velikega gospodarskega pomena. Dalje so letos dogradili še eno posloole. tn sicer za uradne prostore sreskesa cestnega odbora. To ie razen poštnega in sreskesa reačelstva edini urad ki bo v lastnih prostorih. Vsi drugi državni uradi pa morajo iskati streho drugod, in tako se dogaja, da so navezani m večne selitve. Se ena večja gradnja 1e bila dovršena letos, in sicer te bil razširjen obieikt tvornice Intex. S tem je spet nekaj sto novih delavcev prišlo do zaslužka. Krani se veča in s tem se večajo potrebe na vseh koncih in krajih. Kmalu bomo po napovedi nekaterih domačih prerokov lameli vse, kar si želimo. Samo kopališča zdai še nimamo. Vavpotič, Gaspari, Smrdu razstavljajo Ljubljana, 22. julija V kratkem času se je uspešno uveljavila navada, da naši likovni umetniki prirejajo razstave v manjšem obsegu sredi mesta, ki privabljajo mnogo ljubiteljev ln so že vidno dvignile zanimanje za delo naših slikarjev in kiparjev. Te dni so slikarja Ivan Vavpotič in Maksim Gaspari pa kipar France Smrdu napolnili s svojimi deli dvoje izložbenih oken salona Kos v prehodu nebotičnika. Vavpotič razstavlja »Tulpe«, »Vrtnice«, »Gladiole«, »Jabolka«, »Madono z detetom« in »Medno v jesenskem nastroje-nju«. Vavpotičeve cvetice dihajo, vonjajo in se polne življenja ponujajo ko roža ob potu. Zdi se, da bo marsikdo segel po njih... Smrdu, ki pravkar izdeluje večje naročilo, razstavlja dvoje del v marmor- ljudi« ju, »Glavo deklice« in »Deklico z rožami«, poleg tega pa še 7 figurin v lesu terakoti in vosku. Smrdu kaže solidnost in mnogo znanja, pa smemo upati, da bo skoraj stopil pred javnost s kakim večjim delom. Stari, priljubljeni mojster Gaspari je sam napolnil eno izložbeno okno ter vzbuja upravičeno pozornost. Poiskal sem ga v kavarni in ga povabil na kratek pome-nek. In ljubeznivo mi je pripovedoval: — Nekaj manjši hnovejših stvari sem imel pripravljenih, pa sem dejal: Pokaži vse to javnosti. Ko sem iskal primernega prostora, sem se odločil za ta kotiček v pasaži, ker se mi zdi res najprikladnejša tečka za ogled slikarskih in kiparskih del. Občinstvo tu ni vezano na čas ter lahko neposredno in nemoteno opazuje in ocenjuje. To je pač najbolj uspešna propaganda za umetnost. — Z mojstrom Vavpoti-Čem sva stara prijatelja, in ker je tudi on imel nekaj novejši del, a oba skupaj bi vendar ne mogla napolniti kakšne razstavne dvorane, sva se odločila za Kosov salon. Naletela sva še na Smrduja, ki je imel tudi že vse pripravljeno, in rada sva ga sprejela v svojo sredo. Smrdu je soliden, solidno gleda na kiparsko umetnost. Nič, prav nič ne. hlasta, prav nič ne išče sodobnih efektov. Giblje se — to poudarjam s posebnim zadovoljstvim — v zmernih in kvalitetnih sferah. Vesel sem ga, mnogo obeta. Ogled razstave, ki bo trajala do konca mesca, umetnost ljubečemu občinstvu toplo priporočamo. v — Jalova sezona Bled, 22. julija. Nerodne razmere v svetu, ko je že velik del Evrope v medsebojnih vojnih zapletlja-jih, se kajpak prav očitno odražajo v našem letoviškem življenju. Nikomur se ne mudi, da bi kaj pripravil ali prenavljal za letoviško življenje, ki bi moralo biti ta čas na višku. Trgovine, po katerih je sicer vedno bilo prav živahno, so še vse zaprte in ni prav nobenih znakov, da bi jih kazalo otvarjati. Hoteli so skoro prazni, večina jih je kar zaprtih. Vseh gostov je komaj toliko, da bi vsi dobili prostor v enem samem večjem blejskem hotelu. Odkritje spomenika blagopokojnemn Viteškemu kralja v Somboru Smrtna žrtev planili Friderik Hrovatin, ki je na Veliki planini padel v prepad, podlegel poškodbam Ljubljana, 22. julija Snoči je v bolnišnici umrl 24Jletni delavec Friderik Hrovatin. zaposlen na parni žagi v Domžalah, in sicer za posledicami hudih zunanjih in notranjih poškodb, ki jih je dobil v soboto pri padcu na Veliki planini, kakor je že poročalo ponedeljsko «Jutro«. V soboto se je Hrovatin z manjšo družbo tovarišev namenil na Veliko planino, da se v gorah oddahne od tedenskega dela. Bili so namenjeni na dvodnevni izlet. Ko so stopali že visoko v strmino, je Hrovatin nenadoma nekje zaostal med skalami in čez čas so tovariši začuli klice na pomoč. Tovariši so se brž obrnili in stopilli pogledat, kaj je z njim. Prepadeni so dognali, da je Hrovatin zdrsnil v prepad, saj se je čez trenutek spet začulo slabotno klicanje na pomoč iz globočine Hrovatinu je na skali najbrže izpodrsnilo, da je strmoglavil v prepad in tam obležal. Ponesrečenca so tovariši z veliko težavo spravili iz prepada in ga prenesli do Stahovice, odtam pa prepeljali z avtomobilom v Kamnik, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Polec Ta je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico Med prevozom se je hudo poškodovani Hrovatin ponovno onesvestil in je prišel v bolnišnico v brezupnem stanju. Imel je prebito lobanjo, hude notranje poškodbe, zlomljeno desno roko in desne nogo Zdravniki so se zaman trudili, da b' mu ohranili življenje. O sinovi smrti je biila takoj obveščena Hrovatinova mati. Tragična smrt priljubljenega mladega far.ta ie vzbudila splošno sočutje. Nedvomno pa bi prišlo na Bled kaj več domačih gostov, od česar pa jih odvrača stalno slabo vreme. Par zaporednih deževnih dni na Bledu je za letoviščarje prava muka. Zato se Bled tudi v rednih razmerah močno izprazni koj po prvem zgodnje-jesenskem dežju in hladu, ki ga ponavadi prinese s seboj. Pravkar so začeli čistiti kavarniško lopo hotela Toplice. Sicer že pozno, a vendar si Blejci še obetajo nekaj gostov domačinov, čim se vreme ustali. Želeti je, da vsaj v tem skromrem pričakovanju ne bi bili razočarani in naj bi bilo čiščenje kakor ga prikazuje naša slika, ki predstavlja blejski genre sedanjih dni, v resnici naznanilo toliko zaželjenih gostov. SNSEE2BAJTE V „JUTAUU! Domžalski skavti so preiz-kusili svojo pripravljenost Domžale, 22. julija Prejšnjo nedeljo je steg domžalskih skavtov priredil izlet v preizkušnjo izvež-banosti članstva in kot pripravo za počitniško taborjenje. Ze ob 7.30 je v hiši, ki jim nudi zasilno streho, in na dvorišču zavladal vesel živžav, ko je vodstvo delilo taborno opremo, sekire, žage, kladiva in podobne reči. Točno ob 7.45 se je začel zbor, in ko je stegovodja Panter razdal dnevna povelja, so ob 8. v strnjenih vrstah krenili skozi Domžale proti Ihanu. S pesmijo sc ob 9. prispeli na tihi gozdni prostor v bližini Bistrice. Tam je Panter sklical zbor, vsaki edini-ci odredil mesto in razdelil delo. Skavti so začeli nositi krajnike. ki jim jih je dal gostilničar Ložar brezplačno na razpolago. Zapele so sekire in kladiva, zaškripale so žage. Razvila se je razveseljiva tekma, v I kateri je vsakdo hotel pokazati, kaj zmo-' re in zna. Ob 12 so bili postavljeni vsi šotori in lepo je bilo videti vrsto šestih i belih prebivališč z vzdignjenimi ležišči in 1 policami. Roverski klub je poleg šotora po-. stavil še kuhinjo in izkopa! jamo za odpadke, planmke pa so postavile taborni ogenj in skuhale čaja za lačne in žejne, j Po dovršenem delu s* se vršile taborne za-j bave in igre Planmke so ob spremljevanju j harmonike prepevale narodne in skavtske ' pesmi, skavti pa sc se užive'i v zelo priljubljeno igro »Skalpiranje*. Mimogrede so se okopali v mrzli Bistrici. Ob 17. je bil zboT v popolnih krojih in : pregled taborišča. Panter je pregledal vsak najmanjši kotiček, našel je vsak papirček na tleh ter karal in spet kara! Na koncu pa se je zah\alvi maši. Na Zaplazu pri Čatežu je bila preteklo nedeljo nova maša. Navada je, da se pri taki redki cerkveni slovesnosti zbere ljudstvo od blizu in daleč. Gostilničarji so imeli polne roke dela, da so bili kos izrednemu številu gostov. Tako so prihiteli ta dan na Zaplaz tudi fantje z Vrhovega, ki se jih je pioti večeru že močno oprijelo vino. V takem razpoloženju so izzivali in naleteli na zaplaške fante. Kaj kmalu so si bili v laseh. Zapele so planke in zabliskali so se noži. Po kratkem pretepu sta na bojišču obležala Kastelic Jože z Vrhovega z razbito glavo in Jerman Alojzij iz Zaplaza z ; razparanim trebuhom. Oba imata hude po-| škocbe in se prvi bori v bolnici s smrtjo. Ostali udeleženci pretepa so dobili manjše poškodbe in se zdravijo v domači oskrbi. Končni obračun bo seveda na sodišču. Ljudem je le žal, da je divjaški poboj skalil prijetno razpoloženje redke cerkvene slovesnosti. ♦ Zagreb je nesrečno mesto za mlada de-i kleta. Na železniški progi Kraj Zagreba j so v nedeljo zvečer našli razmesarjeno truplo 171etne služkinjs Ružice šimuničeve iz krapinske okolice, ki je bila pred meseci prišla v Zagreb in dobila zaposlitev v neki meščanski rodbini. Ružica se je seznanila z nekim fantom, ki je delal v sosedni hiši, in med njima se je napletlo ljubavno razmerje. Ružica, ki je bila izredno marljivo, pošteno in prijazno dekle, je zanosila, a ko je to sporočila fantu, se je začel izmota-vati na vse načine in ji nazadnje izjavil, jubilej hvale vredno izpodbudo, da bi izdali katalog vseh slovenskih knjig, natisnjenih v prvih štiristo letih slovenskega tiska. Dr. Joža G 1 o na r je tudi prispeval članek »Humor v .Starih žalostnih'«,'ki v njem polemizira z Brankom Rudolfom. Med poročili so objavljeni članki o celjskem kulturnem tednu (F. š.), o večeru hrvatskih književnikov v Mariboru (B. R.), o stoletnici rojstva čajkovskega (Vasilij Mirk), o razstavi likovnih umetnikov v Mariboru (B. R.), o uprizoritvi Golouhove »Krizalide« (Jaroslav Dolar) in o ljubljanski operi (dr. Dragotin Cvetko). Kratkim Zapiskom slede ocene naslednjih knjig: Anton Ingolič, »Na splavih« (Fran Onič); Prežihov Voranc, »Samorastniki« (Jaroslav Dolar); Juš Kozak, »Maske« (Andrej Budal); Jože Borko, »Osvobojeno gledališče« (Fran žižek); France Štele, »Slovenske Marije« (Dr. P. St.); Bohinjski teden 1939 (R. Rehar); Lojze šušmelj »Koban-ski motivi« (R. Rehar). »SrpSki književni glasnik« je izdal za počitnice dvojno številko, ki vsebuje dokaj zanimivega gradiva. Poleg leposlovja in poezije iz peresa Stojana živadinoviča, Ni-kole Lopičiča, J. Spiridonovič-Saviča, Ni-kole šopa, Razije Handžič in Jelisavete Bagrjana prinaša vrsto zanimivih esejskih in publicističnih člankov. Dr. M. M o -skovljevič se v članku »Negovanje književnog jezika« bavi z nekaterimi vprašanji srbsko-hrvatskega zbornega govora, zlasti še v zvezi z radijskimi oddajami. Pisec ugotavlja med drugim, da je kultura govornega jezika v srbskem in hrvatskem jezikovnem krogu znatno nazadovala in da zlasti predavanja v radiu kažejo vprav presenetljivo nepoznanje pravilne izgovarja ve besed in izreke posameznih glasov. Kot značilen primer navaja, da je o priliki natečaja za spikerje kratkovalovne radijske postaje v Beogradu izmed 200 pri- glašenih kandidatov izbrala strokovna komisija samo dvojico, ki ima poleg lepega glasu tudi pravilno izgovarjavo glasov in pravilen akcent. Tudi pouk v srednjih šolah kaže v tem pogledu velike pomanjkljivosti, ki so jih krivi profesorji, ker le-ti sami ne govore povsem pravilnega jezika, marveč se v naglašanju ravnajo vsak po svojem narečju. Dr. Moskovljevič meni, da je radio najvažnejša javna šola za pravilen zborni govor, važnejša od gledališča, ki je bilo doslej nekako učilišče pravilnega govornega jezika. Zaradi izredne važnosti radia naj bi imela vsaka oddana postaja spikerje z absolutno zanesljivo izgovarjavo narodnega jezika in predavali naj bi samo tisti predavatelji, ki imajo povsem pravilno izgovarjavo, za vse druge pa naj bi prebral predavanje spiker. Mirko ž e ž e 1 j označuje v kratkem članku književne kvalitete odličnega srbskega zgodovinarja in sociologa Slobodana Jovanoviča. Bolgarskega pesnika in revolucionarja Hrista Bo-teva prikazuje v preglednem članku Sava V. Ristanovič. Pesnik Svetislav S t e -fanovič se bavi z znamenito pesnitvijo Madžara Mddacsa »človekova tragedija«, ki jo je avtor, znan po svojih prevodih Shakespearja in Goetheja, prevedel v srbščino. Statističen temelj ima razprava dr. Mihajla S. Radovanoviča »Evolucija verskih odnosa u Bosni i Hercegovini«. Dragoljub Jovanovič je prispeval članek »Snaga seljaštva, juče i danas«. Božidar Kovačevič razglablja v zvezi z referatom o knjigi Bogdana Radice »Agonija Evrope« današnje svetovno politične in kulturne probleme in prihaja pri tem do nekaterih sklepov, ki bi upravičevali če ne neki optimizem, pa vsaj vero v neza-držano nadaljnjo evolucijo evropske kulture tudi po sedanjih katastrofalnih dogodkih. Izmed ostalega gradiva v tem vsebinsko tako obilnem zvezku omenjamo da je ne mirti poročiti. To je na dekle, ki je bilo vse zaverovano vanj, tako porazno učinkovalo, da ni vedelo ne kod ne kam. Najprej se je ukvarjala z mislijo, da bi splavila, a ker ni imela denarja, je na tihem v fantovi sobi vzela tisočak. Ko je on to opazil, ji je zagrozil, da jo bo ovadil zaradi tatvine. Tega Ružica m mogla več prenesti, šla je in legla pod vlak. Pri nji so našli kos papirja, popisan z nerodnimi črkami. — Proklet bodi trenutek, je zapisala med drugim, ko sem prišla v Zagreb, zakaj Zagreb je nesrečno mesto. — A o fantu, ki je zakrivil njeno tragedijo, je na koncu zapisala: — in vendar ga ljubim in žrtvujem svoje življenje zanj. • Smrti je stopa naproti. V neki hiši v Stupelički ulici v Zagrebu so v majhni pritlični sobici našli 401etnega delavca Andrijo Kedmenca obešenega na kljuki. Kedmenac je bil precej samotarski človek in je malo zahajal y družbo, a preden je izvršil samomor, je napisal 10 dopisnic raznim svojim prijateljem In znancem. Iz te poslednje njegove pošte Je razvidno, da je sklenil Izvršiti samomor zaradi tuberkuloze. — Nisem mogel pričakati, da pride smrt, je zapisal na eni Izmed dopisnic, pa sem ji moral malo stopiti naproti... • Zagonetna epidemija v hercegovskih vaseh. Dom narodnega zdravja v Mostarju in njegovi zdravniki imajo že delj časa opravka s svojevrstno boleznijo, ki se je začela širiti po hercegovskih vaseh, zlasti med muslimanskim prebivalstvom, in ki so ji Hercegovci vzdeli ime »verea«. Bolezen označuje neke vrste duševno nerazpo-loženje, M ga spremljata žalost in strah. Kakor poročajo, je bila verea znana že svoj čas pod avstrijsko okupacijo, a že takrat zdravniki niso mogli vzroku do dna. Mostarski zdravnik dr. HuSa je izrazil mnenje, da prihaja verea od tega, ker Hercegovci, zlasti muslimani, preveč kade ter pijo preveč vina in kave. ♦ Dve smrtni nesreči med koroškimi rojaki. Pred dnevi se je na državni cesti južno od Velikovca pripetila huda nesreča. Delavci so prevažali velike drogove iz železobetana. Poleg šoferja ie na traktorju sedel delavec Jernej Sekol iz Dobrle vasi. Na nepojasnjen način je Sekol med vožnjo padel s traktorja naravnost pod težko kolo. ki mu je zdrobilo prsni koš. Čeprav je bil zdravnik takoj pri roki. ni bilo zanj več rešitve. — V Dravi pod Glinjami pa je utonil 11-letni Primkov Rajmund iz Zdovelj. Bil je pogumen fant in čeprav ni znal dobro plavati se ie drznil v večio globino, pa ie v nekai trenutkih izginil v valovih. Njegovega trupla še niso našli. * Prijateljska zvestoba do zločina. Policija je aretirala znanega beograjskega športnika, zasebnega uradnika Nikolo Vu-jana, ld je svojemu prijatelju Petru Puši-nu pomagal izvršiti roparski napad na profesorja višje pedagoške šole dr. Miloša Moskovljeviča, da bi na ta način prišel do denarja in bi se lahko odpeljal k svojim staršem v Valjevo. Pušin je Vujanu potožil, da je brez ficka in da bi se rad odpeljal domov, ter ga povprašal, ali ve za koga, ki bi se ga izplačalo napasti in oropati. Vujan mu je odvrnil, da ne ve za nikogar, a ko sta malo pozneje šla po ulici in je Vujan spoštljivo pozdravil prof. dr. Moskovljeviča, s katerim se že dolgo poznata, ga je Pušin vprašal, kdo je ta gospod. — Pa misliš, da ima denar? je dostavil. — Mislim, da ga ima, je odvrnil Vujan, saj je profesor in ima svojo vilo. Od kraja se je Vujan branil sodelovati pri roparskem napadu nazadnje pa je le bil pripravljen, da prijatelju stori uslugo. V poznem večeru sta vdrla v profesorjevo vilo v Nebojšini ulici, a profesor, ki je precej močan človek, se je prebudil na ropot in se je napadalcema krepko postavil po robu. Pušin mu je z nekim trdim predmetom sicer zadal nekaj hudih ran, nazadnje pa sta morala pobegniti praznih rok, ker je profesor na ves glas klical na pomoč. Naslednji dan je policija Vujana aretirala, Pušin pa je pobegnil. « Oče s hčerko utonil, ko jo je hotel rešiti iz valov. V soboto popoldne se je pri Bistrenici v negotinski okolici na Vardar-ju pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje bivšega bistreniškega župana Uroša Antiča in njegove 81etne hčerke Jelice. Je-lica se je s svojim 2 leti mlajšim bratom Aleksandrom in z drugimi otroki iz vasi kopala v plitvini kraj reke, njen oče pa je z 181etnim sinom Slobodanom delal na njivi na bregu. Aleksander je po neprevidnosti zabredel v globljo vodo in valovi reke, ki je na tem kraju precej deroča, so ga odnesli s seboj. Jelica je takoj pohitela, da brata reši, a grozila je nevarnost, da utoneta oba. Na vik in krik, ki so ga zagnali otroci, je pritekel oče s starejšim sinom in oba sta kar oblečena in vsa preznojena skočila v Vardar. Slobodan je kmalu prišel do bratca in ž njim priplaval na breg, oče pa je zagrabil Jelico. A ko se je vračal, so ljudje, ki so se bili zbrali na članek dr. Ivana N e v i s t i č a »Književnost na stranputici«, ki vsebuje nekatera točna opažanja, a tudi nekatere močno sporne in izrazito osebne sklepe. Med drugim utegne zanimati še poročilo o pomenljivi knjigi dr. Viktorja Novaka »Dva antipoda« in članek živojina E a 1 u g ž i č a »Francuska izmed ju dve revolucije«. Med književnimi poročili so tudi nekatere ocene Toneta Potokarja o slovenskih književnih novitetah. Slovaško znanstveno društvo. V tretji številki v Bratislavi izhajajočega obzornika »Slcvvakische Rundschau« poroča Jan Priehradnik o novih poteh slovaškega znanstvenega dela. Pisec opisuje predvsem ustanovitev in ustroj Slovaškega znanstvenega društva, ki se je ustanovilo lansko leto v zvezi z univerzo v Bratislavi. To znanstveno društvo je predhodnik slovaške Akademije znanosti in umetnosti in je prav kakor akademija razdeljeno na več razredov. Predsednik društva je univ. pvof. inž. dr. Franc Valentin. Društvo ie začelo izdajati svoje znanstveno glasilo »Acta Eruditae Societatis Slovecae«, čigar prvi del »Linguistica Slovaca« je izšel pred nekaj dnevi. Je to obsežna knjiga na 400 straneh. Prinaša okrog 30 člankov in razprav slovaških in inozemskih znanstvenih delavcev. Pretežni del člankov je objavljen v tujih jezikih, in sicer v nemškem, francoskem, ruskem in madžarskem jeziku, vse slovaške razprave pa imajo ob koncu r£-sumč v tujih jezikih. Med inozemskimi sodelavci tega zbornika se omenja tudi docent ljubljanske univerze A. V. I s a č e n -ko. — V isti številki »Slowakische Rundschau« beremo kratko poročilo o slovaškem prevodu romana Pavla Sedmaka »Kaplan Martin čedermac«. Pisec sklepa, da je Sedmakovo delo »kniiga globokega religioznega prepričanja in neustrašene ljubezni do naroda«. f Otroci desete ulice KINO SLOGA, teL 27-30. Kot dopolnilo »S kajaki po brzicah« zanimiv kulturen film. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri I I Slavni pevec TINO ROSSI v filmu D |( C F M PARIZA DANES ZADNJIKRAT! * ^ a ^ 11 * Ostali Igralci: Michele Alfa, Raymond Cordy, Conchita Montenegro. Predstave ob 16., 19. ta 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 bregu, z grozo opazili, da je otroka izne-nada spustil in v trenutku sta oba izginila s površine. Takoj so drugi planili v vodo, a čez kakšni dve minuti so Antiča mrtvega prinesli na breg, medtem ko je njegovo hčerko voda odnesla dalje. Ko je tako preznojen in nemiren skočil v vodo, je moža zadela kap. Iz LfuMfaise a— Jugoslovenski Touring klub je zasedal. V soboto zvečer je bila v hotelu Me-tropolu plenarna seja Jugoslovenskega Touring kluba, ki jo je vodil prvi podpredsednik Anton Končan, zastopane pa so bile razen ljubljanske še beograjska, novo-sadska, leskovška in mariborska podružnica. Glavni tajnik Radoslav Tatalovič — Tomič je podal izčrpno poročilo o delovanju eksekutive upravnega odbora v letošnjem prvem pollletju. Vprašanje reorganizacije kluba je bilo na zadnjem občnem zboru rešeno preveč splošno in brez uspeha je ostala tudi posebna konferenca v decembru. Hudo je klub prizadet v gmotnem pogledu, ker je ostal brez rednih dohodkov, prošnje za subvencije na odločujoča mesta pa so ostale zaman. Po okupaciji Belgije je izgubil zvezo z Mednarodnim Touring klubom, ki je baje prenesel svoj sedež v Anglijo Vse kaže, da bo ta važna organizacija v novih evropskih razmerah izgubila svoj svetovni značai, kar bo usodnega pomena tudi za naš turizem. V nedeljo zjutraj so se udeleženci odoeljali na Bled, kjer se je seja nadaljevala v Jekler-jevem hotelu V zvezi z novo ureditvijo države se je klub preimenoval v Touring klub kraljevine Jugoslavije in sprejeti so bili predlogi zagrebške podružnice za izvedbo nove organizacije. Popoldne so gostje napravili izlet na Pokljuko._ Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. u— Vodstvo po razstavi načrtov ta Dom onemoglih na Bokalcah bo imel v Jakopičevem paviljonu danes ob 17.30 inž. arh. France Tomažič. Primarij dr. Henrik Hef erle, specijalist za notranje bolezni, Gledališka ul. 14, tel. št. 28-59 zopet redno ordinlra od 2.—4. ure pop. — Zdravljenje z ultrakratkimi valovi. JNAD Jugoslavija, v sredo ob 20. bo v društveni posvetovalnici seja počitniškega odbora. Vabljeni tudi ostali odborniki. Tajnik I. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg. S. br. 15.484/35. u— Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon«, ostane zaradi snaženja od 22. t. m. do 2. avgusta zapito. Pedikura se vrši brez presledka. (—) ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Borba zdravnika za dobrobit človeštva ZDRAVNIK IZ STRASTI V glavnih vlogah: Karin Hardt, Hans Sohnker, Albert Schonhals. Predstave: danes ob pol 9. uri ta ff jutri ob pol 9. uri. H Prihodnji spored: v soboto (27. VH.) V LEVJIH KREMPLJU! ■i—iii milili ir hi r—---------!isa uš n— Pesem noža. Hudo je, kadar objestnim fantom zavre kri. Od zavihanih rokavov in stisnjene pesti pa do odprtega noža je prenekaterikrat prav majhen korali. V Spodnjih Gameljnih so se v neki gostilni v nedeljo zvečer sporekli fantje. Padale so težke, izzivalne besede križem kražem, toda do pretepa ni prišlo. Fantje so se na videz mirno razšli. V ponedeljek zjutraj pa je eden izmed omenjenih fantov. 2Hetni Janez Sever, stanujoč v Gameljnah, šel v ZOBOZDR AVNIK DR, JOŽE RANT ne ordinira do 10. avgusta Nebotičnik Telefon 33-93 Ljubljano v službo v tovarno »Saturnus«. Nenadoma pa sta ga na cest! dohitela dva fanta iz družbe prejšnjega večera ter se zapletla ž njim v prepir. Beseda je dala besedo in nenadoma je eden izmed njiju potegnil nož in zabodel Sever ja v levo strm prsi, da se pri priči nezavesten zgrudil na tla. Napadalec je pobegnil, nezavestnega in okrvavljenega Severja pa so spravili v bližnjo hišo, nakar ga je neki posestnik naložil na voz in odpeljal v bolnišnico. Sever ima močno poškodovana pluča in je njegova poškodba smrtnonevarna. ZOBOZD RAVNIK BR, JOS, TAVČAR ne ordinira od 1. VIII. — 15. IX. Nebotičnik Telefon 33-93 Ba^cnost Visle Doslej neobrzdane poljske reke bodo spremenili v urejen sistem. Visla pa bo postala povodna pot za veliko plovbo. Po načrtih, ki jih je izdelala uprava za vodno gospodarstvo generalnega iguvernementa, predvideva izgraditev Visle, izgraditev Buga, da se ustvari zveza med Dnjeprom in Vislo, zgraditev plovne proge med Brestom in Deblinom, da se bodo šlezki industrijski okraji preko Visle priključili na rusko vodno omrežje, in končno zgraditev cele vrste dolinskih zapor. INSERIRAJTE V „JU2RU"! Vpr&šasije preskrbe s kem® v štajerskih vinarskih okoliših Vinorodni okoliši, kakor Haloze in pa ormoško-ljutomerski vinarski okoliš, pridelajo žita in koruze le toliko, da zadostuje prebivalcem za štiri do pet mescev. Ves ostali čas v letu pa kupuieio moko za kruh in kuho. Zelo skromni so ti prebivalci od nekdai in se zadovoljuieio Pretežno s koruznimi mlevskimi izdelki. Kupujejo koruzo in io daieio mleti na vodenicah ali pa io sami doma melieio v ročnih mlinih, tako zvanih žrmljah. Zlasti v Halozah delaio tako. Ko ie izšla uredba o maksimalni ceni koruze, ie naenkrat koruza izginila s trga. Res ie bila cena zelo visoka, toda uredba ie prišla najmanj dva do tri mesce p repom o. Zaloge res nisi več velike in imetniki blaga več ne omuiaio koruze, posebno ker so tudi sodbe o novi letini boli pesimistične. Naenkrat manika zdai v teh kraiih koruze in koruzne moke. Kolikor se koruzna meka dobi. ie po 2.75 do 3 din povprečno zmleta, to se pravi z otrobi. Pri kmetih v Hrvatskem Zagorju in Medmuriu se dobi danes koruza v omejenih množinah po 95 din drvenka za 50 1 (40 kg) ali pa po 2.25 do 2.30 din kg. medtem ko se ie pred uredbo legalno kupovala po din 2.40 do 2.45 din kg. Stroški nelegalnega nakupa pa so mnogo vtč i. ker danes kmet keruze nikamor ne pee. med tem ko io ie prei vozil na trg v Ča-kovec ali Varaždin. Koruza ie zelo važen predmet prehrane in bi se tukai eksperimenti ne smeli delati. Ali odločna izvedba uredba ali pa ukini en i e uredbe, in to kmalu, ker brez koruze v teh krajih prehrana ni mogoča v koksilli Društva »§krh sa mlašhim Bn"fanj ob Savi, 22. julija Društvo «Skrb za mladino«, ki se je pred 15 leti v Ljubljani ustanovilo iz prostovoljnih članov, se peča že od svojega obstoja s tem, da skrbi za ubožno deco. za sirote brez staršev, za zapuščene nezakonske otroke, za telesno šibko in defektno deco in za tako. ki ji starši ne morejo dati do-voline vzdoje in oskrbe. Po svojih skromnih mo^čeh, ki jih črpa izključno le od podpor svojih dobrotnikov, lajša študij nadarjenim dijakom in učencem ter posreduje pri podjetnikih, da dobe brezposelni družinski očetje zaposlitev. Že pred 15 leti si je društvo zastavilo m^d svoje smotre tudi vsakoletna počitniška letovanja ubožnih varovancev, kar mu jc doslej s pomočjo darov dobrotnikov tudi vsako poletje uspelo na veliko veselje ubožnih otročičev. ki jih je bilo kar ganljivo gledati, kako so uživali doslej neznani počitniški raj. Letos se je utaborila zdravja in okrep-čila potrebna ljubljanska deca v Savi ob Boštanju Njih počitniški general društveni tajnik g. Franc Tutnpej, katerega podpirata pri njegovem poslu šestošolec g. Marjan in ga. Lojzka Ropičeva. jih nadzoruje in preprečuje večje in manjše nezgode. Tako je Ljubljana po sveji deci prinesla v mirni Boštanj živahen živžav, ki naj-zgovorneje dokazuje, da se mladi letovi-ščarji dobro počutvo v gostoljubni vasi, kjer jim je starosta boštanjskega Sokola br. Dremeli Loize dal brezplačno na razpolago društveno telovadišče za igrišče. Potok Mirna nudi najlepšo priložnost za kopanje, lepe izletne točke pa vabijo od blizu in daleč na pohode, brez katerih si mladi letoviščarji ne morejo več predstavljati počitniškega programa. V gozdu so borovnice, jagode in različno- cvetje, kar vse je našim mestnim otrokom v veliko ve- selje. Sveži zrak, kopanje in gibanje v lepi poletni naravi pa je staroznano najboljše zdravilo za pospeševanje teka. ki ga z obilno in okusno hrano teši ga. Dobovškova. Vesele zabave je vedno dovolj in čeprav so kolonisti še zelo mladi, znajo po večini že dokaj dobro plavati. Kratkočasja ob deževnih dneh pa se vrše v nedozidanem sokolskem domu, ki ga jim je Sokol brezplačno naklonil. Prav v teh dneh se je pokazalo, kako nujna je dograditev tega lepega sokdlskega doma, ki bi za primer evakuacije mestne dece izvrstno služil za zavetišče našim otrokom. Stroški dograditve bi stali komaj okrog 30.000 din in Jugoslovenska unija za zaščito deoe bi s tem. da bi se zavzela za to prepotrebno delo, izpolnila enega izmed svojih glavnih smotrov, ker bi s tem naši deci, ki ji posveča svojo glavno skrb, za primer vojne vihre preskrbela varno streho. Seveda bo letovanje našim mladim kolonistom prekmalu miniio. Vsi bi radi do po-četka šole ostali v prijaznem Boštanju, a tega jim društvo, žal, ne more nakloniti, ker so njegova sredstva premajhna. Mladi kolonisti se na tem mestu iz srca zahvaljujejo vsem, ki so jim dali te lepe počitniške dni, tako prebivalstvu Boštanja, ki jim je s svojim županom g. Dobovškom Francem vred naklonilo toliko prisrčne gostoljubnosti, predvsem pa Društvu »Skrb za mladino« samemu, njegovemu predsedniku g. Urbasu Miroslavu, podpredsedniku g. Ivanu Lozeju in vsem društvenim funkcionarjem in dobrotnikom, ki so jim s svojimi velikodušnimi darovi omogočili preživeti tako prijeten oddih v prijaznem Boštanju, kamor si želijo vsi priti tudi še prihodnjo leto. Društvu »Skrb za mladino« bo dala javnost s tem, da ga izdatno podpre, najlepše priznanje za njegovo plemenito dek>l Iz Celja Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča članstvo, da bo 4. avgusta ob 9. dopoldne na vojaškem okrožju v Celju prisega prič članov. Vsak član mora imeti zaprisego dveh prič, če hoče dobiti spominsko kolajno na rdečem traku. Zato vabimo k prisegi vse člane, ki prisege dveh prič še nimajo, četudi so svoj čas razne prepise dokumentov že priložili prijavi za spominsko kolajno. Člani naj drug drugega o tem obveste. e— Uradovanje v pisarni vseh celjskih obrtniških združenj se je prilagodilo ura-dovanju državnih uradov z uradnimi urami od 8.—14. Opozarjamo obrtništvo na to spremembo. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t m. v evidenci 251 brezposelnih (134 moških in 117 žensk) nasproti 239 (177 moškim in 62 ženskam dne 10. t. m. Delo dobi 5 čevljarskih pomočnikov, 4 poljski delavci. 2 hlapca, po 1 krojaški, mizarski, mlinarski in pekovski pomočnik, po 10 kuharic in kmečkih dekel 3 služkinje, 2 natakarici in 1 sobarica. e— Javna mestne knjižnica r današnjim dnem spet redno posluje. e— Umrla je v nedeijo na Bregu 14 pri Cciju 65-letna žena železniškega upokojenca Marija Rajškova e— lz vlaka je padel. Ko se je 32-letni Nikola Savič iz Vlad je vida pri Donjem Vakufu peljal v soboto popoldne z viakom na vojaške vaje v Maribor, je padel v S toni h pri Celju iz vagona in se močno poškodoval po glavi. Savič se zdravi v celjski bolnišnici. e— Žaga ga je usmrtila. V četrtek je žaga udarila 48-letnega Žagarja Antona Cap-la z Lačne gore pri Oplotnici s tako silo v trebuh, da mu je prizadejala smrtnone-varne poškodbe. Capla so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v nCdeljo zjutraj izdihnil. c— Vranični prisad se je pojavil pri živini na Ločici pri Polzeli. Pristojno ob-lastvo je ukrenilo potrebno, da se ta nevarna bolezen omeji in zatre. e— Žrtev prometne nesreče Ko se je 60-letna kočarjeva žena Marija Praprotniko-va z Gomilskega peljala v nedeljo z avtomobilom, je zadel avtomobil v drevo, ri karambolu se je Praprotnikova hudo poškodovala po glavi m rokah. Oddali so jo v celjsko bolnišnico. e— Dve hudi nesreči. Ko se je Karolina Apihova, uradnica Poštne hranilnice v Ljubljani, ki je bila v Laškem na dopustu, peljala v nedeljo s kolesom iz Laškega na Rečico, je padla s kolesa in se močno poškodovala po obrazu, rokah, nogah in desnem ramenu. Na Lopati pri Celju je v soboto okrog 15. mlatilnica zgrabila 58-'letnega posestnika Ivana Kranjca za desnico in mu odrezala tri prste. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Nesreča na travniku. V petek je padla 571etna posestnikova žena Ana Grob-lerjeva od Sv. Miklavža pri Sv. Juriju ob Taboru na travniku tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad gležnjem. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. a— D^H-čna uprava za mesto Maribor ra? '.aša: Dne 15. avgusta potečeta skrajni rok za plačilo v III. četrtletju v plačilo dospelih: zgradirine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, družbenega davka in I. polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do 15. avgusta, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvrševalno postopanje, odnosno prisilna izterjava, ter zaračunali eksekucijski stroški in zamudne obresti. a—. Planinski tabor v Koči pod Kopo bo v nedeljo 28. t. m. Mariborski in okoliški planinci bodo v velikem številu pohiteli k Slavesnostim. a— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albaneževa lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, telefon 27—01, in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, telefon 21 — 79. a — Poslopje II. državne realne gimnazije so začeli graditi. Kakor znano je mestna občina mariborska odstopila primerno zemljišče med Zolgerjevo in Stritarjevo ulico za gradnjo poslopja, v katerem bo imela svoje prostore II. realna gimnazija. Ljubljanska stavbna tvrdka Gabrijelčič je zdaj začela delo in je upati, da bo moderna in impozantna stavba še pred nastopom zime pod streho. Stavba, ki se gradi na stroške banovine, bo najbrž jeseni leta 1941. izročena svojemu namenu. a— Meljski hrib se kruši. Zaradi silnih nalivov v zadnjih dneh se je na Meljskem hr.bu spet zrahljalo kamenje, ki je v nedelo popoldne ob priliki neurja, ki je divjalo nad Mariborom, zgrmelo na šentpetr-sko cesto ter jo na treh krajih zasulo, tako da je bil vozovni promet na omenjeni cesti ustavljen. Zaradi tega so morali avtomobili in vozovi napravi iati velik ovinek preko Sv. Marjete ob Pesnici. a— Pred očmi svoje matere v smrt. 28 letni Avgust Dretnik iz Guštanja je že dalje časa bolehal za neozdravljivo boleznijo. Večkrat je tožil, da bolečin ne more več prenašati. Njegova mati ga je vedno tolažila, da bo še ozdravel. V trenutku, ko so Dretnika bolečine le preveč mučile, je zgrabil za samokres in si pred očmi svoje matere na domačem dvorišču pognal kroglo v srce. Dretnik je bil pri priči mrtev. a— Razburljiv dogodek se je pripetil v noči na nedeljo na Glavnem trgu. Službujoči stražnik je aretiral neko 21-letno Fri-do V. s Tezna, ki je bila za dobo treh let izgnana iz mariborskega mestnega okoliša Toda Frida se je aretaciji protivilla in se vrgla na tla. Stražniki so jo z veliko težavo spravili v policijske zapore. Incident so opazovali številni pasantje s pikrimi opazkami in sta se formirali dve skupini. Ena je odobravala postopanje policije, druga pa ne. Naposled sta si obe skupini skočili v lase Padale so bunke na levo in desno. naposled pa je neki izvošček vrgell 27-letnega ključavničarja Franceta K. v izložbeno okno Purgarjeve gostilne Okno se je pri tem razbilo in znaša škoda preko 1000 din. K sreči pri tem ni bil nihče resno poškodovan. Red ie napravila policija, ki je vse udeležence pretepa ovadila sodišču. a— Pod vplivom alkohola so se pripetili v nedeljo v mariborskih in okoliških gostilnah številni incidenti, tako da je imela policija polne roke dela. Posledice incidentov se zarcalijo v polic, kroniki, ki je vsa polna ovadencev, ki so grešili zoper javni red in mir. | a— Krvav napad. Ko »e je 27-lehri dela- ' vec Josip Vuzen iz Dornave vračal ponoči proti domu, ga je na cesti iz zasede napadel neznanec ter ga z nožem zabodel v hrbet, da je Vuzen obležal v krvi Mimoidoči so hudo poškodovanega Vuzena prepeljali v bolnišnico. Za napadalcem poizvedujejo orožniki. — Drug obžalovanja vreden napad se je pripetil v Vičanih, kjer je bil v neki tamošnji gostilni fantovski pretep. 48-letna Terezija Stuhčeva je hotela braniti svojega brata, pa je pri tem slabo naletela. Fantje so z noži v roikah navalili na Stabčevo, ki je obležala % številnimi vbodi po vsem telesa. Hudo ranjeno Stuhčevo so prepeljali v bolnišnico, podivjani fantje pa se bodo morali zagovarjati pred sodniki. a— Strela je udarila v drog za zastavo. Ob priliki nedeljske nfvihte je strela udarila v zastavni drog na kopališču RK v Studencih. Kopalci, ki so bili v bližini so se silno prestrašili, hujše nesreče pa k sreči ni bilo. V mestnem parku pa je strela udarila v neki topol v bližini ribnika in ga oklestila. Gospodarstvo Stalno nazadovanje cen na svetovnem trgu Ob pričetku sedanje vojne Je v svetovni trgovini s surovinami prevladovalo mišljenje, da bo vojna prinesla veliko konjunkturo in izredno visoke cene ter lepe zaslužke. V resnici so cene v prvih šestih mescih vojne precej narasle. V zadnjih mescih pa smo zabeležili počasno, toda stalno nazadovanje cen. Slaba osnovna tendenca, ki se je opažala že v maju in v začetku junija, se je po razširjenju vojne na Sredozemlje in po sklenitvi premirja med Nemčijo in Francijo ter Italijo in Francijo še poostrila. Na številnih svetovnih tržiščih je povpraševanje padlo na minimum, kar je očitno v zvezi z okolnostjo, da je prodaja blaga v države evropske celine praktično onemogočena. Na mnogih tržiščih vplivajo na cene tudi izgledi za novo letino, kar velja zlasti za žito. Na borzi v Chicagu je cena pšenici v zadnjih mescih nazadovala za več nego eno tretjino. V začetku maja je pšenica dosegla v Chicagu tečaj 106.25, od tedaj pa je tečaj popustil že na 73. V enakem razmerju je v Chicagu nazadovala cena rži. Koruza notira danes v Buenos Airesu manj nego pred vojno, namreč le 4.35 nasproti 6.00 sredi julija lanskega leta. Tudi cena sladkorju je na svetovnem trgu padla pod lansko višino. Sredi lanskega junija je no-tiral sladkor v New Yorku 121.50, sredi letošnjega junija pa le 114.50 in sredi julija komaj 98.50. Kava notira v New Torku nižje nego v zadnjih dveh letih. Tečaj je znašal v New Yorku sredi julija 1938 4.23, lani v juliju 4.06, letos pa 3.90. še prilično se drže cene oljnatemu semenju, ki se v zadnjih mescih niso bistveno spremenile. Mast, ki je lani sredi Julija no tirala v Chicagu 5.50, se je v zadnjih mescih sicer v ceni dvignila preko 6.00, sedaj pa je popustila na 5.70. Slaba tendenca vlada tudi na svobodnem tržišču tekstilnih surovin. Lani je bombaž notiral v . New Yorku sredi julija 9.80, spomladi se je cena dvignila skoraj na 11, sedaj pa notira bombaž le Še 9.70. Od ostalih surovin je zadnji teden le v manjšen obsegu popustila cena kavčuku in kositru. Nekoliko je popustila tudi cena bakru, ki notira sedaj v New Yorku 10.87 nasproti 10.25 sredi lanskega julija. To nazadovanje cen na svetovnem trgu pa je žal brez vpliva na naš trg, ker se je naš promet s prekomorskimi državami ustavil ali pa se blago spričo naraslih stroškov prevoza in ogromnega povečanja zavarovalnih premij (zaradi vojnega rizika) preden pride do nas podraži Se v večjem obsegu, nego se je v prekomorskih državah pocenilo. Bor in Trepča Po najnovejših vesteh. Id prihajajo iz Ber lina se neka nemška finančna skupina pogaja zaradi prevzema večjega paketa delnic francoske družbe borskih rudnikov (Mineš de Bor). Nemci se pogajajo s pariško finančno skupino Mirabaud (Societč Mirabaud, Puerari et Cie), ki Je leta 1904 ustanovila družbo Mineš de Bor zaradi izkoriščanja borskega rudnika. Zanimive so tudi informacije iz Beograda, ki pravijo, da so na merodajnih mestih napravili korake za očuvanie interesov naše države pri nekaterih rudarskih podjetjih, kjer je investiran pretežno angleški kapital. Ta podjetja naj bi prišla v druge retke. Prvotni načrt, ki je predvide val likvidacijo teh podjetij, pa ie sedai opuščen, ker obstojajo izgledi za nacionalizacijo teh podjetij. Pri tem gre za podjetja Trepča Mineš in Zletovo Mineš. Pomanjkanje koruze V zadnjih tednih se tudi v Sloveniji opaža vedno večje pomanjkanje koruze, zlasti v mariborskem oklišu in v rudarskih revirjih. Tudi drugod v državi nI bolje in se pomanjkanje najbolj občuti v onih predelih naše države, kjer se koruza v veliki meri troši za človeško prehrano. Blaga ni mogoče dobiti, ker so zaloge zaradi slabe lanske letine izčrpane, deloma pa je pomanjkanje tudi posledica maksimiranja cene. Imetniki koruze v Hrvatski in Vojvodini nočejo prodajati preostalih količin po predpisani maksimalni ceni in blago raje drže doma. Prizad, ki je z uredbo o maksimiranje cene in odkupu pšenice in koruze dobil pravico prisilnega odkupa prijavljenih količin, doslej naših mlinskih in trgovskih podjetij ni oskrbel s potrebnimi količinami. Združenje trgovcev v Mariboru se je v tej zadevi že obrnilo na pristojna mesta. Kakor smo poročali, je generalni ravnatelj Prizada dr. Toth skupaj z ravnateljem Jevremovičem odpotoval v Sofijo zaradi uvoza bolgarske koruze. Iz Bolgarije smo, kakor znano, že prejšnji mesec uvozili 3000 ton koruze sedaj pa gre za količino 5000 ton ali celo 10.000 ton. Za nakup te količine je Narodna banka odobrila potrebne devize. Za uvoz prihaja v poštev le Bolgarija, ker je Rumunija prepovedala vsak izvoz do nove letine. Ce v Bolgariji ne bi mogli dobiti potrebnih količin koruze, nam po informacijah beograjske »Politike« ne bopreostalo nič drugega, kakor da se v produkcijskih pokrajinah izvrši prisilna rekvizicija obstoječih presežkov koruze. Plačilni promet z Grčijo Glede na sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma z Grčijo, ki je stopil v veljavo 20. t. m. je devizna direkcija Narodne banke izdala navodila za plačilni promet z Grčijo. Po novem sporazumu nam plačajo grški uvozniki za izvoženo blago 35% v svobodnih devizah preko Narodne banke, 65«/o pa v kompenzacijskih bonih, glasečih se na drahme. Izjema velja za izvoz žita (pšenice, koruze, ovsa in ječmena), ki ga plačajo Grki v celoti v svobodnih devizah. Zaradi vnovčenja izvoznih terjatev bodo naši izvozniki dostavljali Grški banki v Solunu fakture, glaseče se na dinarje ali drahme, tovorni Ust odnosno konnossement in potrdilo o izvoru blaga. Pri izvozu iz ene v drugo državo mora biti prevoz plačan do grško-jugoslovenske meje ali pa do pomorske luke izvozne države. Grška banka v Solunu bo izplačala vrednost faktur brez odbitka deviz za pomorske prevozne stroške, ki gredo na breme zainteresiranega uvoznika. Kompenzacijski boni na drahme se lahko uporabljajo za plačilo uvoza grškega blaga, za nakupe, ki jih jugoslovenske ladje vršijo v grških lukah, nadalje za stroške jugoslovenskih potnikov ln turistov, ki potujejo v Grčijo, in sicer do 500 drahem dnevno na osebo,' pri čemer lahko dobe v Solunu 2500 drahem, v Atenah pa 6000 drahem (ti zneski se lahko v izjemnih primerih povečajo do 1000 drahem dnevno na osebo do skupnega zneska 30.000 drahem, in sicer po uvidevnosti Grške banke); končno se kompenzacijski boni lahko uporabijo za stroške jugoslovenskih dijakov v Grčiji (do 6000 drahem mesečno). Kompenzacijski boni, glaseči se na drahme, ki so bili izdana pred uveljavljenjem tega sporazuma (pred 20. julijem t. L), se lahko uporabijo za iste svrhe ln na isti na- čin kakor boni, ki bodo izdani po tem datumu. Glede plačila blaga, ki je bilo iz Jugoslavije izvoženo v Grčijo do vključno 20. julija, se bodo uporabljali predpisi, ki so veljali za izvoz v Grčijo v trenotku, ko je bilo blago pri izvozu carinsko ekspedi-rano, kar morajo pooblaščeni denarni zavodi'o priliki opravičevanja overenj upoštevati. Pri obeh novčaničnih bankah se odpre račun za finančne transfere, preko katere se bodo vršila neblagovna plačila, razen onih, za katere je predviden način plačila v kompenzacijskih bonih. Preko tegatrans-fernega računa bodo izvršena tudi ona plačila, ki so šla doslej preko računov A in B, ki sedaj ne obstojata več. Za vsa taka plačila pa je potrebno predhodno dovoljenje Narodne banke. Vreče bomo izdelovali iz konoplje Že od pomladi lanskega leta se bori naša industrija jute zaradi pomanjkanja surovine z velikimi težkočami. Pred dobrim letom so bille uvedene omejitve uvoza surovin iz deviznih držav, kar je zadelo našo industrijo jute, ki je dobivala uvozna dovoljenja le v omejenem obsegu. Tako smo imeli minimalne zaloge jute v trenutku, ko je v Evropi izbruhnila vojna. Juta je v vojni j>ostala ena najvažnejših vojnih surovin. Že pred pričetkom vojne sta Anglija in Francija pokupili ogromne količine jute za izdelovanje vreč za pesek. Vse to je povzročilo, da se je cena juti ogromno dvignila. Po razširjenju vojne na Sredozemsko morje je postal uvoz jute iz Indije docela onemogočen, oziroma se je popolnoma ustavil. Jutaste vreče za moko v velikosti 56 x 140 cm in v teži pol kilograma so že pred tedni dosegle ceno 18 do 19 din, sedaj pa jih skoro ni več dobiti Zato moramo razmišljati o tem, da se za izdelovanje vreč po&lužimo nadomestne surovine, to je konoplje. Cena konoplji je sicer v teku vojne ogromno narasla, vendar imamo konoplje doma dovolj na razpolago in jo celo v velikih količinah izvažamo. Po vesteh iz Novega Sada so pričele tvomice jute že izdelovati vreče iz ko-nopeljne preje. Te vreče bodo sicer drage, toda strokovnjaki zatrjujejo, da bodo bolj trpežne kakor jutaste vreče. Gospodarske vesti = Nove proračunske dvanajstine. Ob koncu marca je vlada izdala uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesce april, maj, junij in julij z nakandnimi izrednimi krediti. Te dvanajstine bodo z 31. julijem potekle. Zato je pričakovati, da bo izdana v prihodnjih dneh nova uredba o proračunskih dvanajstinah, in sicer za preostalih 8 mescev do konca proračunskega leta 1940/41. Verjetno je, da bodo odobreni še nekateri naknadni izredni krediti, vendar ni računati s tem, da bi nove proračunske dvanajstine prinesle občutnejše povečanje državnih izdatkov. Tudi zatrjujejo v Beogradu, da ne bodo o priliki novih proračunskih dvanajstin uvedene kakšne nove dajatve, ker so sedanji državni dohodki zadostni za predvidene redne državne izdatke. r= Italijanski pogoji za oprostitev blaga v tranzitnih lukah. Ponovno smo že poročali o prizadevanjih za oprostitev blaga naših uvoznikov, ki leži tranzitno v italijanskih lukah in carinskih skladiščih in je blokirano. Italijanska vlada je odločila, omogočiti naši državi odnosno našim uvoznikom, da pridejo do tega blaga, in sicer po naslednjih pogojih: 1) Vse ono blago jugoslovenskih uvoznikov v italijanskih lukah in svobodnih carinskih skladiščih, ki izvira iz nevojujočih se držav, se lahko takoj dvigne in prepelje v Jugoslavijo; 2) Blago, ki je namenjeno za Jugoslavijo, pa je frankirano na italijanskega trgovca in izvira iz ene od vojujočih se držav, se lahko oprosti, ako dotični italijanski trgovec dokaže, da je to blago dejansko namenjeno Jugoslaviji odnosno jugoslovenskemu uvozniku; 3) Blago, ki je frankirano na ju-goslovenskega trgovca in izvira iz ene od vojujočih se držav, pa leži v Italiji, 9e lahko osvobodi, če jugoslovenskl trgovec dokaže, da je to blago v resnici namenjeno JugoslavijL V tem primeru mora nad trgovec odnosno uvoznik, takoj nasloviti prošnjo na naslov: Ministero per gli scambi e valute — Direzione generale per gli aer-vizi ed esportazioni, Roma. I = Obračunski tečaji poljskega dota ta ' nizozemskega goldinarja. Med obračunskim institutom v Krakov u in Narodno banko za Češko in Moravsko je bil nedavno sklenjen sporazum glede plačilnega prometa na klirinški podlagi. Klirinški račun se vodi pri obračunskem institutu v Krakovu v zlotih, pri Narodni banki v Pragi pa v kronah ln velja za blagovna in finančna plačila. Do nadaljnjega je določen obračunski tečaj 1 zlot = 5 Kč, kar ustreza obračunskemu tečaju zlota in krone nasproti marki (1 marka = 2 zlota odnosno 1 marka = 10 kron). — Nedavno je Nizozemska banka v smislu novih deviznih predpisov pričela objavljati devizne tečaje za nekatere devize, in sicer najprej za Berlin, Stockholm in New York. Ti tečaji so isti, kakor so bili 9. maja, ko so bili zadnjikrat objavljeni. Sedaj poroča DNB iz Haaga, da je državni komisar določil tudi obračunski tečaj za državne kreditne bankovce (Reichskreditkassenschei-ne), to je za bankovce, ki se glasijo na marke in jih izdaja Nemčija v zasedenih državah. Tečaj je določen v relaciji 1 ho-landski goldinar enako 1.33 marke (doslej 1.50 marke). = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo terpentinskega olja, žveplene kisline, stearina, železne pločevine, trde gume, brona, ogledal za reflektorje ter raznih metel ln metlic iz slame. 24. julija bo licitacija za dobavo vrvarskega blaga. 25. julija za dobavo ventilatorja, kotnega železa, pocinkane pločevine. 29. julija za dobavo brodskega zvonca in kabla. 30. julija za dobavo zakovic iz plavljenega jekla, steklenih plošč za brodska okna, denaturi-ranega alkohola za gorivo, smole, karbo-lineja, vijakov za les, žičnikov, steklenega papirja, sive barve, raznega železa, zakovic ter pocinkane pločevine. 5. avgusta za dobavo jeklenih vrvi, naprave za sušenje zraka in za dobavo linoleja. 10. avgusta bo ustmena licitacija za prodajo raznih krp starih in novih, platna, afrik. strave, odpadkov od usnja, gume i. dr. 16. avgusta pa bo ofertna licitacija za dobavo raznega slikarskega materiala. = Licitacije. Dne 29. julija bo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ofertna licitacija za dobavo mizarskih del na novi zgradbi sanatorija »Knez Pavle* v Niša Dne 24. in 25. julija bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo raznega materiala za zobozdravnike in 14. avgusta za dobavo karbida, karbidskih svetilk, signalnih svetilk in dr., 12. avgusta za dobavo hidrofilne gaze. 13. avgusta za dobavo beljenega bombaža in 14. avgusta za dobavo večje množine platna. Dne 31. julija bo pri štabu dravske divizijske oblasti licitacija za dobavo ovsa. ječmena, koruz^. sena in slame. Dne 29. julija bo pri upravi 1. oddelka vojnoteh-ničnega zavoda v Hanrijevu pn Skoplju licitacija za dobavo vijakov, okovja. žice. smirkovega platna, azbesta i dr.. 9. avgusta za dobavo bencinske mešanice, vazeli-na, grafita, smole, petroleja, parafina. parafinskega olja, raznih olj. mila za pranje, karbida in dr. Dne 29 julija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 6.000 kg gumirabike v zrnu. dne 10. avgusta pa za dobavo večje množine papirja za markamico. Dne 30. julija bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo motvoza in vrvice za zalivke. = Licitacije. Dne 24. julija bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo polnil za akumulatorje in 26. julija za dobavo raznega zapiralnega materiala. Dne 30. julija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo 2 kompletnih drsalnih naprav na električni pogon. Fond za gradnjo stanovanjskih hiš direkcije drž. železnic v Ljubljani razpisuje za 30. julij licitacijo za težaška, zidarska, tesarska in krovska dela za zgradbo stanovanjske hiše v Murski Soboti (licitacija bo v Ljubljani v pisarni načelnika gradbenega oddelka direkcije drž. železnic). = Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 25. julija ponudbe za dobavo kavčuka, gume, gumijastih obročkov, kaučukastih cevi ter cevi za plin in vodo, do 26. julija za dobavo jeklenih pocinkane vrvi, verig za sidra, svinca, betonskega železa, manesmanovih cevi, bakrenih cevi, ventilov, ventilov za vodovod, konopnenih cevi, železne pločevine, plavljenega jekla, klobučevine v ploščah, sive barve in bakrenih cevi, do 27. julija za dobavo raznega orodja (škarje, probijači, svedri) ter nareznlh matic, do 29. julija za dobavo cilindričnih razvrtačev, raznih glodal, brusilnih kamnov In raznega orodja, do 31. julija za dobavo portalnega dvigala na električni pogon z vsem priborom in konstrukcijskim materialom, do 2. avgusta za dobavo jeklenih steklenic za zrak ter preciznih manometrov, do 6. avgusta za dobavo zaščitnih stekel, rokavic iz jelenje kože ln azbesta, zaščitnih mask ter dokole-nic, do 9. avgusta za dobavo orodja in strojev za torpedni oddelek, do 12. avgusta za dobavo ebonita ter slude v ploščah, do 14. avgusta pa za dobavo raznega gumijastega materiala. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 29. juliia ponudbe za dobavo jeklenih rešet in orodja za zidarska dela in glodal za žlebe, do 5. avgusta za dobavo cevi za kompr. zrak. raznega pribora za okna in vrata, manesmanovih cevi in Spiralnih svedrov, do 12. avgusta za dobavo kremen za bencinske svetilke, jekla ter raznih pil jeklene vrvi ter stropnih svetilk iz litega železa. Mornariška iz-vidniška komanda v Sibeniku sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo raznega pisarniškega papirja, gumiranega papirja, platna, žice, kartona ter trakov za šivanje knjig. 1007.17 — 1017.17. Tečaji na trgu: London 212.76 — 215.96. New York 5480 — 5520. Curih 1244.60 — 1254.60. Curih. Beograd 10. Pariz — (bankovci 5.0250). London 17.00 (bankovci 13.05). New York 440 (bankovci 443). Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 176 (registermarke 52), Stockholm 104.87. Budimpešta 5.50. Atene 3.00. Carigrad 3.50. Bukarešta 2.30. EFEKTI Zagreb. ° Državne vrednote: Vojna škoda 440 den., 4% agrarne 49.75 den. 4°/o severne agrarne 50 den.. 6% begluške 75 den.. 6% dalm. agrarne 70 — 70.50 (70). 6% šumske 69 deru. 7% invest 95.50 — 97. 7"/» Seligman 100 den.. 7% Blair 92 — 92.50, 8% Blair 97 den.; delnice: PAB 192 bi.. Trboveljska 305 — 210. Gutmaim 61 bL, Šečerana Osijek 245 — 250. Osiječka lje-vaomica 165 den.. Isis 32 den.. Oceania 550 den.. Jadranska 440 den. Beograd. Vojna škoda 445 — 448. 4% agrarne 51.50 den.. 6% begluške 78 25 — 78.75. 6°/o dalm. agrarne 72 — 72.50 (72). 6*/« šumske 70.75 — 71.50. 7% Blair 93.50 den.. Narodna banka 7900 — 8000, PAB 195 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 22. julija. Začetni tečaji: pšenica: za iulii 73.375. za sept. 74. za dec. 75.125: koruza: za seot. 60.75. za dec. 56.25. + NovoSadska blagovna borza ( * t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška. baranjska in banaška 78 kg, 2%, 242; srem?ka in slavonska 78 kg. 2°/0, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: bašk? in sremski 212 — 215. Oves: baški. sremski in slavonski 238 — 240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50: s>8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. Neverjeten printer zločinske zanikarnosti Gornja Radgona. 22. julija V Negovski vasi pri Gornji Radgoni imata Kiajhno posestvo v precei zanemarjenem stanju zakonca Pravdič Tomaž in Antonija. Razen tega pa so ljudje govorili o skrajni zanikarnosti in nesnagi pri Prav-dičevih. Ta govorica ie prišla naposled tudi do ušes orožništvu. ki se je začelo za zadevo zanimati. Ko se je te dni orožniška patrulja nenadno pojavila na domu Pravdičevih. ie ugotovila, da so razmere še znatno huiše. kakor ie vedel o njih povedati ljudski glas. Stanovanjska soba je podobna zanemarjenemu hlevu. O kakem pospravljanju sploh ni govora. Za ležišča služi na tleh razprostrta mešanica slame in sena. ki že več let ni bila zameniana. tako da or haia iz ležišča neznosen smrad. V takih razmerah živita v skupnosti z z očetom in materjo tudi dva otroki v starosti osmih do 10 let. Vsa zanemarjena in zverižena se plazita otroka po sobi okrog. Kaže da do solnca in svežeea ?r?ka sploh nikoli nista prišla. Po telescih slabotnih otrok visi le nekai krnic, polnih golazni. Da ie eden izmed otr k gluhonem, drugi pa duševno zaostal, pri teh rszme-rah ni čudno. Otroka seveda doslei šole še nista videla. Ko ie orožniška patrulja predočila rtar-šem. da niun zsovor na siromršči^o re drži. sta se začela izgovarjati na staro že pokojno mater, češ da ie ta uff^oMla zdravie in razvoj otrok, ki iu ie baje hotela na nedovoljen način spraviti s sveta. Pouk o vzgnii otrok bo moralo zdi i doti zakoncema Pravdičema sodišče. Čud:mo se. da se ta primer brezsrčnosti s+sršov. kakršnih ie na nodeželiu gotovo še več. ni dal ugotoviti že prei. R I 0 Borze 22. juliia Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone ie bilo v Zagrebu povpraševanje po 35. v Beogradu pa po 36. bolgarski klirinški čeki pa so se mudili v Beogradu po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Vojno škodo pri stalni tendenci povpraševanje po 440 v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj 445 — 448). Da zaključka je prišlo le v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70 (v Beogradu po 72). DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172.03 — 175.23. New York 4425 4485. Curih Torek, 23. julija. Ljubljana: 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Valčkovi kralji (plošče). — 12.30 Poročila, objave, napovedi — 13.02: Ruske narodne poje g. Faganeli Anton (pri klavirju g. Venturini). — 14: Poročila: — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Narodni običaji slavonske Posavine. 19 40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). — 20.10: Psihološka dinamika mas (dr. Emil Hrovat). — 20.30: Violinski koncert ge. Fanike Brandi-Jev-djenijevič, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncertni plesi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dve harmoniki gg. Emil Mezgolits in Janez Malgaj. Beograd 1940: Komorni zbor. — 20.10: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Plesna muzika. — Zagreb: 17.45: Pesmi. — 20.30: Koncert Maje Strozza. — 21: Violinske skladbe. — 21.30: Lahka glasba. — Sofija: 20: Večer komorne glasbe. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Praga 10.15: Zvočna igra. — 20.30: Večer pestre glasbe. 21.20: Koncert solistov. — 22: Češka glasba. — Beriin 19.15: Koncertni večer. — 21.15: Pester glasbeni spored. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Operetni odlomki. — 19.15: Komorne skladbe. — 20.30: Simfonični koncert. — 21.45: Pesmi in plesi. Ohftovlie« fs?omet med Francijo in Alžirom Med Alžirom in Francijo je bil te dni obnovljen promet z ladjam', ki je počival zadnji mesec dni. Prvi parnik iz Alžira je že prispel in se zasidral v marsejskem pristanišču, prav take je več ladii odrinilo na vožnjo iz MarseiUlea proti Alžiru. Prebivalstvo Italije Kakor poroča službeni list italijanske vlade, znaša trenutno stanje prebivalstva Italije 44 milijonov 780.000 ljudi. V kratkem bo imela Italija 45 milijonov prebivalcev. Pomanjkanje domačih živali v Franciji Dopisnik »New York Herald Tribune« poroča svojemu listu iz Berlina, da se v zasedeni Franciji čuti silno pomanjkanje govedi, konj in kuretine. To prihaja odtod, ker so francoske oblasti ob umiku vojske dale odgnati in ubiti velikanske množine teh živali. Bolgari se uče od Nemcev V Nemčiji se mudi trenutno večja skupina bolgarskih agrarcev, ki proučujejo v teoriji in praksi nemške moderne poljedelske stroje Leteči lazareti A er©plani v samaritanski službi Nemška vojna sanitets>ka služba uporablja v čedalje večji meri za prevažanje ranjencev letala tipa Ju 52, ki so se izkazala že v vojni v Gran Chacu, v španski državljanski vojni in med vojno na Poljskem. V teh aparatih je prostora za osem ležečih, težko ranjenih oseb ali za dva in dvajset sedečih lažje ranjenih. Med vožnjo oskrbuje sanitetsko osebje ranjence. Letala so pobarvana belo in označena z rdečim križem. Tudi kralj mora Zdravnik umrl Londonski listi poročajo, da je kralj Jurij te dni ponoči obiskal neko tovarno streliva. Spremljal ga je minister Morrison. V bližini tovarne je avto ustavila patrulja prostovoljne obrambne službe. Na vprašanje, kdo je v avtomobilu, je šofer odgovoril: »Njegovo veličanstvo kralj«. Poveljnik straže pa po vsej priliki ni verjel vo-začevim besedam, kajti sam je odprl voz. Šele potem, ko se je prepričal, da je v vozu res kralj, je avtomobil ilahko nadaljeval vožnjo. Po th gmh svojega očeta Neki Kari Lauterbacher iz Asa na Češkem je po 26 letih odkril grob svojega očeta, ki je 1. 1914. padel v Franciji. Lauterbacher, ki svojega očeta nikoli ni poznal, je med težko topniško borbo z dvema drugima tovarišema slučajno prišel na samotno pokopališče, kjer počiva kakšnih 150 nemških vojakov iz svetovne vojne. Tu je nenadno odkril grob z očetovim imenom. Obrambne naprave na Angleškem Doslej so, kakor poročajo nemški listi, rešila letala že mnogim tisočem mož-zdravje in življenje, med njimi kakšnim IjOOO ranjenim. Vojake s streli v trebuh so mogli n. pr v najkrajšem času, ki je trajal največ štiri ure, prepeljati v kakšen la-zaret v zaledju k operaciji. Pogostoma je , bilo mogoče vojakom s streli v glavo le zavoljo hitrega prevoza in hitre operacije rešiti vid Za marsikaterega ranjenca, ki še nikoli ni leteli, je bi' prvi polet obenem ' rešilni polet za njegovo življenje. Žrtev svojega zdravniškega poklica je postal vodilni zdravnik kasselske bolnišnice dr. Gecrge Hesse. Pred nekoliko dnevi se je neki njegov tovariš pri operaciji okužil. Hesse ga je mogel rešiti s tem. da mu je amputiral en prst. Toda pri tej operaciji se je sam okužil z neznatno rano. Čeprav je takoj ukrenil vse potrebno, je postalo njegovo stanje po nekoliko dneh slabše in se je slabšalo tako, da je končne umrl. z nfetnikom Pred izrednim sodiščem v Kielu se je morala zagovarjati mlada žena iz Meldor-fa v Slezviku-Holštajnu, ker je imela razmerje z nekim poljskim vojnim ujetnikom. Šele pred kratkim se je poročila, toda med odsotnostjo svojega moža se je zaljubila v Poljaka, povabila ga je večkrat k sebi, mu dajala darove in mu pisala tudi pisma. Državni tožilec je zanjo predlagal 2 in pol leta ječe, sodniki pa so šli celo preko tega predloga in so jo obsodili, na tri leta prisilnega dela. Zasfitna ozemlja za arktično živalstvo Danski raziskovalec Grenlandije in aoo-\og Alwin Pederseti predlaga, da bi se osnovalo zaščitno ozemlje aa arktično živalstvo. Edino na ta način bi bilo mogoče obraniti grenlandsko živalstvo, ki ga lovske odiprave žu hudo ogrožajo. Nekim rrstam živali preti že Iztrebitev, posebno nekim pticam m sesalcem. Pedersen računa a tean, da bodo lovske družbe, ki razpolagajo z (težavno koncesijo, pokarale ume vanje, ki predlaga, naj bi v nekem ozemlju severno otoka Shannona tfo severne meje Germanske dežele od obale do celinskega ledovja prepovedali vsak lov. če še ne veš. zdal izveš: da se bivši abesinski cesar Haile SeflaaJe nahaja v Sudanu; da je šef francoske delegacije za premirje general Huntzinger dospel v Vichy; da so vsa tuja diplomatska predstavništva v Bruslju zamenjali konzulati domačnih držav; da je Finska na pritisk Sovjetske unije začela odvažati vojni material z Aaland-skih otokov; da bo novi japonski min. predsednik knez Konoje japonsko zunanjo politiko še bolj približal Nemčiji; da je Danska izstopila iz Društva narodov; da se je papež obrnil na angleško in francosko vlado s prošnjo, naj njuni letalci ne bombardirajo Vatikana; da predlaga londonski »Evening Standard«, naj poderejo v Londonu 100.000 kandelabrov, ki bodo dali 20.000 ton jekla za vojne namene; da so v nekaterih provincah Rumunije odpuščeni vsi državni uradniki židovske vere; da je vodja belgijskih reksistov Degrelle zopet prevzel vodstvo svoje stranke; da je turška vlada prepo\edala prodajanje čaja in kave v kavarnah, medtem ko je prodaja kave in čaja v trgovinah slej ko prej dovoljena; da je z otvoritvijo bagdadske železnice med Iranom in Turčijo uresničena zveza med Evropo in Indijskim oceanom brez angleške kontrole; da je sovjetska vlada podelila vojnemu tehniku Bekčarevu nagrado 50 000 rubljev in še posebno dodstrn nagrado za iznajdbo nekega novega orožja, ki bo imelo v bodoči vojni odločilna vlog* • da je bil nemški boksat Maks Sohmeling dodeljen padalcem, da je ameriško vojno ministrstvo osnovalo prvi oddelek padalcev ki šteje trenutno 2 oficirja in 48 mož, da je umrl na posledicah nesre rektor milanskega vseučilišča senator Alberto Pebere. vod iz Mosula v Ha«* Zadnji del slovitega mosulskega petrolejskega voda v pristanišču Haifl, katerega ffaiHjiuri ponovno s uspehom bombardirali Vlak s sedemletno zamudo Na videz šala, v resnici dejstvo Na postaji Porto Bolivar v Teksasu je bilo brati pred nekaj časa sledeče oznanilo: »Vlak, ki se je odpeljal 6. septembra lz Beaumonta, bo dospel po vsej priliki s sedemletno zamudo.« Zadeva, ki je podobna aprilski šali, je vendarle resnična. Pred sedmimi leti so iz Beaumonta spustili proti Portu Bolivarju namreč majhen vlak. Med potjo je nastal silen vihar, ki je povzročil poplavo in raz- dejal deželo daleč naokrog, železniški nasip je porušilo in vlak je obtičal v vodi. Ko je voda upadla, so potniki in osebje bredli peš do Porta Bolivarja, ki ni bil več daleč. Lokomotiva in vozovi so potem sedem let tičali na svojem mestu. Nihče se ni brigal zanje, šele sedaj se jih je usmilil novi ravnatelj železniške družbe. Dal jih je na mestu za silo popraviti in je odredil, naj se vlak slavnostno odpelje v Porto Bolivar. Katastrofe na Jamskem Potres v Tokiju — Ognjenik Tiiszan fcljuje — Tajfun pri čušimi Tokio je obiskal te dni na vse zgodaj potres, ki je dvignil prebivalstvo iz postelj. Človeških žrtev, kolikor je do sedaj znano, ni bilo Huje je gospodari ognjenik Tjuzan na otoku Mijaku Njegovemu bljuvanju se je pridružilo podzemeljsko grmenje in potres. Ljudstvo je v paniki zbežalo iz naselij ob vznožju ognjenika Oddelek vojne mornarice, ki je priplul na pomoč, pripoveduje, da je lava unič Ia 50 vasi. zažgala obsežne gozdove in Ha so našli že mno- Štirinadstropne ceste Nova rešitev prometnega vprašanja v New Yorku V neki razpravi se bavi ameriSki gradbeni inženir dr. Kennard Thompson z no-| vovrstno rešitvijo njuiorškega prometnega j vprašanja, ki postaja čedalje bolj zsple-I teno. Z računi dokazuje avtor te razprave najprvo, da bi gradnja novih podzemskih železnic ne zadcstcvala več potrebam oziroma, da bi bilo vse predrago, če bi hoteli tem železnicam zgraditi še nova nadstropja pod zemljo. t>r. Thompson predlaga namesto tega gradnjo četveronad-stropnih cest na glavnih mestnih nrogah. Trdi tudi, da cesta s tremi nadstropji ni dražja nego eno samo nadstropje pod zem- Angleški vojni minister Anthony Eden na inšpekciji »Churchilfove obrambne črte« 1 jo. Po njegovem načrtu bi spodnje nadstropje rabilo za tovorni promet, drugo bi bilo namenjeno električni cestni železnici, tretje osebnim avtomobilom m avtobusom, četrto pa bi bilo za pešce. Med drugimi zanimivimi načrti za rešitev newyorškcga prometnega vprašanja je omeniti načrt neve avtomobilske ceste, ki bi od 20. do 41. ceste potekala nad mestnimi strehami Ta cesta bi sicer baš v tej smeri izredno živahni promet razbremenila, bila bi pa tako draga, da z njeno izvedbo pač ni računati. Mova vcrzi]a o Mayerllngn Spomini generala Alberta de Marguttija tisočo verzijo o tra- Po tej verziji ni bila smrt baronice Večere v nobeni zvezi s smrtio nadvojvode Rudolfa. Neodvisno od njega in brez njegove vednosti se je potem, ko se ]i je na zahtevo svoje družine odpovedal, po zadnjem sestanku umaknila v maver'inški gradič in se tam zastrupila s strupom, ki ga je bila prinesla s seboj z Dunaja Prestolonaslednik pa je bil pravi don Juan, ki je tedaj hodii že za drugimi ljubezenskimi pustolovšč;nami. Tisp večer je bil poslal moža svoje nove ljubezni, nekega nadzornika, stran in se je bližal njegovi hiši. Nadzornik, ki pa je že večkrat posvaril, naj da njegovi ženi mir, se je nena- General Albert de Margutti. bivši adju- J dno pojavil, o razburljivem prepiru ie pre tant cesarja Franca Jožefa, podaja v svo- varani mož usmrtil nadvojvodo s sekiro in jih spominih novo gediji v Mayerlingv pu"ko. Rudolfa so naši, zjutra- z razbito lobanjo v bližini hiše. Nadzorn ka, ki je po svojem dejanju •zvršiii samomor, so odkrili nekoliko dni pozneje v gozdu. Istočasna smrt baron ce Večere in avstrijskega prestolonaslednika je b la torej ie naključje kar so spoznali tud:. iz dejstva, da je smrt Večeruve nastopila nekoliko ur prej Zdi se, da so nekatere visoke osebnosti že tedaj verjele tej verziji, med drugimi tudi cesarica Evgenija. Avtor sam je slišal to zgodbo večkrat iz ust cesarjevega hišnega zdravnika dr. Kerzla, ki je s tem potrdil uradno izpoved svojega prednika, barona Widerhoferja. go mrtvecev. Mnogo ljudi pogrešajo. Žareča lava se steka sedaj v neki zaliv, ki ga je že napolnila, pred zalivom pa je nastal nov otok. Ognjenik je zadnjič deloval leta 1874. Dalje poročajo o silovitem tajfunu, ki se pomika iz sredine Čušimske morske ceste proti Južni Koreji, kjer so viharji v zadnjem času že ponovne povzročili veliko razdejanje. 4 N E K T A Dvorni astrolog francoskega kralja Lu-dovika XI. je napovedal smrt kraljeve lju-bavnice. Ko je ta kmalu potem res umrla, je bil kralj besen in sklenil je, da bo preroka dal obglaviti. Pozval ga je k sebi in ga je vprašal: »Ker znaš smrt drugih ljudi tako dobro napovedovati, mi lahko še to poveš, kdaj boš ti sam umrl, kaj ne?« »Gotovo, tri dni pred Vašim Veličanstvom!« je dejal prisebni astrolog. Kralj ga ni dal usmrtiti. VSAK DAN ENA or »Jure, ti pa goniš, kakor da ti je sam živi vrag za petami . . .« (»Humorist«) .---- MICHEL ZfiVAODt 170 Don Juan roman. »Sire,« pravi, »prosim vas pravice za svojega soproga Klotarja, gospoda Ponthuškega. Če je bogokletno, da mu že zdaj dajem ta naslov, naj me sveta Devica prizanesljivo sodi. Sire, ako vas je volja, lahko udarite gospoda Ponthuškega, kajti človeška moč je v vaših rokah; ne morete pa ubraniti Leonori de Ulloa, da ne bi razglasila obtožbe, zaradi katere ga preganjajo, za krivo in lažno. Z uporom, ki mu ga očitate, meri vaše veličanstvo na to, kar se je zgodilo v Arronškem dvorcu. Kot kralj in vitez bi bili storili isto kakor on. Upor, sire, upor zoper zakon časti, ki je nad vsemi drugimi zakoni, bi bil zakrivil tedaj, ko bi ne bil pomagal dekletu, ki so ji ponoči, v njeni lastni hiši, z orožjem v rokah zavratno hoteli storiti silo. Kar pa zadeva drugo točko obtožbe, odrekam, kakor vsakomur drugemu, taiko tudi vam pravico, da bi razglašali mojega gospoda Ponthuškega za izdajalca kogar ali česar si bodi. V poroštvo zanj zastavim vse, kar koli imam bodi v Španiji bodi na Francoskem, tako mi mojega ullojskega imena in moje krščanske vere. Prosim vas torej za popolno in neokrnjeno pravico.« »Pravica vam bodi!« Kralj je izrekel to besedo z mrkim glasom, v katerem začenja drhteti gnev. Nato doda: »Pravica, popolna in neokrnjena: sodniki naj jo odmerijo. Bog ne daj, da bi postavljal vašo trditev, ki jo podpirate s takšnim poroštvom, v dvom. Toda kraljeva veljava se mora ohraniti. Plemič Ponthuški bo sojen. Če je nedolžen, bo izpuščen na svobodo. Če je -kriv, bo kaznovan. Idite, gospodična ...« Leonora se ne vara: to pomeni obsodbo — obsodbo na smrt. Še enkrat pogleda kralja; vidi ga neizprosnega. Za hip omahne. Toda njen ponos premaga slabost. Prošnja ji sili iz srca na ustnice. A ne! Milosti prosit ni prišla. Prikloni se kralju kakor terja dvorsko obredje, hkratu pa reče s trdim glasom: »Hči namestnika de Ulloa bo torej od danes naprej vedela, da pri francoskem kralju ni najti pravice.« Namesto odgovora se Franc I. obrne h kapitanu telesne straže, ki je brezčutno prisostvoval nastopu. »Bervieux,« pravi, »avdienca je končana. Podajte hčeri namestnika de Ulloa roko; moj bratranec, cesar Karel, jo je toplo priporočil moji naklonjenosti, in temu naj se zahvali, da me ni pripravila ob potrpljenje. Poskrbite, da ne bo mogla zapustiti svojega dvorca, dokler ni upornik Klotar Ponthuški prijet. Idite, gospodična; ako bi vztrajali v svojem čudnem vedenju, bom v svoje veliko obžalovanje prisiljen, ravnati tudi z vami kakor z upornico.« Čudno: po vsem tem je Leonora zapustila Lou- vre močnejša, kot je bila prišla. Srce ji je polno trdne volje, braniti njega, ki ga je v nedolžni drznosti že naorej imenovala svojega soproga, proti vsem in vsakomur, tja do sodbe in morišča, prav do poslednje minute življenja. Pred ograjo Arronškega dvorca razpostavljajo straže: Leonora je ujetnica. Še malo ji ni mar. A njene moči so pri kraju, duša v prsih ji omaguje. Zateče se k molitvi, v kapelico beži. Toda Leonora se ne ustavi pred oltarjem, niti ne pred namestnikovo rakvijo; pred ploščo, v katero je vrezano ime Agneze Sennecourske, se spusti na kolena! In njena molitev se prične takole: »O ti, ki si umrla od iznevere kralja Franca... o ti, ki ta je Filip Ponthuški položil v grob!...« xxvi Rokovnjaška kraljica Bila je nedelja. Nedelja, prvi dan februarja leta 1540 ... Pariz je brez posebnega razburjenja vzel na znanje, da so imeli stražniki de Creixmarta vso noč boj, ko so hoteli nekje v Sekirni ulici prijeti nekakšne puntarje. Takšnih prask je bil Pariz vajen. Šele ko se je raznesel glas, da upornikov ponoči niso dobili v pesti, so jeli nedeljski brezdelniki pritiskati proti Sekirni ulici, da bi videli kako in kaj. Okrog desetih dopoldne se je gnetla po tesnih in krivenčastih, drugače tako mirnih sosednjih ulicah gosta množica zijal... To je bilo nekako ob času, ko se je Leonora de Ulloa odpravila iz Arronškega dvorca v Louvre. Od trenutka, ko sta se bila Grobar in Lepoglavec v svojem znaminitem razgovoru polakomnila bogate nagrade in storila sklep, da jo zaslužita, veliki profos še ni bil dal novega povelja za naskok. Ne samo, da je hotel privoščiti svojim ljudem oddiha, ampak upal je tudi, da bo ta mir, ta obči molk pred viharjem, zmedel oblegance. Koliko jih je še bilo? Koliko žrtev bo terjal novi naskok? Croixmart je skrbno vodil priprave za odločilni udar. Častnikom je natančno naročal, kaj naj store. Svoje stražnike je razdelil na tri krdela, ki naj drugo za drugim naskočijo krčmo... Prav tedaj je stopila iz krčme osamljena ženska. Za trenutek je obstala pred zi j očimi vrati, nato je krenila naravnost proti velikemu profosu. Ta ženska je bila bleda kakor mrlič. Opotekala se je. Toda v očeh ji je tlela divja odločnost »Vsaj ena je prilezla iz luknje,« je rekel Croix-mart. »Zgrabite jo in jo pri tej priči odvedite n» vešala pri Tržnici!« Vlačuga je turobno mahnila z roko. Raztrgala si je obleko, razgalila nedra in s prstom pokazala na široko in globoko rano, iz katere ji je curljala kri. »Zaman,« je rekla s hropečim glasom. »Saj ne bi prišla do tržnice. Še nekaj minut, pa bom mrtva.« Croixmart je zadržal stražnike, ki so hoteli planiti na deklino. Francija na novih potih Nekaj švicarskih informacij o življenju v Franciji, o notranji ureditvi in načrtih za bodočnost Kaj pravi novi zunanji O razmerah v Franciji po premirju se iz prvega vira le malo izve. Navezani smo v glavnem le na posredna poročila, v zadnjem času še največ na iniormacije švicarskega izvora. Nekateri švicarski listi, zlasti francoski, so odposlali v novo Francijo svoje posebne poročevalce, ki sedaj obveščajo javnost o življenju v nezasedeni in zasedeni Franciji. Nekaj takšnih informacij smo objavili tudi mi, danes pa posnemamo po švicarskih listih še nekaj podrobnosti, ki bi utegnile zanimati naše či-tatelje. Načrti maršala Petaina V ženevskem listu »Journal de Geneve« objavlja njegov posebni poročevalec v Franciji Robert de Traz zanimivo reportažo pod naslovom: »Francija v Vichyju«. Iz nje posnemamo nekaj odstavkov, ki se tičejo načrtov maršala Petaina. Robert de Traz piše med drugim: »Ideja maršala Petaina je jasna: okrepiti izvršno oblast, jo poenostaviti in osvoboditi. Kot inteligenten vojak uporablja svoje duhovne izsledke in svojo staro izkušenost pri reševanju državnega problema, in sicer tako, da je postavil šefa, uve-ciji hierarhijo, odgovornosti in disciplino. Tako nekako kakor se to vrši v vojski, kjer nobenemu ne pade na misel, da bi volil generala ali da bi ga dal nadzirati po podrejenih. Nobenega dvoma ni, da zali; eva družba, ki je vedno bolj komplicirana v svoji organizaciji in vedno bolj različna glede svojih smotrov, zastopstvo pri oblasti. Zato bosta uvedeni dve zbornici: ena, ki bo, kakor se zdi, zbornica od-ličnikov (kar spominja na restavracijo), druga pa spodnja zbornica, ki bo združevala odposlance korporacij. Prav za prav pa vse to še ni uradno. Ali bo zares ustanovljen korporacijski sistem v pravem pomenu te besede? Naj bo že s tei n ze kakor koli, stari maršal hoče vnesti nekoliko reda v duhove in v stvari ter vrniti prvenstvo pojmom dela in domovine On smatra, da morajo biti družina, pcklic, dežela — te bistvene stvarnosti in sestavni elementi države — zaščitene po državi, ki mora poslušati njihove zahteve ter postopati kot razsodnik, da jih medse-boiio spravi. Temu bi torej lahko rekli realizem, kar ni nekaj takšnega, kar bi moglo presenetiti opazovalca francoskih zadev. Kajti ta država je idealistična in realistična po vrsti, kakor to pač zahtevajo prilike in potrebe. E^tlerjeva izjava Inteligentni Jean Mistler, dobri poznava c j ivvTope, ki je marsikaj v naprej predvideval, mi ie dejal: »Francija v tem t:\-.iutku čisti vsako ideologijo. Preveč so ji iuguli. Ona se posveča sedaj predvsem ra: gam, ki jih postavljajo vprašanja zopet ne vrnitve beguncev na domove ter prehrane. Želim, da bi ne delala več politike ter da bi se zanimala samo za upravna n tehnična vprašanja. Ne potrebujemo n'.-;.;•.•■ <• mistike, te stare izrabljene besede, ki s.uži v,.;mu,« Gre za revolucijo Francoska država bo avtoritarna ... Ne- načrti, ki se pripravljajo in o kate-ih so mi zaupali kako besedo, bodo marsi-. : . presenetili. Kajti dejansko gre tu za : evolucijo, ki je nacionalna, saj je bila :-jena v službi domovini. Ona pa je ka-. venčna in gre stvarem do dna. Ona hoče obnoviti in prenoviti. V tem pogledu so novi reformatorji odločni. Le na vprašanje, kaj misli o tem narod, je bil težak odgovor, kajti 25 milijonov Francozov živi na zasedenem ozemlju, medtem ko je med ost: imi lo milijoni precej beguncev, ki so brez pravega medsebojnega stika. Domnevati pa smemo, da bosta spoštovanje in hvaležnost, ki ju vzbuja maršal Petain, povedli narod za njim... Ako je režim iz leta 1875 padel s tolikšno lahkoto, se je to zgcclilo zato, ker ni nihče več vanj verjel. In revolucija je bila med drugim izvršena zato, da bi narod ušel obupu...« mmister Isti poročevalec objavlja tudi svoj razgovor z novim zunanjim ministrom Bau-douinom, ki mu je dejal med drugim: »Totalna revolucija, ki jo sedaj začenja Francija, je bila pripravljena v preteklih 20 letih, ki so bila leta negotovosti, nezadovoljstva, odvratnosti in prikritih vstaj, leta, ko pod lažnimi režimskimi videzi dejansko že gloda Francijo revolucija. Sesti februar 1934, socialni nemiri leta 1936, in 1937. pomenijo naraščanje mrzlice brez rezultata, mrzlice, ki je le še povečala slabosti in nered. V vojni je tvor dozorel. Ze pred časom se je del Francozov izven strank, ki so jih v enaki meri odbijale, zlasti med mladino, prostovoljno odrekal javnemu življenju, ki je bilo korumpirano, ter sanjal o politični in moralni preobrazbi domovine. Te težnje so sedaj spremenjene v dejanja. Naša revolucija, ki je izraz neštetih želj, bo sedaj rodila svoje sadove. Pripominjam, je nadaljeval zunanji minister, da je bila ta revolucija prostovoljna. Mi ne posnemamo naših zmagovalcev*in se ne trudimo, da bi jim ugajali s tem, da se oddaljujemo od parlamentarnih oblik, ki so jih oni tudi obsodili. Mi hočemo za probleme, ki se danes postavljajo sleherni družbi in sleherni državi, najti francoske rešitve. Rešitve, ki odgovarjajo našemu značaju, našim potrebam in našim najboljšim tradicijam. Francija, kakršna je bila vedno, bo tudi v jutrišnji Franciji. S tem, da smo zavrgli naše pomanjkljive ustanove, da smo končno svobodni v svojem obnavljanju in presnavljanju, bi nam nihče ne mogel oprostiti, ako ne bi uspeli. Ta možnost ustvarjanja nečesa novega povzdiguje ljudi vseh vrst, ki nam prinašajo svojo pomoč in ki jih bomo uporabili na točno določenem mestu, kjer bodo lahko dali vse iz sebe. Kariera je odprta vsem Francozom, ki so zaslužni in dobre vere, seveda pod pogojem, da hočejo zares služiti domovini. Svet pred 10. majem 1940 je dokončno pokopan. Kmalu bodo vzpostavljeni novi odnošaji med kapitalom in delom, nova upravna ureditev, novi vzgojni režim ter življenjske zamisli, ki slone na avtoriteti, redu in poslušnosti. Naša zunanja politika bo odvisna od tega režima. Trenutno pa, ko vam to govorim, je ona seveda obsojena na čakanje, kajti mirovna pogodba še ni podpisana, medtem ko se naši odnošaji z Nemčijo in Italijo omejujejo le na stike v komisijah za premirje. Ne pozabljam, da smo poraženci. Nekatere pobude so nam zaradi tega prepovedane. Toda nihče nam ne more odvzeti naše časti, našega dostojanstva in naše hladnokrvnosti.« Maršalove metode List »La Suisse« pa po članku Armin-gona v iistu »Nouveiliste« takole označuje metode maršala Petaina: »Šef države razširja svoja raziskovanja v vseh smereh, da bi z vseh obzornih vidikov zbral ideje in ljudi, ki bi mu mogli pomagati, ga podpreti, mu svetovati ali staviti francoski vladi na razpolago svoje izkušnje. Vsak dan posveti temu informativnemu delu več ur, med katerimi sprejema v svoji delovni sobi vse one, od katerih pričakuje kako pametno mnenje, trezne, koristne in neinteresirane nasvete. Tako vidimo, kako se vrste v maršalovi predsobi gospodje Bergery, Doriot, Deat in Maurras (po večini znani desničarji). Nasproti nikomur ne kaže maršal nenaklonjenosti. »Kaj vi mislite o tem?« — vprašuje maršal. Ali ste za sistem ene same stranke, za korporacije, za pokrajinske zbore? Sam manj govori in pusti, da govore drugi. Pozorno pa zasleduje prikazovanje stališča svojega sobesednika, posluša in takole zaključuje svoje razgovore: »Kar mi pripovedujete, me zelo zanima... Prepustite mi vaše beležke ali pa mi napišite o tem nekaj... Kratko poročilo.« Tako se maršal informira. On hoče biti čim bližje dejanski Franciji. Med njo in seboj noče nobenega posredovalca. Njegova metoda je metoda realizma.« ŠPORT Konec tenisa v Planici V singlih je zmagal Boris Smerdu, v doublih tudi on skupno z Bogdanovičem, med damami pa je bila boljša Mitičeva pomisleki »Obzor« oojavlja uvodnik, v katerem pravi, da se iznašajo v javnost politični pcgledi, ki v hrvatski javnosti ne vzbujajo zaupanja. Tako se je n. pr. te dni del zemljoradniškega tiska (ta stranka je po dr. Cubriloviču zastopana v vladi op. ur.) zavzemal za ustanovitev bloka, ki naj bi ga tvorile HSS, zemljoradniška stranka, »narodna omladina« in delavci. »Obzor« smatra, da je to obnavljanje formule prof. Dragoljuba Jovanoviča, ki ga je zemljoradniška stranka baš zaradi tega izključila, češ da je to demagogija. Identificiranje programa srbskih zemljoradnikov s programom HSS je po mnenju zagrebškega lista povsem pogrešno. Odločno odbija »Oozor« tudi sugestijo »Samouprave«, ki se zavzema za to, da bi bili JRZ in HSS edini politični predstavniki nove situacije. To bi predvsem značilo likvidacijo KDK, kar se protivi stališču dr. Mačka in kar bi škodilo sodelovanju Hrvatov in Srbov. Razen tega bi pomenila taka kombinacija, da HSS prepušča bosanske muslimane interesni sferi JRZ. Na to ne more pristati nobena hrvatska politična stranka — HSS bi tudi prišla napram JRZ v povsem podrejeni položaj, ker bi sama ostala le predstavnica Hrvatov, Srbe, Slovence, muslimane in še narodne manjšine povrh pa bi predstavljala JRZ. To bi imelo za posledico politično izolacijo Hrvatov, za kar so se zalagali srbijanski politiki od Pašiča do Stojadinoviča. V ostalem bo minister KTlenovič s svojimi muslimanskimi pristaši brez ozira na JRZ prej ali slej sodeloval s HSS. Slovenci pa tudi ne morejo vezati svojega sodelovanja s Hrvati na JEZ. kateri »Obzor« povrh očita, da se po svojih organizacijah, zlasti po Jugorasu, ogreva za sistem, ki ni v skladu z načelom ravnopravnosti, kakor je utrjeno v sporazumu cd 26. avgusta. O šolskih reformah Povodom nastopa podpredsednika JRZ dr. Korošca kot ministra prosvete, objavlja glavno glasilo stranke »Samouprava« programatičen članek o potrebi nove šolske politike. »Samouprava« zahteva, da se izvrši temeljita redukcija gimnazij ter da se mesto njih ustanovijo strokovne, predvsem poljedelske srednje šole, ki naj bodo organizirane po raznih krajevnim razmeram primernih tipih. Predlog beograjskega lista je ponavljanje stare fraze, ki jo ču-jemo že dolga leta. Misel je gotovo pravilna, toda v praksi se je pokazalo, da ne zadostuje ustanavljati razne strokovne srednje šole, iz katerih absolventi silijo potem — v pisarne. p Zanimiv sklep mestč Sušaka Zagrebški listi poročajo s Sušaka, da je tamkajšnji občinski odbor sklenil odvzeti sedanjemu Masarykovemu šetališču njegovo ime, ki ga je d.obifla ta lepa sušaška cesta po velikem slovanskem filozofu in prvem predsedniku bivše češkoslovaške republike. Masarykovo šetališče bo spojeno s Kačičevim šetališčem pod novim imenom »šetališe dr. Vladka Mačeka.« Sušaški mestni svet je smatral, da s tem sklepom najboflje počasti voditelja naroda ob njegovem rojstnem dnevu. Zlo intervencij na Hrvatskem »Hrvatski glasnik«, glasilo Hrvatske se-ljačke stranke za Dalmacijo razpravlja v uvodniku o nedavni odredbi bana dr. Šu-bašiča proti intervencijam. List hvali odredbo dr. šubašiča in pravi, »da smo prišli v kratkem času naše samouprave tako daleč .da ni bilo mogoče več ničesar doseči v uradih vseh mogočih vrst brez prejšnje intervencije. Na drugi strani pa je bilo zopet toliko intervencionistov po državnih in samotipravnih uradih, da se jim sploh ni bilo mogoče več ogibati. Z odredbo bana dr. Subašica je storien temu nevzdržnemu stanju konec. Z njim so odstranjeni vzroki za počasno poslovanje naših oblasti, zaradi česar smo čuli zadnje mesce toliko pritožb. Državni aparat je tu zato, da izvršuje zakone. Naloga narodnih zastopnikov pa niso večne in vse- i mogoče intervencije, nego sprejemanje za- I kanov in njihovo spreminjanje, če ne odgovarjajo več narodnim potrebam. Z intervencijami se lahko obide zakon, vendar koristi to samo posameznikom, škoduje pa narodu in narodni skupnosti. Zaradi tega je treba interventionistični sistem brezpogojno iztrebiti iz našega javnega življenja.« Napad na obstoj Narodne banke V razpravo o podržavljen ju Narodne banke ie posegel tudi »Beograjski Lloyd«, ki objavlja dopis iz sredine beograjske čaršije. Dopds pravi med drugim: »Kdor se vtika v »Narodno banko« se vmešava v najbolj življenske interese našega gosoo-darstva, predvsem pa srbskega. Inciativa za podržavljenje Narodne banke predstavlja pravi napad na njen obstoj. Istočasno pa je tudi napad na srbsko narodno gospodarstvo. ker predstavlja Narodna banka pretežno srbsko gospodarsko ustanovo, katere velika večina delnic ie v rokah srbskih ljudi.« Poslednja izbira pred napadom V svojem komentarju k Hitlerjevemu govoru piše švicarski list »Neue Zurcher Zeitung« med drugim: »V trenutku, ko se zde vrata za mir še enkrat odprta, ni več vprašanie napada na angleške otoke na prvem mestu v ospredju. Vendar pa ga tudi v tei zvezi ne moremo enostavno izločiti. V sedanjem stadiju pa možnost invazije, to se pravd množestvenega izkrcanja čet. katerega tež-koč nemško vojno poveljstvo gotovo ne podcenjuje, očividno ni v ospredju. Bolj verjetna se zdi možnost mnOžestvenih letalskih napadov in nobeneaa dvoma nu da lahko nemško letalstvo s sredstvom naraščajočega bombardiranja prizadene Angliji strašno škodo. Morda ie Hitler mislil na to. ko je v rajhstagu izjavil, da si je »pred bližnjimi dogodki olaišal svoio vest«. Povsem realna nevarnost uničujoče akcije nemškega letalstva bo nedvomno slehernemu odgovornemu državniku v Veliki Britaniji narekovala proučitev nemške mirovne ponudbe, pa nai si bo sicer angleška vlada še tako na jasnem, da ie Hitler s svojim pozivom ne le računal z najglobljimi notranjimi željami svejega naroda, temveč da tudi upa izogniti se s tem še nepredvidenim svetovnopol ltiinim zapleti j ajem, katerim bi bila Nemčija celo po zmagi nad Anglijo izpostavljena spričo zadržanja Zedinjenih držav Severne Amerike.« Koncentracija nemških bank na Slovaškem Slovaška službena agencija »Slovak Press« obvešča v svojem biltenu, da je bil pred kratkim podpisan v Bratislavi sporazum med Slovaško in Nemčijo o koncentraciji nemških bank na Slovaškem. Nemški kapital na Slovaškem bosta odslej reprezentirali samo dve nemški banki, od katerih ima bratislavska podružnica nemške Union banke kapital 50 milijonov slovaških kron, kapital Nemške trgovske in kreditne banke kot delniške družbe pa se bo povečal od dosedanjih treh milijonov 750.000 na 30 milijonov slovaških kron. Prva banka bo imela v državi štiri, druga pa devet podružnic. Nemški banki bosta prevzeli v svoje roke naslednje slovaške banke: Spiško banko, čehorsko banko v Sp. Medzovi, bančno podjetje Franki v žilini ter Prievidsko banko. Razen tega pa bo Union banka prevzela tudi del kapitala Ceškomoravske banke (prejšnje Le-giobanke) ter podružnice Slovaške splošne kreditne banke v Banski Bistrici, Pre-šovu in žilini. Tudi madžarske banke bodo odslej koncentrirane v Prvi bratislavski banki za štednjo s kapitalom 7.5 milijona kron. Ta koncentracija pa je po pisanju »Slovak Pressa« vezana na dovolitev Slovaške banke za Slovake na Madžarskem. Baje je o tem že dosežen sporazum z madžarsko vlado. Mobilizacija itarodnil sil v Švici švicarski Bst »Neue Zurcher Zeitung« je pred kratkim objavil uvodna razmišljanja o načinu in sredstvih prilagoditve Švice novemu stanju na evropskem kontinentu, in sicer pod naslovom: »Mi in Evropa«. članek je v Švici naletel na veliko odobravanje in Ust je objavil že več pisem svojih naročnikov o tem vprašanju. Posnemamo iz enega izmed njih, objavljenega v listu z dne 18. t. m, nekaj značilnih misli: »V članku ste spregovorili te srca tisočerim zvestim državljanom, ki so pripravljeni, da doprinesejo tudi žrtve k ureditvi naše svobode. Vsi spoznavamo, da mora nastopiti spremembo, in sicer nagla. Toda največje premoženje naroda je v njegovi lastni moči. Tak« je treba te sile mobilizirati ter uveljaviti. Da nam v naši Švici ni več potrebna čista strankarska politika, to dobro vemo. Naša demokratična državna misel mora biti v vsakem primeru ohranjena, a vsakdo seveda ve, da se je naša demokracija »prerasla«, kakor zelenjavno steblo v vrtu, ki išče samo Se smer, ki pa je zaradi tega postalo neužitno. Vzemimo mu njegovo dobro seme hi posejmo ga po tleh, zoranih v težkih časih, za novo dozoritev. Komisije strank po starem receptu pa za tako delo ne zadoščajo več. Mi imaimo v Švici mnogo pametnih, inteligentnih in delavnih ljudi, a zdi se, da so vsi kjerkoli aH kakorkoli zavi-rani v svojem delu...« Svetovna medcerkvena zveza Med nekatohškimi krščanskimi cerkvami obstoja posebna »Zveza za mednarodno prijateljstvo s pomočjo cerkev«, ki ima svoj sedež v Ženevi Tej zvezi pripadajo predvsem pravoslavne avtokefalne cerkve in pa protestantske cerkve raznih konfe-sij, med njimi anglikanska cerkev. Tudi jugoslovenska pravoslavna cerkev je vča^ njena. Svetovna zveza ima svoj glavni svet v ženevi, posamezne cerkve pa imajo svoje nacionalne odbore ln več teh nacionalnih odborov tvori regionalni odbor. Tak regionalni odbor obstoja tudi za balkanske države. Pripadajo mu Jugoslavija, Bolgarija, Grška ln RumuniJa. Lani je imel ta odbor svoje zasedanje v Sofiji, letos se vršijo seje v Novem Sadu. Pričele so včeraj in bodo trajale tri dni V Novi Sad so prispeli delegati naše, bolgarske in grške pravoslavne cerkve ter odposlanci centralnega odbora iz ženeve. Rumunski delegati radi notranjih homatij v tej državi niso prišli. Sejam odbora predseduje novosad-ski pravoslavni vladika Irinej Cirič, < O poteku sobotnih iger v okviru teniškega turnirja SK Ilirije v Planici smo na kratko poročali že v nedeljski številki našega lista, danes pa objavljamo — ker v nedeljo zvečer ni bilo mogoče doseči tele-fonične zveze z Ratečami — še nekaj podrobnosti o drugem dnevu tega uspelega otvoritvenega turnirja na novih teniških igriščih poleg slavne planiške skakalnice. Vreme je bilo prireditvi do zadnjega naklonjeno, le v nedeljo je bilo treba tekme prekiniti dobre pol ure zaradi močnega naliva. Vsi igralci — navzočni so bili samo najboljši iz Slovenije in Srbije, medtem ko se Hrvati vabilu niso odzvali ;— so bili gostje Ilirije in zlasti Srbi niso mogli prehvalitl naravnih lepot in gostoljubnosti Bitenčevih, ki so vzgledno skrbeli za tekmovalce. V domu Ilirije je bil te dni zbran tudi ves »generalni štab« kluba s predsednikom dr. Lapajnetom, podpredsednikom Betettom in predsednikom teniške sekcije dr. Murkom, v soboto pa je prispel tjakaj tudi predsednik srbske teniške zveze g. Sava Grujič. V finale turnirja sta prišla Branovič, velika nada srbskega tenisa, in pa Boris Smerdu. Oba sta svoje nasprotnike gladko odpravila in se potem sestala v tipični prvenstveni borbi, ki jo je Smerdu odločil zase. Prvi set je igral Smerdu ofenzivno, Branovič pa je nabiral točko za točko. Tako je ta set tudi dobil s 6:2 in vodil v drugem s 4:2. Sedaj je Smerdu spremenil svojo taktiko in prepustil ofenzivo Branovi-ču. Igra ni bila več tako lepa, toda Smerdu je izenačil in set dobil. V zadnjem setu je bila slika enaka. Branovič je vse češče grešil in Smerdu je bil stalno v prednosti ter slednjič tudi ta set s 6:3 odločil v svojo korist, tako da mu je uspela revanša za poraz pred tednom dni v Beogradu. Bogdanovič in Blanke sta bila semifina-lista. Prvi je v dveh setih po lepi in zanimivi igri premagal Bojoviča, v semifinalu pa je izgubil z 1:6, 2:6. V ostalem je Bog-danovičeva domena double, kjer je za Ku-kuljevičem in Mitičem gotovo najboljši igralec v državi. Blanke je v semifinalu izgubil proti Branoviču, kateremu je prizadel mnogo težkega posla. Blanke je tre- ZPK Po prvih štirih ligaških tekmah za klubsko prvenstvo Jugoslavije je v vodstvu dubrovniški Jug z dvema tekmama in 132 točkami. Sledita mu s še po dvema tekmama Jadran z 98 točkami in ZPK s 97, nato pa s po eno tekmo Viktorija s 55 in Ilirija s 54 točkami. S srečanjem ZPK—Ilirija bo jutri končana prva četrtina tega obsežnega turnirja. — Preden se je začel, je bilo splošno mnenje, da ga bo spričo obilice terminov, ki jih zavzema, težko ali pa sploh nemogoče izvesti, zlasti še v letošnjem klavrnem poletju. Ko pa so pričele prihajati odpovedi velikih mednarodnih reprezentativnih srečanj, pa je postalo jasno, da bodo vprav ligaške tekme izpolnjevale ves letošnji plavalni tekmovalni spored ln da moramo biti zadovoljni, da jih imamo, sicer bi bila sezona kaj prazna! Jutrišnja tekma bo po skoro dveletnem presledku v Ljubljani prva večja plavalna prireditev. Naneslo je ,da se sreča Ilirija baš z ZPK, z novincem v plavalni ligi, ki mu je letos prva in edina dolžnost, jugoslovenski športni javnosti dokazati svoj »raison d* etre« v ligi. V Ljubljani ima to dejstvo še posebno privlačnost, ker je baš Ilirija ona, na katere račun so prav za prav »ZPK-ši« prišli v ta turnir in pred še o Jeseniškem športnem dnevu Kakor smo poročali že v ponedeljski izdaji našega lista, je SK Bratstvo na Jesenicah minulo soboto izvedel velik športni dan z zelo bogatim in pestrim sporedom v več športnih panogah. Dodatno k temu poročilu naj navedemo še naslednje: V tabletenlškem turnirju so se med posamezniki plasirali v finale Marinko in Lazar (Hermes), Strojnik (Planina) in Krečič (Mladika). Končni izid med njimi je bil naslednji: Marinko—Strojnik 2:0, Krečič—Lazar 2:0, Marinko—Krečič 2:0. Zmagal je Marinko. Na dobro uspelem atletskem mitingu je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov, med njimi predvsem Mausarjev novi državni rekord v metu kopja z 62.59 m (prejšnji rekord 61.57 m), Na mitingu je bilo žal premalo sodnikov, tako da ta rekord ne bo mogel biti priznan. Zelo dober je bil tudi Račičev čas na 100 m. V štafeti na 4X100 m je bil vrstni red naslednji: 1. Ilirija 46.8, 2. Planina 47.8, 3. Bratstvo 50.4. V odmoru popoldanskih nogometnih tekem je bila še zadnja točka atletskega mitinga, in sicer v balkanski štafeti (800x 400 x 200X100), v kateri bo nastopila štiri moštva. To je bila najzanimivejša točka dneva. Na prvi progi na 800 m sta se borila Ilirijan Oberšek ln Košir od Planine, med katerima je slednji tik pred ciljem pretekel odličnega Oberška. Oba tekača sta trenutno v odlični formi, saj sta šla oba pod 2 minutama. V štafeti je z majhnim naskokom zmagala Ilirija pred Planino. Vrstni red je bil tale: 1. Ilirija 3:28, 2. Planina 3:29, 3. Ilirija II 3:45, 4. Bratstvo 3:48. Glavna nogometna prireditev je bila prijateljska tekma med domačim Bratstvom in Gradjanskim iz Zagreba, ki se je končala s 6:5 (4:3) v korist Zagrebčanov. Gradjanski je imel v svojem moštvu tri ligaške igralce, bil pa je kljub temu še dovolj močan, da je s tesno razliko enega gola spravil zmago. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik Erlih. Organizacija te velike športne manifestacije na Jesenicah je bila kljub obsežnemu sporedu dveh dni brezhibna. V nekaj vrstah Med nedeljskimi nogometnimi dogodki je treba naknadno zabeležiti še nekatere, ln sicer predvsem izida dveh kvalifikacij- nutno gotovo najboljši Igralec v Sloveniji in je premagal oba svoja konkurenta ši-vica in Albanežeja. Tudi Albaneže je izredno siguren in hiter igralec z izborno kon-dicijo in bo lahko žel še dosti večje uspehe, če se priuči igrati na mreži in volley. Dr. Egon Smerdu je izgubil proti Albane-žeju, več uspeha pa je imel v doublu s šivicem, kjer sta zmagala proti Albaneže-ju—Banku in izgubila šele proti Branoviču in Bojoviču. Velik uspeh je zabeležil tudi ilirijanski junior Luckmann, ki bi bil skoraj premagal Bogdanoviča. Igral je izredno pametno in požrtvovalno, česar se ne more reči o obeh drugih juniorjih Milavcu in Per-lesu, čeprav gre nekaj njune forme tudi na račun treme pred beograjskimi »ka-noni«. Najboljši par v doublu sta bila Boris Smerdu in Bogdanovič, ki sta v finalu dobesedno pregazila svoja nasprotnika Bra-noviča in Bojoviča. V tej igri je prišla šele prav do izraza njuna vigranost in tehnika, zlasti v prvem setu, ko sta se kar igrala z nasprotnikoma. Med damami je Mitičeva zmagala nad Sernec—Mairovo s 7:5, 6:2. Mairova je odlično začela, potem pa popustila in izgubila prvi set. V drugem ni bila več dovolj borbena in je še tega prepustila Mi-tičevi. Igra, ki jo je pokazala je bila dosti boljša kakor v Beogradu, treba pa ji je predvsem kondicije. Mitičeva je igrala sigurno in ni odnehala, čeprav ji je sprva kazalo slabo. Med zadnjimi rezultati bi bilo omeniti še naslednje: Slngle: Bogdanovič—Bojovič 6:2, 6:4, Smerdu—Bogdanovič 6:1, 6:2, Branovič— Blanke 6:2, 6:4. Finale: Smerdu—Branovič 2:6, 6:4, 6:3. Double: Smerdu-Bogdanovič—Blanke-Markovič 6:1, 6:1, Šivic-dr. Smerdu—Al-baneže-Blanke 6:3, 6:4. Bra^ovič-Bojovič— Luckman-Milavec 6:3, 6:3, Branovič-Bojo-vič—šivic-dr. Smerdu 6:3, 3:6, 6:1. Finale: Smerdu-Bogdanovič—Branovič-Bojovi^ 6:0, 6:2. Dame: Mitič—Sernec Maire 7:5, 6:2. komaj pol letom še po svojih »diplomatskih predstavnikih« dopovedovali, da Ilirija kvalitativno ne spada več v družbo najboljših jugoslovenskih plavalnih klubov ter njeno mesto pripada njim. Pokazati Ljubljani in preko nje vsej jugoslovenski javnosti, da je v letošnjem li-gaškem turnirju Ilirija najresnejši kandidat za prvo mesto, ne pa za izpad iz lige — pa tudi, da zagrebški plavalci še niso dorasli ambiciji, da zavzamejo mesto Ljubljančanov v ligi, to je jutri naloga iliri-janskih tekmovalcev! — Ze sam spored srečanja ZPK—Ilirija bo pester in zanimiv dovolj. Izpopolnilo pa ga bo še prijateljsko srečanje druge garniture našega ligaša in pa najboljših plavalcev Maribora—MPK. V svoji drugi garnituri ima Ilirija predvsem mlajše moči, ki se pripravljajo za vstop v ligaško moštvo in težke naloge, ki jih tam čakajo. Vse tiste, ki jih danes gledamo kot »Ilirijo II«, bomo morda že jutri videli kot predstavnike Slovenije v borbi z najmočnejšimi v državi. Mariborski plavalci pa so tista idealna skupina mladih športnikov, ki propagirajo in na svojih ramah drže plavalni živelj na naši severni meji in se bodo tokrat prvič predstavili športni publiki slovenske prestolnice. skih tekem za vstop v hrvatsko odn. srb» sko ligo. V Slavonski Požegi je železničar iz Za« greba v prvi takšni tekmi zmagal nad tamkajšnjim Gradjanskim z 2:1. V Pančevu je Jugoslavija iz Jabuke odigrala že drugo kvalifikacijsko tekmo proti Hajduku iz Sarajeva. Proti pričakovanju je v tej tekmi zmagala celo dovolj visoko — 4:2 (2:1) — da se je plasirala v semifinale, v katerem bo morala do vstopa v ligo odigrati še dve tekmi s Skopskim športnim klubom. V tekmah za dunavski pokal je v Su-botici domači 2AK zasluženo zmagal nad svojim krajevnim rivalom Bačko z 2:0 (1:0). V Beogradu so imeli na Adi Ciganliji veslaške tekme za prvenstvo srbske veslaške zveze, za katere pa ni bilo posebnega zanimanja niti med občinstvom niti med veslači. Najmočneje sta bila na teh tekmah zastopana beograjska kluba Bob in Beograd, ki sta tudi zmagala v najvažnejših točkah, in sicer v štirici in osmercu. Varaždinska Slavija, ki se je svoječasno upirala, da bi igrala kvalifikacijske tekme za obstanek v ligi v zvezi z izredno pozicijo, ki so jo Bački priznali v Zagrebu, in grozila zaradi tega z izstopom iz HNS, je dala zdaj objaviti, da se bo pokoravala vsem odredbam HNS in igrala, kar ji bodo naročili, glede postopanja z Bačko in njo pa se bo pritožila na redni letni občni zbor HNS. Klub je obenem demantlral vse vesti, češ da ne bo več sodeloval v hrvatski ligi in odšel med divje klube. Konec tedna bodo plavalci sušačke Viktorije imeli prvo letošnje mednarodno srečanje v državi, in sicer z odlično madžarsko ekipo VSE iz Budimpešte. Ta klubska garnitura iz madžarske je zelo močna in bo gotovo lahko dobro merilo za trenutno stanje našega in madžarskega plavalnega športa. Dvodnevno gostovanje BIK v Mariboru Na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu se bo danes popoldne ob 15. pričel zanimiv teniški turnir, in sicer med Beograjskim teniškim klubom in ISSK Mariborom. Turnir bo trajal dva dni in sicer: danes v torek 23. in jutri v sredo 24. julija. Oba navedena kluba bosta nastopila s svojimi najboljšimi igralci, tako da je pričakovati zanimiv in napet potek tekmovanja. INSERIRAJTE V ..JUTRU"! - Ilirija I. in dvoboj MPK : Ilirija II. Jutri zvečer ob 21. v kopališču Ilirije BLIŽAJO SE SREČNI DNEVI ZA IGRALCE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Veliko žrebanje V. razreda 40* kola se prične v Beogradu dne 9, w avgusta in bo trajala do 7« septembra, Glavne milijonske premije bodo izžrebane v Nišu. Srečke za V. razred se obnovijo najkasneje do 4* avgusta. Novim naročnikom so pa na razpolago tudi med žrebanjem v številnih serijah — v domači glavni kolekturi drž• razred• loterije & 9 r 1 s » filo zii Planin Ljubljana, Beethovnova u". 14 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi In ftenitve se zaračunajo po Din • ea vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din L— ea besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek n enkratno objavo oglasa Dtn 17._. Službo dobi Beseda 1 din. daven 1 dm; za Šifro ali dajanje naslova 1 din. Najmanjši znesek 17 din. Pleskarja dobrega strokovnjaka, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Plastika«. 18109-1 Navij alca samostojnega, potrebujemo takoj. Mesto stalno. Ponudbe pod »Vikler« na — »Sedmu silu«, Beograd, pošt. pret. 728 18393-1 Dojiljo - sestro za dete 10 mesecev nujno iščem. Mesto stalno. Plača dobra. Potne stroške plačam. Pismene ponudbe s fotografijo in kopijami spričeval prejšnjih na-= pa En-gleska drogerija za g. A. Jovanoviča, Beograd. Kneza Mihaila 33. 18115-1 Slikarskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 18524-1 Prikrojilec za moško perilo verziran v delu po meri in na veliko, naj pošlje ponudbo na »Interre-klam«, Zagreb, Masary-kova 28, pod št. -»K— 5020«. 18097-1 1—2 železokrivca samostojna za akordno delo sprejme takoj ing. Josip Dedek, Ljubljana, Zibertova ul. 7. 18532 1 Avto-karoseristi! Sprejme se na Jugu države samostojnega karo-serista za jeklene konstrukcije. enega ličarja, dva komarja, izvežbana pri pločevini sli dva avto-kleparja. Ponudbe pod »Dobra plača« na ogl. odd. Jutra. 18542-1 Kuharico prvovrstno, popolnoma samostojno, sprejme takoj večja restavracija v Ljub'jani. Ponudbe z zahtevo plače pod »Prvovrstna kuharica« na oel. odd. Jutra. 18540-1 Beseda SO Dar. davek ? din. let * dtn rt Šifro Ji daj« ni* naslova — Nairrianiš" metek dn* 15 Dekle ve*če ma.'lo kuhe. išče službo kje na Gorenjskem. Marija CveVoar. Podnart 26. 18544-2 F-UHI Vafenef (ke) Brivskega vajenca sprejme salon Kirnič, Sv. Jerneja cesta 1. 18362-44 Vajenca za avtok"eparstvo sprejmem. Dudek Aloj? Glin-ška ul. 6. 17962-44 Beseda 1 din. davek 1 dm. za (ifrr ilt -jaianif naslova * din Maimanii' znesek 17 din Avto znamke Ford. tovorni, nosilnost 1000 kg, z bencinsko karto 40 Itr. tedensko, dobro ohranjen. prodam, Ignac An-drašič, Kranj 18151 10 Fiat Topolino v jako dobrem stanju proda, radi nakupa večjega voza, Urbane. Po-1 lanska c. 69, tel. 2541 18533 10 Avtomobilski motor dobro ohranjen, znamke Ford, tipe »A« 4-c!-linderski. kupimo. Ponudbe na American Motors. Ljuboana. Tvrše-va cesta 24. 18543-10 i li -ieseda 1 din, davek 5 dia. !a Šifro ali daianje naslova < din. Najmaniši znesek 17 din. Inštruktorja za nemško trgovsko korespondenco za takoj v Kranju iščem. Ponudb« pod »Perfekten v nemški korespondenci« na ogl. odd. Jutra. 18187-4 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din; za Šifro ali dajanje naslova S din. Najmanjši znesek 17 din. Vloge Kmeteke posojlln. ljubljanske rabim še kakih. 100 tisoč proti takojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica štev. 12. 18536-16 Posojila na zlatnino ln državne papirje preskrbim točno in hitro. RUDOLF ZORE Liubliana, Gledališka nI. 12 18335 16 /J' 1* Besed; 1 din. davek S din. za šifro ali aajanie naslov« s din Najmanjši znesek 17 dia Opremo za mlekarno še skoro novo, ugodno prodam do 28. VII. Ogled Tyrševa c. 37. 18539-6 Zlato 14-karatno, v palicah, prodam. Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod »Zlato«. 18529 6 Seseda 1 dta. davek * din. ta šifre tli daianie naslova \ din. Najmaniši znesek 17 dia Damsko in moško kolo novo, najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj Sv. Petra c. 85 (dvorišč). 18547-11 beseda 1 din, davek i din. za Sifrc ali dalanit naslova l din. Naimaniš' cnesek 17 din. Klet zračna in velika, se odda v najem, najbolj prikladna za vinsko skladišče ali kaj drugega. Najemnina nizka. Poizve se Krušič Ivan, Ljubljana, Bezenškova ul. 10. 18441-19 Svetlo delavnico dveh ali treh prostorov tudi izven centra iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj.« 18101-19 M ncseaa i um, > za Sifrc ali dajanje naslova 5 din Naimaniš' znesek 17 din. Stavbno parcelo 683 kv. m ugodno prodam v Rožni dolini cesta XXI. štrakl. Merč-nikova 6, pred Košeni-nom. 18523-20 Za din 65.000 prodam v lepem kraju Slovenije 1 hišo, obstoječo iz dveh stanovanj, po 1 kuhinjo in 2 sobi. Potreben kapital din 40.000. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Letovišče«. 18505-20 Mestna hiša trgovska, v centru, s posestvom, v Kočevju naprodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Sajovic, Kočevje. 18137-20 Večjo parcelo tudi dve manjši skupaj, za zidanje dvojčka, v Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zaiačko: »Skupna dolžina ob cesti 40 m«. 18523-20 Gozdno parcelo smrekovo, prodam po ugodni ceni v bližini Dol. Toplic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »100*. 18530-20 Enostanovanjska vila v Celja z vrtom, 20 minut od kolodvora, se odda s 1. septembrom v najem. Ing Godec, Polule 52, Celje. 18550-20 jtivall rteseda 1 din, davek i din. za šifro ali dajanje naslova 5 dia Najmaniši znesek t? din. Čistokrvnega volčjaka starega 1 do 1 ln pod leta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Volčjak«. 18521-27 50 S^SSMčm^ a LMMD BSZDeVEZNO MIRKIE PRI IGN.VOK UU S LIANA. TAVČAfiJEV« t Stanovanje Beseda 1 din, davek 9 din: za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din. Stanovanje dveh sob ta prltlklln se odda s 1. avgustom. Na jami 8 (nasproti policijske stražnice ▼ šiškl). 18527-21 Stanovanja Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Stanovanje 4 sob komfortno išče za takoj. Ponudbe poslati na Realitetno pisarno Adamič, Ljubljana, Gospo-svetska c. 7. 68537-21a Sobe išče Beseda 50 pa*. davek 5 »fin. tei S din ta šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 15. Prazno sobo aH sobo s kuhinjo lžčem. Ponudbe pod »66« na ogl. odd. Jutra. 18496-23a Opremljeno sobo do 20 del ▼ strogem v strogem centru Išče za takoj za 15 do 20 dni zakonski par. Ponudbe z navedbo cene na ogl. o to enostavno nego lahko vseka žena doseže, da videti 10 let mlajša. Imejte tudi Vi divno kožo in polt, s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle. S hranami za kože Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primero zajamčeni, sicer se Vam vrne denar. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9—A, Zagreb, Praška 6. Iz življenja ea deželi Iz Gornje Radgone gr— Ukradeno ^olo. Izpred trgovine S. Feliksa Cajnkaria v Gornji Radgoni ie bilo ukradeno žensko kolo. last gdč. Z::re Kovačec, ko se je za moment pomud.la v trgovini. gr— Sprememba posest5-. Znane Plojeve gorice na Murščaku Dri Radcncih, last bivšega senatnega podpredsednika dr. Miroslava Ploj iz Maribora, ie kupil za 150.000 din upraviteli admontskih vel en o-setev g. Janko Šmarčan iz JarenLne pri Mariboru. gr— Huda nesreča mctociklista. V noči na nedeljo se ie vračal iz Ljubljane domov z novokupljenim motorrim kole;om sin tukajšnjega gostilničarja Slavko Jur-ša. Tik pred domom pa se mu ie pripetila huda nesreča, ki ie skoro teriala niegovo življenje. Ker je glavna prometna cesta skozi trg zaradi tlakovanja začasno zaprta. je usmerjen ves promet skozi Gornjo Radgono po 02ki Sodarski ulici, na kateri je precei ovinkov. Po tei ulici ie privoril domov tudi Jurša s precejšno brzino. Na malem ovinku pri vili zdravnika dr. Čre-mešnika pa ie izgubil ravnovesje. Znvozil je s tako silo v obcestni zid župnijskega vrta, da je obležal nezavesten. Jurša ie dobil preceišne poškodbe po obrazu, zlomljeno ima ključno kost in rjškodovano levo roko. Ker se prevrnieni motor ni ustavil je slišal ropotanie pred svoio hišo zdravnik dr. Vinko Čremošnfk. Še1 ie na cesto gledat in takoi nudil ponesrečencu prvo prmoč. nato pa ga ie poslal v bolnišnico v Murski Soboti ZASLUŽEN ŽUPAN župan je predlagal na seji občinskega sveta, naj bi slika bivšega župana krasila sejno dvorano. Svoj predlog je utemeljil takole: »Rajni župan je že davno zaslužil, da bi bil obešen v tej dvorani, toda dokler je bil živ, se je temu krčevito upiral...« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Viraat - Za Narodno tiskarno A d. kot tiskamarja Fran Jeran — Za dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani