REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH LJUBLJANA, 2010 AVTORJI: Anže Podnar, Andrej Flajs in Karmen Hren Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp. Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04. Elektronska pošta info.stat@gov.si. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 330.55 PODNAR, Anže Viri in metode ocenjevanja nacionalnih računov v stalnih cenah / [avtorji Anže Podnar, Andrej Flajs in Karmen Hren]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010. - (Posebne publikacije. 3, Nacionalni računi / Statistični urad Republike Slovenije ; 2010, št. 12) ISBN 978-961-239-208-6 1. Gl. stv. nasl. 2. Flajs, Andrej 3. Hren, Karmen 251530240 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 100 izvodih – ISBN 978-961-239-208-6. 2 PREDGOVOR Glavni namen izračuna agregatov nacionalnih računov v stalnih cenah, to je izračuna mer cen in obsega, je zagotoviti kazalnike gospodarske aktivnosti, iz katerih je izločen vpliv sprememb cen. Takšni kazalniki omogočajo analizo rasti in razvoja gospodarstva, spremljanje in analiziranje cikličnih gibanj ter izdelavo projekcij za prihodnost. Indeksi obsega za temeljne agregate nacionalnih računov so med najpomembnejšimi makroekonomskimi podatki in ključni za ovrednotenje preteklih dogajanj v gospodarstvu in za oblikovanje ukrepov ekonomskih politik. V Evropski uniji se podatki nacionalnih računov v stalnih cenah uporabljajo tudi v administrativne namene, čeprav ne v takšnem obsegu, kot se uporabljajo podatki v tekočih cenah. Pakt o stabilnosti in rasti določa, da primanjkljaj sektorja država posamezne države članice ne sme preseči treh odstotkov bruto domačega proizvoda, dolg pa ne šestdesetih odstotkov bruto domačega proizvoda. Navedene referenčne vrednosti je dovoljeno preseči samo v nekaj izjemnih primerih. Eden izmed takšnih primerov je resen gospodarski upad, opredeljen kot negativna letna stopnja rasti obsega bruto domačega proizvoda ali akumuliran upad proizvodnje med daljšim obdobjem zelo nizke letne rasti obsega bruto domačega proizvoda glede na potencialno rast. Opis virov in metod ocenjevanja nacionalnih računov v stalnih cenah je pripravljen v skladu z določili uredbe Komisije št. 98/715/ES. Ta določa, da morajo države članice Komisiji (Eurostatu) predložiti popoln opis postopkov in vhodnih podatkov za izračun bruto domačega proizvoda in njegovih komponent v stalnih cenah. Zgradba opisa je standardna za vse države članice. Prvo poglavje nudi osnovne in splošne informacije o izračunu mer cen in obsega. V drugem poglavju so na kratko opisani najpomembnejši podatkovni viri. V tretjem poglavju je opis priprave ocene bruto domačega proizvoda v stalnih cenah po proizvodni metodi, v četrtem pa opis priprave ocene bruto domačega proizvoda v stalnih cenah po izdatkovni metodi. Zadnje poglavje opisuje postopek izračuna realnih vrednosti za druge temeljne agregate nacionalnih računov. Upamo, da bo opis metodologije pomagal strokovnjakom, drugim statistikom in širši javnosti k boljšemu poznavanju in razumevanju postopka ocenjevanja nacionalnih računov v stalnih cenah. Junij 2010 Mag. Irena Križman generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenija 3 KAZALO VSEBINE Predgovor ............................................................................................................................................................. 3 Kazalo vsebine ..................................................................................................................................................... 5 Kazalo tabel .......................................................................................................................................................... 7 Seznam okrajšav ................................................................................................................................................... 9 1 SPLOŠNE INFORMACIJE ............................................................................................................................. 11 1.1 Uvod ........................................................................................................................................................... 11 1.2 Pregled proizvodne metode.......................................................................................................................... 12 1.3 Pregled izdatkovne metode .......................................................................................................................... 12 1.4 Usklajevanje proizvodne in izdatkovne metode ............................................................................................ 13 1.5 Bazno leto in referenčno leto........................................................................................................................ 13 1.6 Rokovnik objavljanja podatkov in revizijska politika ...................................................................................... 14 2 GLAVNI PODATKOVNI VIRI ....................................................................................................................... 15 2.1 Uvod ........................................................................................................................................................... 15 2.2 Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ..................................................................................... 15 2.3 Indeks cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih........................................................................................ 16 2.4 Indeks cen storitev pri proizvajalcih .............................................................................................................. 17 2.5 Indeks cen življenjskih potrebščin ................................................................................................................. 18 2.6 Indeks cen inputov v kmetijstvu.................................................................................................................... 19 2.7 Indeks cen inputov v gradbeništvu ................................................................................................................ 20 2.8 Indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine............................................................................................... 20 2.9 Indeks uvoznih cen ...................................................................................................................................... 21 2.10 Statistična raziskovanja o izobraževanju ........................................................................................................ 23 2.11 Statistična raziskovanja o socialnem varstvu .................................................................................................. 24 2.12 Statistična raziskovanja o transportu.............................................................................................................. 24 2.13 Drugi podatkovni viri.................................................................................................................................... 24 3 BDP PO PROIZVODNI METODI ................................................................................................................ 25 3.1 Uvod ........................................................................................................................................................... 25 3.2 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (A) ................................................................................................................... 25 3.3 Ribištvo (B)................................................................................................................................................... 28 3.4 Rudarstvo (C) ............................................................................................................................................... 28 3.5 Predelovalne dejavnosti (D) .......................................................................................................................... 28 3.6 Oskrba z električno energijo, plinom in vodo (E)........................................................................................... 29 3.7 Gradbeništvo (F)........................................................................................................................................... 30 3.8 Trgovina na drobno in debelo, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (G)................................... 31 3.9 Gostinstvo (H) .............................................................................................................................................. 33 3.10 Promet, skladiščenje in zveze (I) ................................................................................................................... 33 3.11 Finančno posredništvo (J).............................................................................................................................. 34 5 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH 3.12 Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (K) ........................................................................ 37 3.13 Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (L) ................................................................................. 38 3.13.1 Uvod.............................................................................................................................................. 38 3.13.2 Država............................................................................................................................................ 38 3.13.3 NPISG ............................................................................................................................................ 39 3.13.4 Tržni proizvajalci............................................................................................................................. 39 3.14 Izobraževanje (M) ........................................................................................................................................ 40 3.14.1 Uvod.............................................................................................................................................. 40 3.14.2 Država............................................................................................................................................ 40 3.14.3 NPISG ............................................................................................................................................ 44 3.14.4 Tržni proizvajalci............................................................................................................................. 44 3.15 Zdravstvo in socialno varstvo (N) .................................................................................................................. 44 3.15.1 Uvod.............................................................................................................................................. 44 3.15.2 Država............................................................................................................................................ 44 3.15.3 NPISG ............................................................................................................................................ 46 3.15.4 Tržni proizvajalci............................................................................................................................. 46 3.16 Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (O)............................................................................... 46 3.16.1 Uvod.............................................................................................................................................. 46 3.16.2 Država............................................................................................................................................ 47 3.16.3 NPISG ............................................................................................................................................ 47 3.16.4 Tržni proizvajalci............................................................................................................................. 47 3.17 Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem (P).......................................................................................... 48 3.18 Davki na proizvode...................................................................................................................................... 48 3.19 Subvencije na proizvode .............................................................................................................................. 49 4 BDP PO IZDATKOVNI METODI................................................................................................................. 53 4.1 Uvod ........................................................................................................................................................... 53 4.2 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo .................................................................................................... 53 4.3 Izdatki NPISG za končno potrošnjo .............................................................................................................. 56 4.4 Izdatki države za končno potrošnjo .............................................................................................................. 57 4.5 Bruto investicije v osnovna sredstva .............................................................................................................. 58 4.6 Spremembe zalog ........................................................................................................................................ 59 4.7 Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov......................................................................................... 59 4.8 Izvoz in uvoz blaga....................................................................................................................................... 59 4.9 Izvoz in uvoz storitev.................................................................................................................................... 63 5 DRUGI TEMELJNI AGREGATI NACIONALNIH RAČUNOV ......................................................................... 65 6 KAZALO TABEL Tabela 3.1 A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo: proizvodnja v stalnih cenah ............................................................. 26 Tabela 3.2 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: proizvodnja v stalnih cenah................................. 26 Tabela 3.3 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: vmesna potrošnja v stalnih cenah ....................... 27 Tabela 3.4 Vmesna potrošnja v stalnih cenah: standardna metoda..................................................................... 27 Tabela 3.5 C Rudarstvo: proizvodnja v stalnih cenah ......................................................................................... 28 Tabela 3.6 D Predelovalne dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah.................................................................... 29 Tabela 3.7 E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo: proizvodnja v stalnih cenah..................................... 30 Tabela 3.8 F Gradbeništvo: proizvodnja v stalnih cenah .................................................................................... 30 Tabela 3.9 G Trgovina na drobno in debelo, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe: proizvodnja v stalnih cenah.............................................................................................................. 32 Tabela 3.10 H Gostinstvo: proizvodnja v stalnih cenah........................................................................................ 33 Tabela 3.11 I Promet, skladiščenje in zveze: proizvodnja v stalnih cenah ............................................................. 34 Tabela 3.12 J Finančno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah ....................................................................... 34 Tabela 3.13 65.1 Denarno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah.................................................................. 35 Tabela 3.14 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: proizvodnja v stalnih cenah.................................................. 36 Tabela 3.15 65.1 Denarno posredništvo: vmesna potrošnja v stalnih cenah ......................................................... 36 Tabela 3.16 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: vmesna potrošnja v stalnih cenah......................................... 37 Tabela 3.17 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve: proizvodnja v stalnih cenah......................................... 37 Tabela 3.18 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država .................................................................................... 39 Tabela 3.19 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor NPISG .................................................................................... 39 Tabela 3.20 M Izobraževanje: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država......................................................... 40 Tabela 3.21 M Izobraževanje: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država ........................................... 41 Tabela 3.22 M Izobraževanje: vmesna potrošnja v stalnih cenah za sektor država ................................................ 43 Tabela 3.23 85.1 Zdravstvo: agregatna razčlenitev proizvodnje, uporabljena v analizi.......................................... 45 Tabela 3.24 85.3 Socialno varstvo: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država ................................................. 46 Tabela 3.25 85.3 Socialno varstvo: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država .................................... 46 Tabela 3.26 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce.............................................................................. 47 Tabela 3.27 Davki na proizvode v stalnih cenah .................................................................................................. 48 Tabela 3.28 Vmesna potrošnja v stalnih cenah, standardna metoda: deflatorji po dejavnostih .............................. 50 Tabela 4.1 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu v stalnih cenah ........................... 54 Tabela 4.2 Bruto investicije v osnovna sredstva v stalnih cenah .......................................................................... 58 Tabela 4.3 Spremembe zalog v stalnih cenah .................................................................................................... 59 Tabela 4.4 Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah................................................................................................... 60 Tabela 4.5 Izvoz storitev v stalnih cenah............................................................................................................ 63 Tabela 4.6 Uvoz storitev v stalnih cenah............................................................................................................ 64 7 SEZNAM OKRAJŠAV BDP Bruto domači proizvod COICOP Klasifikacija individualne potrošnje po namenu CPA Klasifikacija proizvodov po dejavnostih DDV Davek na dodano vrednost EU Evropska unija HICŽP-EU Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin za Evropsko unijo ICG Indeks cen inputov v gradbeništvu ICI Indeks izvoznih cen ICIP Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ICSP Indeks cen storitev pri proizvajalcih ICU Indeks uvoznih cen ICŽP Indeks cen življenjskih potrebščin IPV Indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine ISCED Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja NPISG Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva PMSFP Posredno merjene storitve finančnega posredništva SKD Standardna klasifikacija dejavnosti SMTK Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija SPP Sistem primerljivih primerov SURS Statistični urad Republike Slovenija 9 PRVO POGLAVJE SPLOŠNE INFORMACIJE 1.1 Uvod Statistični urad Republike Slovenije (Surs) pripravlja v stalnih cenah ocene bruto domačega proizvoda (BDP) po proizvodni in izdatkovni metodi ter ocene drugih temeljnih agregatov nacionalnih računov, primerljive časovne vrste podatkov pa zajemajo obdobje od leta 1996 dalje. Metodologijo za ocenjevanje nacionalnih računov v stalnih cenah je Surs začel razvijati v drugi polovici osemdesetih let, prvi rezultati metodološko-razvojnega dela pa so bili objavljeni leta 1992 v publikaciji "Metodološke osnove za ocenjevanje bruto domačega proizvoda v stalnih cenah". Poleg opisa metodologije je publikacija vsebovala tudi oceno BDP po proizvodnem pristopu v stalnih cenah leta 1990 za leta 1988, 1989 in 1990. Prevladujoča metoda za oceno dodane vrednosti je bila metoda enojnega kazalnika, to je enojna ekstrapolacija, pretežno s količinskimi kazalniki, ali enojna deflacija. Metodološko-razvojno delo je postalo intenzivnejše v drugi polovici devetdesetih let, ko so bile v metodologijo ocenjevanja uvedene številne spremembe in izboljšave. Najpomembnejše med njimi so bile naslednje: – Leta 1996 je bila prvič objavljena izdatkovna struktura BDP v stalnih cenah. – Leta 1998 so bili prvič objavljeni realni temeljni agregati nacionalnih računov. – V letu 1999 sta bili uvedeni dve spremembi: prvič, dodana vrednost v stalnih cenah za netržne dejavnosti je bila ocenjena po stroškovni (input) metodi; drugič, dodana vrednost v stalnih cenah v predelovalnih dejavnostih je bila ocenjena z metodo deflacioniranja proizvodnje; s tem je bila opuščena prejšnja metoda ekstrapolacije s količinskim indeksom proizvodnje, ki se je uporabljala v predhodnih letih. – Leta 2005 je bil uveden izračun v stalnih cenah predhodnega leta (vsakoletno spreminjanje baznega leta), časovne vrste podatkov pa so bile po novem načinu preračunane od vključno leta 1996 dalje. – Metoda dvojne deflacije je bila za ocenjevanje dodane vrednosti v vseh dejavnostih uvedena leta 2007, časovne vrste podatkov pa so bile po novi metodi preračunane od vključno leta 2001 dalje. – Leta 2009 so bili za deflacioniranje izvoznega dela proizvodnje predelovalnih dejavnosti in za deflacioniranje izvoza in uvoza blaga prvič uporabljeni pravi indeksi izvoznih in uvoznih cen, za deflacioniranje proizvodnje posameznih storitvenih dejavnosti pa indeksi cen storitev pri proizvajalcih. – Posebej po letu 2005 so se postopno izboljševale metode ocenjevanja proizvodnje za sektor država, in sicer z zamenjevanjem stroškovnih (input) metod s teoretično pravilnejšimi output metodami. Vse omenjene spremembe so vodile k metodologiji, ki se uporablja zdaj in je opisana v tej publikaciji. Opisi virov in metod v publikaciji se nanašajo na leto 2007. Ne glede na to se opisane metode uporabljajo za veliko večino dejavnosti in agregatov od vključno leta 2001 dalje. Pred letom 2001, kar zlasti velja za proizvodno metodo, pa so se uporabljale preprostejše metode, z večjim poudarkom na metodi enojnih kazalnikov in z večjo uporabo količinskih kazalnikov kot v letih po 2000. Publikacija opisuje vire in metode ocenjevanja mer cen in obsegov v končnih letnih nacionalnih računih. Te ocene zajemajo proizvodno in izdatkovno metodo za merjenje BDP ter druge temeljne agregate nacionalnih računov. Metodologija, ki se uporablja za pripravo prve in druge ocene letnih nacionalnih računov, je skoraj enaka metodologiji, ki se uporablja pri pripravi končnih ocen. Razlika je le pri dejavnosti izobraževanja, za katero se pri prvi oceni uporabijo preprostejše metode, ker ob pripravi prve letne ocene podatkovni viri še niso v celoti na voljo. Publikacija ne opisuje metodologije za ocenjevanje nacionalnih računov v tekočih cenah; ta je le bežno omenjena v ustreznih poglavjih, če je potrebno. Metodologija za izdelavo nacionalnih računov v tekočih cenah je podrobno opisana v publikaciji "Viri in metode ocenjevanja bruto nacionalnega dohodka"; ta je na voljo na spletnih straneh 11 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Sursa http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bnd.asp. Ta publikacija tudi ne opisuje metodologije za izdelavo tabel ponudbe in porabe v stalnih cenah niti metodologije za izdelavo četrtletnih ocen nacionalnih računov. Izraza "ocena obsega" in "ocena v stalnih cenah" se v tej publikaciji uporabljata kot sopomenki. 1.2 Pregled proizvodne metode BDP po proizvodni metodi je enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije na proizvode. Dodana vrednost dejavnosti je pri tem enaka razliki med vrednostjo proizvodnje v osnovnih cenah in vrednostjo vmesne potrošnje v kupčevih cenah. Dodana vrednost v stalnih cenah se za tržne proizvajalce oceni kot razlika med proizvodnjo v stalnih cenah in vmesno potrošnjo v stalnih cenah. Proizvodnja v stalnih cenah se oceni za sto dejavnosti na različnih ravneh Standardne klasifikacije dejavnosti (dvo-, tri-, štiri- ali petmestna raven). Za veliko večino dejavnosti se proizvodnja v stalnih cenah oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z ustreznimi indeksi cen. Pri manjšem številu dejavnosti se proizvodnja v stalnih cenah oceni z ekstrapolacijo s količinskimi kazalniki; delež teh dejavnosti v celotni proizvodnji nacionalnega gospodarstva je 6,8 odstotka, od tega predstavljajo stanovanjske dejavnosti gospodinjstev 42,4 odstotka. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se pretežno oceni na dvomestni ravni Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Pri tem se vmesna potrošnja vseh dejavnosti razčleni na več komponent, ki se ločeno deflacionirajo z indeksi cen. Opisani postopek ne velja le za dejavnost P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Za to dejavnost se dodana vrednost v stalnih cenah oceni z enojno ekstrapolacijo dodane vrednosti. Pri tem pa je treba omeniti, da je proizvodnja te dejavnosti enaka dodani vrednosti in sredstvom za zaposlene, zato ocena vmesne potrošnje ni potrebna. Za oceno dodane vrednosti v stalnih cenah pri netržnih dejavnostih sektorja država in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), se uporabljata dve metodi. Dodana vrednost sektorja država v stalnih cenah se za dejavnosti izobraževanja in socialnega varstva izračuna na enak način kot pri tržnih proizvajalcih, to je z ločeno oceno proizvodnje in vmesne potrošnje v stalnih cenah. Proizvodnja v stalnih cenah se za te dejavnosti oceni z ekstrapolacijo s količinskimi kazalniki, vmesna potrošnja pa z deflacioniranjem posameznih komponent. Za vse druge dejavnosti sektorja država in dejavnosti NPISG se ocena obsega dodane vrednosti izračuna po stroškovni (input) metodi, torej kot vsota sredstev za zaposlene v stalnih cenah, potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah in neto drugih davkov na proizvodnjo v stalnih cenah. Metodologija ocenjevanja BDP po proizvodni metodi v stalnih cenah je podrobno opisana v tretjem poglavju. 1.3 Pregled izdatkovne metode BDP po izdatkovni metodi je vsota izdatkov za blago in storitve, ki so namenjeni za končno potrošnjo in bruto investicije v okviru enot nacionalnega gospodarstva, povečana za izvoz blaga in storitev ter zmanjšana za uvoz blaga in storitev. Končna potrošnja je vsota izdatkov gospodinjstev, NPISG in države za blago in storitve, bruto investicije pa so vsota bruto investicij v osnovna sredstva, sprememb zalog ter neto pridobitev (pridobitve manj odtujitve) vrednostnih predmetov. Ocene obsega izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo se pripravljajo na štirimestni ravni (112 skupin proizvodov) Klasifikacije individualne potrošnje po namenu (COICOP). Skoraj vse komponente so ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z ustreznimi komponentami indeksa cen življenjskih potrebščin. Za nekatere skupine proizvodov se uporablja ekstrapolacija s količinskimi kazalniki; ti proizvodi imajo 12,5-odstotni delež v strukturi izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo. Izdatki države in NPISG v stalnih cenah se ocenijo kot vsota proizvodnje in transferjev tržnih proizvodov v naravi preko tržnih proizvajalcev v stalnih cenah, zmanjšana za tržne prodaje v stalnih cenah. Transferji tržnih proizvodov v naravi preko tržnih proizvajalcev v stalnih cenah se ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom 12 SPLOŠNE INFORMACIJE cen življenjskih potrebščin, tržne prodaje v stalnih cenah pa z upoštevanjem enakega razmerja glede na proizvodnjo kot v tekočih cenah. Bruto investicije v osnovna sredstva, spremembe zalog ter pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov v stalnih cenah se ocenijo po metodi deflacije, to je z deljenjem vrednosti v tekočih cenah z ustreznimi indeksi cen. Ocene izvoza in uvoza blaga v stalnih cenah se pripravijo na trimestni ravni Klasifikacije proizvodov po dejavnostih (CPA), pretežno z uporabo pravih izvoznih in uvoznih indeksov cen. Za deflacioniranje izvoza in uvoza storitev pa se v glavnem uporablja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin za Evropsko unijo (EU). Metodologija ocenjevanja BDP po izdatkovni metodi v stalnih cenah je podrobno opisana v četrtem poglavju. 1.4 Usklajevanje proizvodne in izdatkovne metode Rezultati proizvodne in izdatkovne metode ocenjevanja BDP so enako pomembni pri določanju ravni BDP v stalnih cenah in stopnje rasti obsega BDP. V usklajevanju tako nobena metoda ni prevladujoča, razlika med obema pa se odpravi v postopku usklajevanja dveh enako pomembnih in neodvisnih ocen BDP. Razlika med obema metodama je navadno zelo majhna (med 0,1 in 0,3 odstotka BDP), zato usklajevanje ni posebej pomembno. Načeloma so za spremembe v postopku usklajevanja odprte vse komponente, v praksi pa se razlika navadno razporedi dejavnosti K Nepremičnine, najem in poslovne storitve in/ali bruto investicijam v osnovna sredstva in/ali izvozu in uvozu blaga s prilagoditvijo deflatorjev. V postopku dokončanja ocen se odpravi vsa razlika v ravni BDP med proizvodno in izdatkovno metodo. Prikaz statistične napake kot razlike med BDP po proizvodni metodi in BDP po izdatkovni metodi se tako pri objavljanju podatkov nacionalnih računov ne uporablja. 1.5 Bazno leto in referenčno leto Bazno leto je leto, iz katerega izhajajo cene, na osnovi katerih se izračunavajo ocene v stalnih cenah; posledica različnih baznih let so tako različne ocene v stalnih cenah ob enakih merah obsegov na najnižji ravni agregacije. V slovenskih nacionalnih računih se bazno leto za izračun sprememb obsega spreminja vsakoletno in so agregati za vsako posamezno leto izraženi v cenah predhodnega leta: npr. podatki za leto 2005 so izraženi v cenah leta 2004, podatki za leto 2006 v cenah leta 2005 itd. Vsakoletno spreminjanje baznega leta zagotavlja (teoretično) najpravilnejši rezultat, saj se za agregiranje ocen obsega uporabljajo najaktualnejše cene. Ocene stopenj rasti obsega agregatov nacionalnih računov se izračunajo na osnovi vrednosti tekočega leta, izraženih v cenah predhodnega leta, in vrednosti v tekočih cenah iz predhodnega leta ter z uporabo Laspeyresove formule. Slabost vsakoletnega spreminjanja baznega leta je, da so neposredno primerljivi samo podatki za dve zaporedni leti, to je leti z istimi cenami: npr. podatki za leto 2005 v cenah leta 2004 so neposredno primerljivi samo s podatki za leto 2004 v cenah 2004 (tj. podatki v tekočih cenah za leto 2004). Za oblikovanje daljše časovne vrste neposredno primerljivih podatkov se uporablja koncept t. i. referenčnega leta. Referenčno leto je leto, katerega podatki, če so izraženi v obliki indeksa, imajo vrednost 100, če pa so izraženi z vrednostjo, so enaki vrednosti v tekočih cenah. V slovenskih nacionalnih računih se kot referenčno leto trenutno uporablja leto 2000. Časovne vrste podatkov se pri tem pripravijo tako, da se vrednost posameznega agregata v tekočih cenah iz leta 2000 (referenčno leto) množi z izvirnimi stopnjami rasti obsega za posamezno leto v primerjavi z letom 2000. Izjema pri postopku so agregati, ki lahko spreminjajo predznak, saj opisani postopek daje zanje nesmiselne rezultate. Gre za spremembe zalog, saldo menjave s tujino ter presežke/izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave. 13 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Izračun vrednosti z bazo v referenčnem letu za spremembe zalog in saldo menjave s tujino temelji na prispevku k rasti obsega BDP; izračuna se po naslednji formuli: REF REF Xt = Xt−1 + ( REF cgt ∗ t BDP 1 − ) XREF vrednost agregata z bazo v referenčnem letu cg prispevek k rasti obsega BDP v odstotnih točkah (poglavje 1.6) t obdobje Presežki/izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave so posebnost, saj vrednosti z bazo v referenčnem letu zanje sploh ni mogoče prikazati v referenčnem letu. Zato se časovna vrsta podatkov z bazo v referenčnem letu izračuna zanje kot razlika med realnim bruto domačim dohodkom, izraženim z bazo v referenčnem letu, in BDP v stalnih cenah, izraženim z bazo v referenčnem letu. Slabost časovnih vrst podatkov z bazo v referenčnem letu je, da zaradi različnih baznih let vsota komponent ni enaka agregatom, razen v referenčnem letu in letu, ki sledi referenčnemu. Slovenski nacionalni računi izhajajo iz predpostavke, da je ohranjanje izvirnih stopenj rasti obsega komponent in agregatov pomembnejše od ohranjanja seštevne skladnosti. Zato se razlika med vsoto komponent in agregati ne odpravlja, torej časovne vrste podatkov niso seštevno skladne. 1.6 Rokovnik objavljanja podatkov in revizijska politika Objavljanje podatkov nacionalnih računov v stalnih cenah poteka po enakem rokovniku kot objavljanje podatkov v tekočih cenah. Oba sklopa podatkov se objavita hkrati, ob upoštevanju standardne revizijske politike in politike objavljanja: – t + 60 dni: prva popolna ocena BDP in temeljnih agregatov nacionalnih računov na osnovi četrtletnih računov; – t + 8 mesecev: prva popolna ocena BDP in temeljnih agregatov nacionalnih računov na osnovi letnih računov; – t + 20 mesecev: prva revizija podatkov letnih računov o BDP in temeljnih agregatih nacionalnih računov; – t + 32 mesecev: končna revizija podatkov letnih računov o BDP in temeljnih agregatih nacionalnih računov. Po pravilu morajo biti vsi podatki v Sloveniji objavljeni, preden se pošljejo Eurostatu. Vsi podatki so dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Sursa (http://www.stat.si) v slovenskem in angleškem jeziku. Na spletni strani so na voljo tudi vse publikacije nacionalnih računov ter časovne vrste podatkov o BDP po proizvodni, dohodkovni in izdatkovni metodi ter temeljni agregati za obdobje po letu 1995. Surs objavlja za večino agregatov nacionalnih računov naslednje podatke v stalnih cenah: – vrednost v cenah predhodnega leta, – letne stopnje rasti obsega, – vrednost z bazo v referenčnem letu (trenutno 2000). Spremembe zalog in saldo menjave s tujino sta pri izračunu in objavljanju stopenj rasti obsega izjemi. Stopnja rasti obsega zanju nima ekonomskega pomena, zato se zanju objavlja samo prispevek k rasti obsega BDP. Prispevek k rasti obsega BDP se za vse komponente bruto domačega proizvoda, vključno s spremembami zalog in saldom menjave s tujino, izračuna po formuli: ( P( t− )1 P( t− )1 X − t Xt−1 ) cg = ∗ 100 P( t− ) 1 t BDP 1 − cg prispevek k rasti obsega BDP v odstotnih točkah X vrednost agregata t obdobje P cene obdobja 14 DRUGO POGLAVJE GLAVNI PODATKOVNI VIRI 2.1 Uvod Pri ocenjevanju nacionalnih računov v stalnih cenah se uporabljajo številni podatkovni viri; ti so na kratko opisani v tem poglavju. Viri zajemajo številne indekse cene (indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, indeks cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih, indeks cen storitev pri proizvajalcih, indeks cen življenjskih potrebščin, indeks cen inputov v kmetijstvu, indeks cen inputov v gradbeništvu, indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine, indeks uvoznih cen) ter količinske kazalnike za izobraževanje, socialno varstvo, transport, ribištvo, oskrbo s plinom, zavarovanje, stanovanjsko površino in zaposlenost. Podrobnejši opis podatkovnih virov je najti na spletnih straneh Sursa (http://www.stat.si). 2.2 Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Splošne informacije Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIP) meri dinamiko proizvajalčevih prodajnih cen industrijskih proizvodov, ki so bili proizvedeni na ozemlju Slovenije, prodani pa na domačem in/ali na tujem trgu. Cene, ki so osnova za izračun indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu so cene, po katerih proizvajalci prodajo največje količine svojih proizvodov na domačem trgu, franko kraj proizvajalca. V ceni niso upoštevani davek na dodano vrednost (DDV) ter takse in druge dajatve, ki so vezane na ustvarjeni prihodek. V ceni so upoštevani rabati in drugi popusti, ki jih proizvajalec odobri kupcu. Cene, ki so osnova za izračun indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu so cene, po katerih proizvajalci prodajo največje količine svojih proizvodov na tujem trgu, franko ladja. V ceni so upoštevani rabati in drugi popusti, ki jih proizvajalec odobri kupcu, ni pa upoštevan DDV. Zbiranje podatkov Cene se zbirajo mesečno z vprašalniki pri izbranih podjetjih. Vprašalniki so individualni; to pomeni, da so pripravljeni za vsako podjetje posebej. V vsebino vprašalnikov so zajeti samo reprezentativni proizvodi; te določi vsako podjetje samo. Podjetja vnesejo v vprašalnik cene transakcij za obdobje med 15. v prejšnjem mesecu in 16. v tekočem mesecu. Izračun indeksa zajema približno 400 podjetij, ki mesečno sporočajo cene za približno 2.300 proizvodov. Podjetja (poročevalske enote) navedejo (vnesejo v vprašalnik) ceno v valuti, v kateri se opravi transakcija. Za izračun indeksa se nato vse cene, ki niso navedene v evrih, na podlagi referenčnega tečaja Evropske centralne banke na 15. oziroma naslednji dan v mesecu preračunajo v evre. Uteževanje in izračun Uteži so oblikovane na podlagi vrednostne prodaje industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem in na tujem trgu. Osnovni vir podatkov za izračun uteži je letno poročilo industrije za leto t-2. Pri oblikovanju uteži se podatki o vrednosti prodaje iz letnega poročila industrije preračunajo na december leta t-1 z ustreznimi indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za december leta t-1 v primerjavi s povprečjem leta t-2. Uteži se spreminjajo vsako leto. Bazno obdobje je december leta t-1. Individualni indeksi posameznih reprezentativnih proizvodov se za vsak tekoči mesec izračunajo neposredno iz podatkov o cenah v primerjavi s cenami baznega meseca (december leta t-1): p t It d = / pd pt cena proizvoda v tekočem mesecu pd cena proizvoda v baznem mesecu 15 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Agregatni indeksi se izračunajo iz individualnih indeksov s tehtano aritmetično sredino po naslednji formuli: ∑ n pti ∗ wdi p i= I = 1 di t / d ∑ nwdi i=1 It/d indeks skupine ali skupni indeks pti cena proizvoda i v tekočem mesecu pdi cena proizvoda i v baznem mesecu wdi utež za proizvod i n število proizvodov Vsak tako izračunan agregatni indeks (december predhodnega leta = 100) je Laspeyresov indeks fiksnega tipa. Vsi indeksi, s katerimi se primerjajo druga obdobja, se izračunajo z veriženjem preko povprečja za leto 2005. Klasifikacija Cene se zbirajo po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP) ter obdelujejo in objavljajo na trimestni ravni Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Dodatno se objavljajo tudi indeksi cen za posebne skupine dejavnosti; ti indeksi kažejo dinamiko cen proizvodov glede na pretežni namen porabe proizvodov iz posameznih dejavnosti: surovine, energenti, proizvodi za investicije, proizvodi za široko porabo, trajni proizvodi za široko porabo in netrajni proizvodi za široko porabo. Objavlja se tudi poseben indeks, to je indeks cen gradbenega materiala, ki se izračunava na podlagi prevajalnika med zdaj veljavno (SKD) in prejšnjo klasifikacijo dejavnosti. Indeks zajema naslednje dejavnosti po SKD: 26.40, 26.51, 26.52, 26.53, 26.61, 26.62, 26.63, 26.64, 26.65 in 26.66. 2.3 Indeks cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Splošne informacije Indeks cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih meri mesečno dinamiko cen pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov. Ni pravi indeks cen, ampak indeks povprečnih vrednosti. Povprečne cene kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih so cene za enoto kmetijskih proizvodov, ki so jih pri prodaji iztržili proizvajalci kmetijskih proizvodov. Izračunajo se kot razmerje med vrednostjo odkupljenih ali prodanih kmetijskih proizvodov ter njihovo količino. Cene se spremljajo v prvi fazi trženja, ker tako najbolje prikazujejo dejanske cene pri proizvajalcu. V cene niso všteti DDV in dodatki (subvencije in podpore), ki jih dobijo proizvajalci za določene proizvode. Prav tako niso upoštevani stroški organizacije v zvezi s prevzemom in prevozom proizvodov ter z uskladiščenjem, stroški vračljive embalaže in olajšave, ki se odobrijo kupcem. Zbiranje podatkov Podatki, ki so osnova za izračun povprečnih cen in indeksov cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih (količine, vrednosti in povprečne vrednosti odkupljenih ali prodanih kmetijskih proizvodov), se zbirajo z mesečnimi vprašalniki. Te izpolnjujejo podjetja, zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo proizvode neposredno od zasebnih proizvajalcev (kmetov) ali prodajajo pridelke iz lastne proizvodnje. Zbirajo se cene tistih proizvodov, ki v vrednosti odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov v prvi fazi trženja v baznem letu pomenijo pomemben delež. Uteževanje in izračun Uteži so oblikovane na osnovi vrednosti odkupa in prodaje posameznih kmetijskih proizvodov v baznem letu. Pri nesezonskih proizvodih so uteži celo leto enake, pri sezonskih proizvodih (zelenjava, krompir, sadje in okrasne rastline) pa so vsak mesec (glede na sezono) različne. Bazno obdobje je leto, ki se konča z "0" ali "5". Indeksi se izračunajo na osnovi mesečnih cen kmetijskih proizvodov po Laspeyresovi formuli. 16 GLAVNI PODATKOVNI VIRI Klasifikacija Pri razvrščanju proizvodov in izračunu indeksov se uporablja klasifikacija ekonomskih računov za kmetijstvo. 2.4 Indeks cen storitev pri proizvajalcih Splošne informacije Indeks cen storitev pri proizvajalcih (ICSP) meri spremembe cen storitev, ki jih podjetja ali osebe, ki zastopajo podjetja, zagotavljajo drugim podjetjem kot kupcem storitev. Cene, ki so osnova za izračun indeksa cen storitev pri proizvajalcih, so transakcijske cene oziroma cene, ki jih kupci (podjetja) plačajo za opravljene storitve. V to ceno so vštete možne prejete subvencije, niso pa upoštevani plačani davki, odobreni popusti in rabati. Zbiranje podatkov Cene se zbirajo četrtletno. V vzorčnem okviru je približno 670 naključno izbranih podjetij, ki opravljajo storitve v okviru vsaj ene izmed opazovanih dejavnosti. Pretežni del cen se zbere neposredno pri izbranih podjetjih s pomočjo individualnih vprašalnikov (posamezno podjetje ima v vprašalniku navedene le tiste storitve, za katere sporoča cene po posameznih obdobjih), del cen pa prek javno objavljenih cenikov na svetovnem spletu. Podjetja vnesejo v vprašalnik cene za obdobje med prvim in zadnjim dnem tekočega četrtletja. V izračun indeksa cen storitev pri proizvajalcih je četrtletno zajetih okoli 3.500 cen storitev. Te storitve so za izbrana podjetja pomembne bodisi z vidika pogostosti izvajanja bodisi z vrednostnega vidika. Uteževanje in izračun Uteži temeljijo na podatkih iz strukturne statistike podjetij o prihodkih od prodaje iz leta 2006. Pri oblikovanju uteži se podatki o prihodkih od prodaje preračunajo na četrto četrtletje leta t-1 z ustreznim indeksom cen za četrto četrtletje leta t-1 v primerjavi s povprečjem 2006. Uteži se spreminjajo vsako leto. Bazno obdobje je četrto četrtletje leta t-1. Individualni indeksi posameznih reprezentativnih storitev se za vsako tekoče četrtletje izračunajo neposredno iz podatkov o cenah v primerjavi s cenami baznega četrtletja (četrto četrtletje leta t-1): pt It d = / pd pt cena storitve v tekočem četrtletju pd cena storitve v baznem četrtletju Agregatni indeksi se izračunajo iz individualnih indeksov z navadno aritmetično sredino: 1 I = t / d ∑( I + I + K+ t / d, i t / d, ii It/ d, n) n It/ d agregatni indeks za razred/skupino/oddelek It/d,i individualni indeks za storitev i v ustreznem razredu/skupini/oddelku n število individualnih indeksov (storitev) v ustreznem razredu/skupini/oddelku Vsak tak povprečni indeks se nadalje pomnoži s pripadajočo utežjo, dobljeni zmnožki pa se združujejo višje vse do skupnega indeksa po formuli: 17 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH ∑ nIt/ d, i * wd, i i= I = 1 t / d ∑ nwd, i i=1 It/d skupni indeks It/ d, i agregatni indeks razreda/skupine/oddelka i wd,i utež razreda/skupine/oddelka i n število dejavnosti Indeksi so verižno povezani preko indeksne baze, ki je povprečje 2006. Klasifikacija Podatki o cenah reprezentativnih storitev se zbirajo za izbrane dejavnosti v skladu s SKD. Indeksi cen storitev se objavljajo do štirimestne ravni SKD. 2.5 Indeks cen življenjskih potrebščin Splošne informacije Indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP) meri spremembe drobnoprodajnih cen blaga in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih rezidenčno prebivalstvo namenja za nakupe proizvodov končne potrošnje doma in v tujini (nacionalni koncept potrošnje). Košarico za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin sestavlja približno 660 reprezentativnih proizvodov. Vanjo so izbrani tisti proizvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov. Zbiranje podatkov Podatki o cenah reprezentativnih blaga in storitev se zbirajo mesečno med 1. in 25. v mesecu na okoli 1.200 izbranih opazovalnih mestih (kot so trgovine, tržnice, obrtne delavnice, storitvene in druge organizacije). Del cen pa se zbere tudi po telefonu in prek interneta. Mesečno je v izračun indeksa tako zajetih okrog 16.000 cen. Uteževanje in izračun Uteži, ki se uporabljajo za izračun indeksa v določenem letu, temeljijo na podatkih o izdatkih za posamezne proizvode iz ankete o porabi v gospodinjstvih kot glavnemu viru. Pri oblikovanju uteži se podatki iz omenjene ankete preračunajo na cene iz decembra leta t-1. Ti podatki se dopolnijo in preverijo še z drugimi statističnimi in nestatističnimi viri. Uteži se spreminjajo vsako leto. Bazno obdobje je december leta t-1. Ko so v posameznem mesecu zbrane vse cene, sledijo izračuni najprej povprečnih cen in nato indeksov cen. Povprečna cena vsakega posameznega proizvoda v kraju se izračuna z navadno aritmetično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovalnih mestih v tem kraju. Povprečna nacionalna cena vsakega proizvoda se izračuna s tehtano aritmetično sredino iz predhodno izračunanih povprečnih krajevnih cen. Iz povprečnih nacionalnih cen vsakega tekočega in baznega meseca (december leta t-1) se izračunajo individualni indeksi za vsak posamezen proizvod. Iz individualnih indeksov se nato s tehtano aritmetično sredino izračunajo agregatni indeksi, to je indeksi skupin in skupni indeks, po formuli: 18 GLAVNI PODATKOVNI VIRI ∑ n pti ∗ wdi p i= I = 1 di t / d ∑ nwdi i=1 It/d indeks skupine ali skupni indeks pti povprečna nacionalna cena proizvoda i v tekočem mesecu pdi povprečna nacionalna cena proizvoda i v baznem mesecu wdi utež za proizvod i n število proizvodov Vsak tako izračunan agregatni indeks (december predhodnega leta = 100) je Laspeyresov indeks fiksnega tipa. Vsi indeksi, s katerimi se primerjajo druga obdobja, se izračunajo z veriženjem preko povprečja za leto 2005. Klasifikacija Za razvrščanje proizvodov in izračun indeksa cen življenjskih potrebščin se uporablja Klasifikacija individualne potrošnje po namenu (COICOP). Indeksi se praviloma objavijo do štirimestne ravni; to pa ne velja, kadar je utež indeksa manjša od 0,1 odstotka ali kadar je raven zastopana le z enim proizvodom. Izračunavajo in objavljajo se tudi indeksi za posebne skupine, kot so blago, netrajno blago, poltrajno blago, trajno blago, storitve, goriva in energija, sezonski proizvodi, skupni indeks brez alkohola in tobaka, skupni indeks brez sezonskih proizvodov, hrana, pijače in tobak, skupni indeks brez hrane, pijač in tobaka ter skupni indeks brez goriv in energije. 2.6 Indeks cen inputov v kmetijstvu Splošne informacije Indeks cen inputov v kmetijstvu meri gibanje cen blaga in storitev za tekočo porabo in investicije v kmetijstvu. Cene za vse skupine blaga in storitev se spremljajo v zadnji fazi trženja. V ceni so upoštevani morebitni davki, neposredno vezani na proizvode (npr. trošarina), niso pa upoštevani DDV ter morebitne subvencije, neposredno vezane na proizvode. Zbiranje podatkov Viri podatkov za izračun indeksa so izbrana trgovska podjetja, podjetja, ki svoje proizvode za kmetijsko proizvodnjo prodajajo tudi končnemu kupcu, storitvena podjetja, ki zagotavljajo storitve za kmetijsko proizvodnjo, rezultati drugih statističnih raziskovanj (cene življenjskih potrebščin, cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih), podatki Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, elektrodistribucijskih podjetij ter Veterinarske zbornice Slovenije. Izbrane enote poročajo o cenah svojih proizvodov. V izračun indeksa cen inputov v kmetijstvu so zajeti predvsem tisti proizvodi, ki predstavljajo pomemben delež v vrednosti vmesne potrošnje glede na podatke ekonomskih računov za kmetijstvo v baznem obdobju. Uteževanje in izračun Uteži temeljijo večinoma na podatkih o vrednosti potrošnje posameznih skupin proizvodov v baznem letu iz ekonomskih računov za kmetijstvo. Za skupine proizvodov, za katere podatkov ni mogoče dobiti v ekonomskih računih za kmetijstvo, in za nekatere proizvode se uteži izračunajo na osnovi drugih virov, npr. podatkov drugih statističnih raziskovanj, administrativnih virov ipd. Bazno obdobje je leto, ki se konča z "0" ali "5". Indeksi se izračunajo po Laspeyresovi formuli. Klasifikacija Za razvrščanje proizvodov in izračun indeksa se uporablja klasifikacija ekonomskih računov za kmetijstvo. 19 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH 2.7 Indeks cen inputov v gradbeništvu Splošne informacije Indeks cen inputov v gradbeništvu (ICG) meri dinamiko stroškov, ki jih imajo izvajalci pri izvajanju gradbene dejavnosti. Po svojih značilnostih je indeks faktorskih cen ali indeks stroškovnih cen. Indeks meri razmerja med stroški ob stalni tehnologiji in stalni sestavi stroškov, ki so povezani z izvajanjem fiksnega obsega gradbenih del. Izračunava ga Zbornica za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zbiranje podatkov Podatki se zbirajo mesečno pri podjetjih v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na debelo in v gradbeništvu. Zajeta so podjetja v trgovini na debelo, ki prodajajo reprezentativne gradbene materiale, ter proizvajalci, ki proizvajajo reprezentativne gradbene proizvode. Raziskovanje zajema enote, uvrščene po SKD v dejavnosti 45, 51.5, 51.8 (brez 51.56 in 51.57), ter nekatere proizvajalce iz dejavnosti 14, 20, 24 do 29, 40 in 41. Samostojni podjetniki in podjetja s prometom, manjšim od dveh milijonov evrov, niso zajeti. Opazovane enote so vsi proizvodi, potrebni za gradnjo novega stanovanjskega objekta in gradbenega inženirskega objekta, vključno s stroški dela pri različnih vrstah gradbenih del. Zbirajo se cene reprezentativnega materiala, podatki o višini bruto plače za različne vrste del ter opravljenih delovnih urah. V cene niso zajeti DDV, pristojbine, drugi davki, popusti, ki se ne upoštevajo, ter subvencije. Uteževanje in izračun Indeks cen inputov v gradbeništvu se izračuna z agregiranjem indeksov za stroške materiala, stroške dela in druge vrste stroškov po Laspeyresovi formuli. Indeks za vsako referenčno obdobje se izračuna z neposredno primerjavo vrednosti z vrednostjo v baznem obdobju (mesecu). Skupni indeks se izračuna kot tehtano povprečje posameznih indeksov za stroške materiala, stroške dela, transportne stroške in stroške strojnih storitev; ti indeksi se tudi izračunajo po Laspeyresovi formuli. Uteži temeljijo na strukturi del in materialov, ki so potrebni pri gradnji tipičnega stanovanjskega objekta. Bazno obdobje za izračun indeksa je december leta t-1. Klasifikacija Objavljeni indeksi so razčlenjeni na 42 različnih vrst del, vsaka vrsta pa se nadalje deli na tri skupine: a) skupaj s stroški materiala, dela, transporta in strojnih storitev, b) stroški materiala, c) stroški transporta in strojnih storitev. Objavljajo se tudi nekateri agregatni indeksi: stanovanjska gradnja, industrijska gradnja, druga gradnja, gradnja avtocest, gradnja mostov in druga inženirska gradnja. 2.8 Indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine Splošne informacije Indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine (IPV) meri dinamiko povprečnih vrednosti blaga pri izvozu in uvozu. Zbiranje podatkov Podatkovna vira za statistiko zunanje trgovine sta dva: Intrastat ali statistika blagovne menjave med državami članicami EU (podatki se s statističnim raziskovanjem zbirajo neposredno pri podjetjih, ki so poročevalske enote za Intrastat) in t. i. Ekstrastat ali statistika blagovne menjave z državami, ki niso članice EU (podatke iz carinskih deklaracij zagotavlja Carinska uprava Republike Slovenije). V izračun indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine so zajete vse carinske deklaracije (Ekstrastat) in vsi statistični vprašalniki (Intrastat), ki so zajeti v statistiki zunanje trgovine, razen izvoza in uvoza blaga, ki se po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji razvršča v sektor 9 "Drugo blago in transakcije", ter izvoza in uvoza blaga, za katero se v Sloveniji uporablja t. i. pasivna zaščita podatkov. Iz zajetja tekočega in baznega obdobja sta izključena tudi izvoz in uvoz blaga, za katera je variabilnost povprečnih vrednosti, merjena s koeficientom variacije, v baznem letu presegla izkustveno postavljeno dovoljeno mejo. 20 GLAVNI PODATKOVNI VIRI Uteževanje in izračun Povprečna vrednost blaga je skupna vrednost vsega blaga (ne cena določenega blaga), razvrščenega pod isto osemmestno šifro Kombinirane nomenklature, izračunana na kilogram ali na količino v dodatni merski enoti. Izbira ustrezne količine (neto mase v kilogramih ali količine v dodatni merski enoti), ki se uporablja pri izračunu povprečne vrednosti posameznega blaga, je odvisna od višine obeh koeficientov variacije (koeficienta variacije za povprečno vrednost, izračunano iz kilogramov, in koeficienta variacije za povprečno vrednost, izračunano iz količine v dodatni merski enoti) za to blago v baznem letu. Za izračun indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine se uporabljajo podatki o statistični vrednosti izvoženega in uvoženega blaga v evrih, o neto masi, o količini v dodatni merski enoti ter še nekateri drugi podatki, potrebni za izračun na najnižji ravni razčlenitve Kombinirane nomenklature. Statistična vrednost blaga je vrednost blaga na slovenski meji (fakturni vrednosti blaga so prišteti ali od nje odšteti, odvisno od paritete, stroški natovarjanja, prevoza in zavarovanja do slovenske meje). Indeksi povprečnih vrednosti zunanje trgovine se izračunavajo po Laspeyresovi, Paaschejevi in Fischerjevi formuli, objavljajo pa kot Fischerjevi indeksi. V postopku izračuna indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine se za preverjanje pravilnosti podatkov in izboljšanje kakovosti rezultatov uporabljajo različne metode. Posamezne postavke tekočega in baznega obdobja se v izračunu ne upoštevajo, in sicer: – tiste, pri katerih ni podatka o količini ali statistični vrednosti blaga; – tiste, pri katerih je vrednost blaga na enoto količine zunaj intervala "vrednost prvega/tretjega kvartila za povprečno vrednost na ravni osemmestne šifre Kombinirane nomenklature, v katero se blago iz postavke uvršča, -/+ 2 kvartilna razmika"; spodnja in zgornja meja intervala za posamezno osemmestno šifro Kombinirane nomenklature sta izračunani iz statističnih podatkov o izvozu oziroma uvozu blaga pod to šifro v celotnem baznem letu. Iz izračun tudi ni zajeto blago, razvrščeno v isto osemmestno šifro Kombinirane nomenklature, za katero je izračunani indeks povprečnih vrednosti na najnižji ravni večji od zgornje ali manjši od spodnje dovoljene meje (zgornja in spodnja meja sprejemljivosti indeksa za določeno blago sta določeni izkustveno in sta v skladu z mednarodno prakso). Klasifikacija Indeksi povprečnih vrednosti zunanje trgovine se na najnižji ravni računajo na ravni osemmestne šifre blaga Kombinirane nomenklature. Zbirni indeksi, ki se objavljajo, se izračunajo za raven sektorjev in odsekov Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK), za področja, podpodročja in oddelke SKD ter po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij (BEC). 2.9 Indeks uvoznih cen Splošne informacije Indeks uvoznih cen (ICU) meri dinamiko cen uvoženih proizvodov. Za uvožen proizvod se šteje vsak proizvod, ki ni bil proizveden v Sloveniji, temveč je bil uvožen iz tretjih držav ali dobavljen iz drugih držav članic EU. Osnova za izračun indeksa uvoznih cen so cene, po katerih uvoznik kupi izbrane proizvode v največjih količinah. V te cene niso zajete uvozne takse in dajatve, upoštevani pa so rabati in drugi popusti, ki jih dobavitelj ali prodajalec odobrita kupcu. Zbiranje podatkov Cene uvoženih proizvodov se zbirajo mesečno pri izbranih uvoznih podjetjih, in sicer z individualno oblikovanimi vprašalniki. Vzorec zajema približno 370 različnih slovenskih uvoznikov in 1.450 izbranih proizvodov. 21 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Podjetja (poročevalske enote) navedejo (vnesejo v vprašalnik) ceno v valuti, v kateri se opravi transakcija. Za izračun indeksa se nato vse cene, ki niso navedene v evrih, na podlagi referenčnega tečaja Evropske centralne banke na 15. oziroma naslednji dan v mesecu preračunajo v evre. Uteževanje in izračun Uteži se oblikujejo na podlagi strukture vrednosti proizvodov, uvoženih v letu 2005. Glavni vir podatkov za določitev uteži so podatki, ki se uporabljajo za izračun indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine za uvoz. Pri oblikovanju uteži se podatki o vrednosti uvoženih proizvodov preračunajo na december leta t-1 z indeksom uvoznih cen za december leta t-1 v primerjavi s povprečjem leta 2005. Uteži se spreminjajo vsako leto. Individualni indeksi posameznih reprezentativnih proizvodov se za vsak tekoči mesec v primerjavi z baznim mesecem (december leta t-1) izračunajo neposredno iz podatkov o cenah: p t It d = / pd pt cena proizvoda v tekočem mesecu pd cena proizvoda v baznem mesecu Iz individualnih indeksov se nato s tehtano aritmetično sredino izračunajo agregatni indeksi po formuli: ∑ n pti ∗ wdi p i= I = 1 di t / d ∑ nwdi i=1 It/d indeks skupine ali skupni indeks pti cena proizvoda i v tekočem mesecu pdi cena proizvoda i v baznem mesecu wdi utež za proizvod i n število proizvodov Vsak tako izračunan agregatni indeks (december predhodnega leta = 100) je Laspeyresov indeks fiksnega tipa. Vsi indeksi, s katerimi se primerjajo druga obdobja, se izračunajo z veriženjem preko povprečja za leto 2005. Klasifikacija Cene uvoženih proizvodov se zbirajo po Kombinirani nomenklaturi, obdelujejo in objavljajo pa po Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA). Po klasifikaciji CPA se proizvodi v posamezne dejavnosti razvrščajo glede na izvor proizvoda. To pomeni, da so proizvodi razvrščeni gleda na dejavnost, v kateri je bil posamezni proizvod proizveden. Indeksi uvoznih cen se objavljajo na dveh ravneh členitve CPA, in sicer na ravni področja in na ravni oddelka. Računata se tudi dva dodatna indeksa, in sicer glede na območje, od koder je bil proizvod uvožen ali dobavljen: indeks uvoznih cen – evroobmočje in indeks uvoznih cen – neevroobmočje. Dodatno se objavljajo tudi indeksi cen za posebne skupine dejavnosti, ki kažejo dinamiko cen glede na pretežni namen porabe proizvodov iz posameznih dejavnosti na ravni razreda CPA. Dejavnosti se po pretežnem namenu uporabe proizvodov razvrščajo v štiri skupine in dve podskupini: surovine, energenti, proizvodi za investicije, proizvodi za široko porabo (trajni proizvodi za široko porabo in netrajni proizvodi za široko porabo). 22 GLAVNI PODATKOVNI VIRI 2.10 Statistična raziskovanja o izobraževanju Na področju izobraževanja obstaja več statističnih raziskovanj, ki zagotavljajo količinske in kakovostne kazalnike za različne ravni izobraževanja, vsa s popolnim zajetjem. Statistično raziskovanje o predšolski vzgoji in izobraževanju v vrtcih daje podatke o številu vrtcev, predšolskih otrok v vrtcih ter strokovnih delavcev, ki izvajajo predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih. Zajeti so vsi javni in zasebni vrtci. Namen statističnega raziskovanja o osnovnošolskem izobraževanju mladine in odraslih je zbrati podatke o številu osnovnih šol, organizacij, učencev in drugih oseb, ki obiskujejo osnovnošolsko izobraževanje mladine in odraslih, ter učiteljev, strokovnih in drugih pedagoških delavcev, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo. Zajete so vse šole in organizacije, ki izvajajo osnovnošolsko izobraževanje mladine in odraslih. S statističnim raziskovanjem o zavodih, domovih in drugih ustanovah za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami se zagotavljajo podatki o otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, ki so v oskrbi centrov, zavodov, domov in drugih ustanov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter podatki o zaposlenih v teh ustanovah. V raziskovanje so zajeti vsi centri, zavodi, domovi in druge ustanove za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje, delo in varstvo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Namen statističnega raziskovanja o srednjem izobraževanju je spremljanje stanja na področju srednješolskega izobraževanja za mladino in odrasle. Gre za popis srednjih šol, dijakov, ki so vpisani v posamezne izobraževalne programe, ter pedagoškega osebja, ki izvaja srednješolske izobraževalne programe. Zajeti so vsi zavodi, šole, centri in organizacijske enote, ki izvajajo izobraževalne programe za pridobitev nižje in srednje poklicne izobrazbe, srednje tehniške in strokovne izobrazbe ter splošne srednje izobrazbe. Zajete so srednje šole za mladino, za mladino s prilagojenimi predmetniki ter srednje šole za odrasle. Statistično raziskovanje o pedagoškem osebju na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah zagotavlja podatke o pedagoškem in drugem strokovnem osebju, ki poučuje ali sodeluje v izobraževalnem procesu, ter o drugih zaposlenih na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah. V raziskovanje je zajeto vse pedagoško osebje, ki poučuje v javnih in zasebnih visokošolskih in višješolskih ustanovah, ki izvajajo javno veljavne dodiplomske in podiplomske študijske programe. Namen statističnega raziskovanja o vpisu študentov na višje strokovne šole, univerze in samostojne visokošolske zavode je pridobitev podatkov o številu študentov, vpisanih na posameznem visokošolskem zavodu ali višji strokovni šoli. Zajeti so vsi javni visokošolski zavodi ter javne in zasebne višje strokovne šole, ki izvajajo dodiplomske študijske programe z javno veljavnostjo. Podatki o vpisu študentov na redni študij so popolni, pri izrednem študiju pa je zajetje popolno le za prvič vpisane v letnik. S statističnim raziskovanjem o vpisu študentov na terciarno stopnjo izobraževanja se zbirajo podatki o vpisu študentov na dodiplomski in podiplomski študij na višjih strokovnih šolah, visokih strokovnih šolah, fakultetah in umetniških akademijah. Zajeti so vsi javni in zasebni visokošolski zavodi, ki izvajajo dodiplomske in podiplomske študijske programe, ter javne in zasebne višje strokovne šole. Statistično raziskovanje o diplomantih višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov zagotavlja podatke o številu diplomantov, njihovi starosti in spolu, trajanju njihovega študija, zaposlitvi in še nekatere druge podatke. V raziskovanje so zajete višje strokovne šole in visokošolski zavodi (javni in zasebni), ki izvajajo javno veljavne študijske programe. Namen statističnega raziskovanja o vzgojno-izobraževalni dejavnosti glasbenih šol je zbrati podatke o številu učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo, in spremljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti v glasbenih šolah ter enotah glasbenih šol pri osnovnih šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zajete so javne in zasebne glasbene šole, ki izvajajo programe osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja. 23 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH 2.11 Statistična raziskovanja o socialnem varstvu Na področju socialnega varstva obstaja več statističnih raziskovanj, ki zagotavljajo količinske kazalnike za dejavnosti socialnega varstva z nastanitvijo in socialnega varstva brez nastanitve, vsa s popolnim zajetjem. Namen statističnega raziskovanja o javnih socialnovarstvenih zavodih je zbrati podatke o oskrbovancih, ki živijo v teh ustanovah: o številu oskrbovancev, starosti in zdravstvenem stanju le-teh, o virih njihovih dohodkov, o razlogih, zaradi katerih so bili sprejeti v ustanovo, o načinu plačevanja oskrbnine in še nekatere druge podatke. V raziskovanje so zajeti domovi za starejše, kombinirani socialnovarstveni zavodi, posebni socialnovarstveni zavodi ter varstveno-delovni centri. S statističnim raziskovanjem o centrih za socialno delo ter o podjetjih za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov se zbirajo podatki o uporabnikih teh centrov in o oblikah varstva in pomoči v njih ter o storitvah v sistemu socialnega varstva, do katerih so upravičene ogrožene skupine prebivalstva. Zajeti so centri za socialno delo ter podjetja za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Statistično raziskovanje o denarni socialni pomoči zagotavlja podatke o številu prejemnikov, o višini pomoči ter o višini izplačanih sredstev. Podatke zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2.12 Statistična raziskovanja o transportu Statistično raziskovanje o železniškem transportu zagotavlja podatke o prepeljanih potnikih in blagu, potniških in tonskih kilometrih, železniških prometnih nesrečah in o prevozu intermodalnih transportnih enot. Vsi podatki se nanašajo na ozemlje Slovenije. Poročevalska enota je družba Slovenske železnice. S statističnim raziskovanjem o cestnem blagovnem prevozu se zbirajo podatki o prepeljanem blagu: o masi, vrsti in obliki tovora (oz. pakiranja), o naravi tovora, o prevoženih kilometrih (polnih in praznih), o stopnji naloženosti na poti in o vrsti prevoza. Raziskovanje temelji na slučajnem vzorcu. Poročevalske enote so poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti, in sicer ne glede na to, ali se vozilo uporablja za javni prevoz ali za prevoz za lastne potrebe. 2.13 Drugi podatkovni viri Statistično raziskovanje o morskem ribištvu zagotavlja podatke o iztovoru ribjih proizvodov na ozemlju Slovenije ter o ulovu morskih živali v ribolovnem območju slovenskih ribičev. Poročevalske enote so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo z morskim gospodarskim ribolovom, podatki pa se zbirajo po ribiškem plovilu. S statističnim raziskovanjem o oskrbi s plini se zbirajo podatki o uvozu, izvozu, nakupu, lastni porabi in izgubah ter strukturi prodaje zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina. V raziskovanje so vključeni poslovni subjekti za oskrbo z zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom. Podatke o številu zavarovalnih polic in številu zavarovancev po vrstah zavarovanj in pozavarovanj za zavarovalnice in pokojninske sklade, razen obvezne socialne varnosti, zagotavlja Agencija za zavarovalni nadzor. Podatki o površini stanovanja zajemajo površino sob, kuhinje, drugih pomožnih prostorov, zaprtih teras in verand ter površino pod vgrajenimi omarami. Površine garaž, kleti, podstrešij (neprimernih za stanovanje) in skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah niso upoštevane. Vir podatkov so gradbena dovoljenja, ki jih izdajajo upravne enote. Glavni vir za oceno števila zaposlenih je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Ta se mesečno dopolnjuje s podatki iz obrazcev M, tj. prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (podatke zagotavljajo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zaposlovanje), ter s podatki drugih podatkovnih baz (Centralni register prebivalstva, Poslovni register Slovenije). Zajema osebe, ki so obvezno socialno zavarovane, zaposlene ali samozaposlene na ozemlju Slovenije, stare vsaj 15 let in niso upokojene. Zaposlenost je lahko za določen ali nedoločen čas in za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega. Zajema tudi osebe, ki so začasno odsotne z dela zaradi bolezni ali iz drugih razlogov, če so zanje plačani socialni prispevki. 24 TRETJE POGLAVJE BDP PO PROIZVODNI METODI 3.1 Uvod BDP v stalnih cenah po proizvodni metodi je vsota dodane vrednosti v stalnih cenah po dejavnostih, povečana za davke na proizvode v stalnih cenah in zmanjšana za subvencije na proizvode v stalnih cenah. Dodana vrednost dejavnosti v stalnih cenah je izračunana po metodi dvojnega kazalnika, to je kot razlika med proizvodnjo v stalnih cenah in vmesno potrošnjo v stalnih cenah. Metode ocenjevanja proizvodnje in vmesne potrošnje v stalnih cenah po dejavnostih so opisane v nadaljevanju. V vsakem poglavju so najprej opisane metode za izračun proizvodnje v stalnih cenah; ta opis obsega razčlenitev proizvodnje in metode za izdelavo ocen obsega. Temu sledi enak opis za izračun vmesne potrošnje v stalnih cenah. Za dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter za druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti so posebej prikazane metodologije za ocenjevanja proizvodnje in vmesne potrošnje v stalnih cenah za proizvajalce sektorja država, nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), in tržne proizvajalce. V vsakem poglavju je navedena tudi samoocena uporabljenih metod na osnovi klasifikacije metod, kot je določena s Sklepom Komisije (98/715/ES) o merah cen in obsegov v nacionalnih računih, in dodatno opredeljena v "Priročniku o merah cen in obsega" (Eurostat, 2001). Glede na sklep Komisije se metode za ocenjevanje cen in obsegov delijo v tri skupine: – metode A: najustreznejše metode; – metode B: metode, ki se smejo uporabljati, če ni mogoče uporabiti metod A (sprejemljive alternative); – metode C: metode, ki se ne smejo uporabljati. Splošna merila za razvrščanje metod v omenjene tri skupine so: – popolnost zajetja proizvoda/dejavnosti/skupine s kazalnikom (npr. ali kazalnik zajema vse proizvode v posamezni skupini ali samo nekatere izmed njih, npr. tiste, ki se prodajajo gospodinjstvom); – vrednotenje kazalnika (kazalnik za tržno proizvodnjo mora biti vrednoten v osnovnih cenah, ne pa npr. v kupčevih cenah ali v cenah inputov, kazalnik za končno potrošnjo ali bruto investicije pa mora biti vrednoten v kupčevih cenah, ne pa npr. v proizvajalčevih cenah); – kazalnik mora upoštevati kakovost, in sicer tako, da jo pripiše meri obsega ne pa meri cene; – konceptualna skladnost med kazalnikom in koncepti nacionalnih računov. Metode, ki izpolnjujejo vsa štiri merila, se v splošnem uvrščajo med metode A. Če eno ali več meril ni izpolnjenih, se metoda uvrsti med metode B ali metode C, in sicer glede na to, kako močno odstopa od metode A. Natančno razmejevanje med metodami A, B in C je odvisno od proizvoda/dejavnosti in od njunih posebnih značilnosti. 3.2 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (A) Proizvodnja dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva v tekočih cenah je v letu 2007 ocenjena na 1.625 milijonov evrov, to je 2,3 odstotka celotne proizvodnje. Približno dve tretjini proizvodnje dejavnosti proizvedejo individualni kmetje. 25 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Proizvodnja v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksi cen. Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so prikazane v tabeli 3.1. Tabela 3.1 A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve Tabela 3.2 02 Gozdarstvo in gozdarske storitve Deflacija z ICIP in IPV Proizvodnja dejavnosti 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve je razčlenjena na sedem komponent, pretežno ocenjenih na osnovi podatkov ekonomskih računov za kmetijstvo. Te komponente so: prodaja, spremembe zalog, osnovna čreda, proizvedena krma, dolgoletni nasadi, proizvodnja za lastne potrebe in neposredne prodaje ter druga proizvodnja. Vsaka komponenta se nato deflacionira z ustreznimi indeksi cen, kot je prikazano v tabeli 3.2. Posebna ocena se pripravi za subvencije na proizvode v tej dejavnosti; njihova vrednost v stalnih cenah se oceni v enakem razmerju glede na prodajo v stalnih cenah, kot je bilo razmerje med subvencijami na proizvode in prodajo v predhodnem letu v tekočih cenah (stopnja rasti obsega subvencij na proizvode je enaka stopnji rasti obsega prodaje). Tabela 3.2 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Prodaja Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Spremembe zalog Deflacija z implicitnim deflatorjem zalog obratnih skladov v živinoreji Osnovna čreda Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Proizvedena krma Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Dolgoletni nasadi Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Proizvodnja za lastne potrebe in neposredne prodaje Deflacija z ICŽP Druga proizvodnja Deflacija z ICŽP Subvencije na proizvode Ekstrapolacija s stopnjo rasti obsega prodaje Proizvodnja dejavnosti 02 Gozdarstvo in gozdarske storitve v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIP) in z indeksom povprečnih vrednosti zunanje trgovine (IPV), uteženima z razmerjem med prodajo na domačem trgu in prodajo na tujem trgu. Metoda ocenjevanja proizvodnje dejavnosti 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve v stalnih cenah se uvršča med metode A, metoda ocenjevanja proizvodnje v stalnih cenah za dejavnost 02 Gozdarstvo in gozdarske storitve pa med metode B. Vmesna potrošnja zajema vrednost blaga in storitev, potrošenih v proizvodnem procesu. V dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in lova je v letu 2007 znašala 757 milijonov evrov ali 2,1 odstotka celotne vmesne potrošnje v tekočih cenah. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni za iste dejavnosti kot proizvodnja v stalnih cenah (tabela 3.1). Za dejavnost kmetijstva in lova ter z njima povezanih storitev (SKD 01) je razčlenjena na dvanajst komponent, pretežno ocenjenih na osnovi podatkov ekonomskih računov za kmetijstvo. Te komponente so: semena in sadike, energija in goriva, gnojila, pesticidi, veterinarske storitve, kupljena krma, lastno proizvedena krma, spremembe zalog krmnih rastlin, vzdrževanje, proizvodnja za lastne potrebe, drugi proizvodi in posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP). PMSFP v stalnih cenah se izračunajo z upoštevanjem obrestne mere baznega leta za posojila in vloge na stanja posojil in vlog, prevrednotenih na vrednosti baznega leta z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja. Vse preostale komponente vmesne potrošnje se deflacionirajo z ustreznimi indeksi cen, kot je prikazano v tabeli 3.3. 26 BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.3 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: vmesna potrošnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Semena in sadike Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Energija in goriva Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Gnojila Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Pesticidi Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Veterinarske storitve Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Kupljena krma Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Lastno proizvedena krma Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Spremembe zalog krmnih rastlin Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Vzdrževanje Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Proizvodnja za lastne potrebe Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu Drugi proizvodi Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Postopek za oceno vmesne potrošnje v dejavnosti gozdarstva in gozdarskih storitev (SKD 02) je nekoliko drugačen. Postopek je standarden in se uporablja za vse dejavnosti na dvomestni ravni SKD (in za tri dejavnosti na trimestni ravni SKD), razen za dejavnost kmetijstva in lova ter z njima povezanih storitev (SKD 01). Postopek je takšen: vmesna potrošnja gospodarskih družb se razčleni na deset komponent: stroški materiala, stroški energije, drugi stroški materiala, transportne storitve, najemnine, zavarovalne storitve, povračila stroškov v zvezi z delom, drugi stroški storitev, PMSFP in uvoz na oplemenitenje. Vsaka komponenta se deflacionira z ustreznim indeksom cen, izbranim glede na dejavnost (indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu, indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu, indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP), indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine, indeks uvoznih cen (ICU) in drugi). Deflatorji so določeni glede na značilnosti dejavnosti in se razlikujejo med dejavnostmi. Izjema so deflatorji za zavarovalne storitve, PMSFP in uvoz na oplemenitenje, ki so za vse dejavnosti enaki. Deflacionirane komponente se nato seštejejo, iz vsote pa izračuna implicitni deflator vmesne potrošnje za gospodarske družbe. Tako izračunani implicitni deflator se nato uporabi za deflacioniranje vmesne potrošnje celotne dejavnosti. Tabela 3.4 prikazuje strukturo vmesne potrošnje in metode za njeno oceno v stalnih cenah po standardni metodi, tabela 3.28 na koncu poglavja pa prikazuje deflatorje po dejavnostih in po vrstah inputov. Tabela 3.4 Vmesna potrošnja v stalnih cenah: standardna metoda Razčlenitev Metoda Stroški materiala Deflacija z ICIP, ICŽP, IPV, ICU in implicitnimi deflatorji proizvodnje Stroški energije Deflacija z ICIP in ICŽP Drugi stroški materiala Deflacija z ICIP in ICŽP Transportne storitve Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje transportnih storitev, ICIP in ICŽP Najemnine Deflacija z ICŽP Zavarovalne storitve Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje zavarovalnih storitev Povračila stroškov v zvezi z delom Deflacija z ICŽP Drugi stroški storitev Deflacija z ICŽP PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Uvoz na oplemenitenje Deflacija z IPV 27 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Metoda, ki se uporablja za oceno vmesne potrošnje v stalnih cenah, se razvršča med metode skupine A. Ustreza namreč vsem trem merilom: prvič, deflacioniranje se izvaja po proizvodih, drugič, doma proizvedeni proizvodi in uvoženi proizvodi se deflacionirajo posebej, in tretjič, za deflacioniranje se uporabljajo pravi indeksi cen. 3.3 Ribištvo (B) Sladkovodno in morsko ribištvo je v Sloveniji zelo majhna dejavnost. Njegova proizvodnja v tekočih cenah je ocenjena na 9 milijonov evrov ali 0,01 odstotka celotne proizvodnje slovenskega gospodarstva. Proizvodnja v stalnih cenah je ocenjena z ekstrapolacijo vrednosti v tekočih cenah s količinskim kazalnikom o morskem ulovu. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine B, ker podatki o proizvodih ribištva niso razčlenjeni v posamezne vrste, nista pa upoštevana niti sezonski dejavnik niti prilagoditev za kakovost. Vmesna potrošnja dejavnosti ribištva v tekočih cenah je ocenjena na 6 milijonov evrov, to je 0,01 odstotka celotne vmesne potrošnje. Metoda za oceno vmesne potrošnje v stalnih cenah je standardna in je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča v skupino A. 3.4 Rudarstvo (C) Proizvodnja rudarstva predstavlja majhen del celotne proizvodnje slovenskega gospodarstva (0,4 odstotka ali 279 milijonov evrov v tekočih cenah). Proizvodnja rudarstva v stalnih cenah je ocenjena z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu in z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu, ki sta utežena glede na prodajo na domačem trgu in na tujem trgu. Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so prikazane v tabeli 3.5. Pri razčlenitvi proizvodnje je treba upoštevati, da podatki za dejavnost pridobivanja črnega premoga, rjavega premoga, lignita in šote (SKD 10) zajemajo tudi podatke za dejavnost pridobivanja surove nafte in zemeljskega plina (SKD 11), podatki za dejavnost pridobivanja rudnin in kamnin (SKD 14) pa tudi podatke za dejavnost pridobivanja uranovih in torijevih rud (SKD 12) in dejavnost pridobivanja rud (SKD 13). Te tri dejavnosti (SKD 11, 12 in 13) namreč ustvarjajo zanemarljivo dodano vrednost, zato se njihovi podatki ne deflacionirajo posebej. Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah, se razvrščajo v skupino A. Tabela 3.5 C Rudarstvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 10 Pridobivanje črnega premoga, rjavega premoga, lignita, šote Deflacioniranje z ICIP 14 Pridobivanje rudnin in kamnin Deflacioniranje z ICIP Vmesna potrošnja rudarstva v tekočih cenah je ocenjena na 144 milijonov evrov ali 0,4 odstotka celotne vmesne potrošnje. Vmesna potrošnja v stalnih cenah je ocenjena za iste dejavnosti kot proizvodnja, in to po standardni metodi, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Metoda se razvršča v skupino A. 3.5 Predelovalne dejavnosti (D) Predelovalne dejavnosti so največja in najpomembnejša dejavnost slovenskega gospodarstva. Njihova proizvodnja v tekočih cenah znaša 24.830 milijonov evrov ali 34,9 odstotka celotne proizvodnje, ki jo proizvedejo domači proizvajalci. Glede na proizvodnjo so najpomembnejše dejavnosti proizvodnja kovinskih izdelkov (SKD 28), proizvodnja strojev in naprav (SKD 29) in proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (SKD 24); te tri dejavnosti skupaj proizvedejo približno tretjino proizvodnje predelovalnih dejavnosti. 28 BDP PO PROIZVODNI METODI Proizvodnja v stalnih cenah se za skoraj vse dejavnosti izračuna tako, da se vrednosti v tekočih cenah deflacionirajo z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu in z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu, uteženima z razmerjem med prodajo na domačem trgu in prodajo na tujem trgu. Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so prikazane v tabeli 3.6. Tabela 3.6 D Predelovalne dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 15 Proizvodnja hrane, pijač in krmil Deflacija z ICIP 17 Proizvodnja tekstilij Deflacija z ICIP 18 Proizvodnja oblačil; proizvodnja krznenih izdelkov Deflacija z ICIP 19 Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov Deflacija z ICIP 20 Obdelava in predelava lesa Deflacija z ICIP 21 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Deflacija z ICIP 22 Založništvo, tiskarstvo Deflacija z ICIP in IPV 23 Proizvodnja koksa, naftnih derivatov Deflacija z ICIP 24 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken Deflacija z ICIP 25 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas Deflacija z ICIP in IPV 26 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Deflacija z ICIP 27 Proizvodnja kovin Deflacija z ICIP in IPV 28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav Deflacija z ICIP 29 Proizvodnja strojev in naprav Deflacija z ICIP 30 Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov Deflacija z ICIP 31 Proizvodnja električnih strojev in naprav Deflacija z ICIP 32 Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav Deflacija z ICIP 33 Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih Deflacija z ICIP instrumentov ter ur 34 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic Deflacija z ICIP 35 Proizvodnja drugih vozil in plovil Deflacija z ICIP 36 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti Deflacija z ICIP 37 Reciklaža Deflacija z ICIP V dejavnosti proizvodnja hrane, pijač in krmil (SKD 15) se posebej ocenijo še subvencije na proizvode v stalnih cenah, in sicer tako, da se njihova stopnja rasti obsega izenači s stopnjo rasti obsega proizvodnje v tej dejavnosti. Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti v stalnih cenah, se uvrščajo v skupino A; deflatorji so reprezentativni, vrednoteni v osnovnih cenah in na pravilen način upoštevajo spremembe kakovosti. Vmesna potrošnja predelovalnih dejavnosti v tekočih cenah je ocenjena na 17.718 milijonov evrov ali 43,4 odstotka celotne vmesne potrošnje. Vmesna potrošnja dejavnosti v stalnih cenah je ocenjena za iste dejavnosti kot proizvodnja v stalnih cenah (tabela 3.6) in z uporabo standardne metode, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Metoda za ocenjevanje vmesne potrošnje predelovalnih dejavnosti v stalnih cenah se uvršča v skupino A. 3.6 Oskrba z električno energijo, plinom in vodo (E) Z dejavnostjo oskrbe z električno energijo, plinom in vodo se v glavnem ukvarjajo velika javna podjetja. Njena proizvodnja je ocenjena na 1.842 milijonov evrov, to je 2,6 odstotka celotne proizvodnje v tekočih cenah. Najpomembnejša dejavnost je oskrba z električno energijo; ta proizvede 73 odstotkov celotne proizvodnje dejavnosti. Proizvodnja elektrike se prikaže po neto vrednosti, saj so izločene vse transakcije znotraj dejavnosti med primarno proizvodnjo, prenosom in redistribucijo. 29 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Proizvodnja dejavnosti oskrbe z električno energijo (SKD 40.1) v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. V večini drugih let se za deflacioniranje uporabljata indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu in indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu, v letu 2007 in tudi v nekaterih drugih letih pa so bili rezultati z uporabo teh dveh indeksov nesprejemljivi, zato se je za deflacioniranje uporabljal indeks cen življenjskih potrebščin. Proizvodnja dejavnosti oskrbe s plinastimi gorivi (SKD 40.2) v stalnih cenah se oceni z ekstrapolacijo vrednosti v tekočih cenah s količino dobavljenega naravnega in utekočinjenega naftnega plina. Proizvodnja v stalnih cenah za preostali dve dejavnosti, oskrbo s paro in toplo vodo (SKD 40.3) ter zbiranje, čiščenje in distribucijo vode (SKD 41), se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Razčlenitev dejavnosti in metode za izračun proizvodnje v stalnih cenah so prikazane v tabeli 3.7. Metoda za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za dejavnost oskrbe s plinastimi gorivi (SKD 40.2) se za proizvodni del dejavnosti uvršča med metode A, za distributivni del pa med metode B. Metode za vse preostale dejavnosti (SKD 40.1, 40.3 in 41) se razvrščajo med metode C. Tabela 3.7 E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 40.1 Oskrba z električno energijo Deflacija z ICŽP 40.2 Oskrba s plinastimi gorivi Ekstrapolacija s količino dobavljenega plina 40.3 Oskrba s paro in toplo vodo Deflacija z ICŽP 41 Zbiranje, čiščenje in distribucija vode Deflacija z ICŽP Vmesna potrošnja v tekočih cenah je ocenjena na 988 milijonov evrov, to je 2,4 odstotka celotne vmesne potrošnje. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni na dvomestni ravni SKD (SKD 40 in 41) po standardni metodi, opisani v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se uvršča med metode skupine A. 3.7 Gradbeništvo (F) Gradbeništvo sodi med pomembnejše dejavnosti slovenskega gospodarstva. Njegova proizvodnja znaša 8.397 milijonov evrov ali 11,8 odstotka celotne proizvodnje v tekočih cenah. Z dejavnostjo se ukvarjajo gospodarske družbe in samozaposleni. Najpomembnejša gradbena dejavnost je gradnja objektov in delov objektov (SKD 45.2), in sicer proizvede približno 75 odstotkov celotne proizvodnje gradbeništva. Proizvodnja gradbeništva v stalnih cenah se oceni na trimestni ravni SKD tako, da se vrednosti v tekočih cenah deflacionirajo z indeksom cen inputov v gradbeništvu (ICG). Za deflacioniranje v dejavnosti 45.2 Gradnja objektov in delov objektov se komponente indeksa cen inputov v gradbeništvu utežijo z vrednostjo opravljenih gradbenih del po vrsti dejavnosti in po vrsti gradnje. Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode za oceno proizvodnje v stalnih cenah so prikazane v tabeli 3.8. Deflacioniranje proizvodnje z indeksi cen inputov se uvršča med metode skupine C. Tabela 3.8 F Gradbeništvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 45.1 Pripravljalna dela na gradbiščih Deflacija z ICG 45.2 Gradnja objektov in delov objektov Deflacija z ICG 45.3 Inštalacije pri gradnjah Deflacija z ICG 45.4 Zaključna gradbena dela Deflacija z ICG 45.5 Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem Deflacija z ICG 30 BDP PO PROIZVODNI METODI Vmesna potrošnja gradbeništva v tekočih cenah je ocenjena na 6.003 milijonov evrov, to je 14,7 odstotka celotne vmesne potrošnje. Najpomembnejši inputi so material in druge storitve, in sicer predstavljajo približno 90 odstotkov vmesne potrošnje dejavnosti gradbeništva. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni za celotno dejavnost (ustreza dvomestni ravni SKD) po standardni metodi, opisani v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se uvršča med metode skupine A. 3.8 Trgovina na drobno in debelo, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (G) Proizvodnja dejavnosti trgovine v tekočih cenah znaša 7.254 milijonov evrov ali 10,2 odstotka celotne proizvodnje slovenskega gospodarstva. Sestavljena je iz dveh delov; prvi del je trgovska marža kot razlika med vrednostjo prodaje trgovskega blaga (promet) in nabavno vrednostjo prodanega trgovskega blaga, drugi del je prodaja netrgovskega blaga in storitev kot stranska proizvodnja dejavnosti. Pri izračunu proizvodnje v stalnih cenah se vsi trije elementi proizvodnje ocenijo posebej. Prodaja trgovskega blaga (promet) in prodaja netrgovskih proizvodov se deflacionirata z ustreznimi deflatorji (indeks cen življenjskih potrebščin, indeks uvoznih cen, indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem in tujem trgu in drugi). Kjer je potrebno, so deflatorji uteženi z razmerjem med prodajo na domačem trgu in prodajo na tujem trgu. Nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga v stalnih cenah se oceni tako, da se njena stopnja rasti obsega izenači s stopnjo rasti obsega prodaje trgovskega blaga. Tak izračun posledično pomeni, da je stopnja rasti obsega trgovske marže enaka stopnji rasti obsega prodaje trgovskega blaga. Razčlenitev proizvodnje in deflatorji, uporabljeni za deflacioniranje prodaje trgovskega blaga in prodaje netrgovskih proizvodov, so prikazani v tabeli 3.9. Metode za ocenjevanje proizvodnje dejavnosti trgovine v stalnih cenah se razvrščajo med metode B. Vmesna potrošnja v stalnih cenah je ocenjena na 3.541 milijonov evrov ali 8,7 odstotka celotne vmesne potrošnje. Najpomembnejša komponenta vmesne potrošnje so druge storitve, ki zajemajo stroške prodajanja trgovskega blaga. Vmesna potrošnja v stalnih cenah je ocenjena na dvomestni ravni SKD (SKD 50, 51 in 52) po standardni metodi, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. 31 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH laga a a a a a a a eta eta eta eta eta eta eta eta eta eta omet promet promet promet promet promet promet a prometa sega sega ega prom bsega prom bsega prom seg sega sega sega sega bsega prom bsega prom bsega prom bsega prom bsega prom bsega prom sega pr bsega prom ti ob ti ob sti o sti o sti ob ti ob ti ob ti ob ti ob sti o sti obs sti o sti o sti o sti o sti o sti o ras ras ra ra ra ras ras ras ras ra ra ra ra ra ra ra asti ob ra ka ka ka ka ka ka ka r naka naka naka naka naka naka naka naka naka naka ena ena ena ena ena ena ena je je je je je je je enah rednost prodanega trgovskega b a je enaka c alnih t obsega t obsega st obsega je e st obsega je e st obseg t obsega t obsega t obsega st obsega st obsega je e st obsega je e st obsega je e st obsega je e st obsega je e st obsega je e st obsega je e st obsega je e nabavna v ras ras ra ra ra ras ras ras ra ra ra ra ra ra ra ra rast obsega ra v sta et) dnj m em (pro torj ICU aga efla U in U Metoda V be: proizvo a bl IP IC tvaijs P in icitnim d et P in IC pora vskeg ŽP ŽP ŽP in ŽP IC IC impl ICŽ ICŽP IC trgo z IC z ICŽP z ICU z ICŽ z z nje km z z ICIP z ICU z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP daja lacija lacija z flacija flacija lacija acija acija acija lacija z flacija flacija flacija flacija flacija flacija flacija lacija z flacija pro Def Def De De Def Defl Defl proizvod Defl Def De De De De De De De Def De delkov široke ov jem il in iz zvod or U voz IC proi eflat U d U nim ijstva in otornih ovskih icit m trg pl a ne CŽP CŽP CŽP CŽP in IC m CŽP in IC CŽP CŽP z ICŽP z ICŽP z I z i nje kmet z I z ICIP z ICU z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP z ICŽP avil a opr lacija z I lacija z I lacija z I acija acija acija lacija z I lacija z I prodaj flacija flacija flacija flacija flacija flacija flacija flacija flacija flacija Def Def De De Def Defl Defl proizvod Defl Def De De De De De De De Def De lo, p na remo mi delki, in debe nih op i ra m vozil ivi porabe poliz in i, atno es, trgovi surovina am ago aln robno i gor čami, ke čami bl ja aj nim aprav evtskim m rod li ijskimi ki širo jalnah ac h specializi ni motornih ornih kol li, pija ji, n li, pi vi specializiranih ro lo vi rm i izdelki i vozi ila deli in dod zdel ne roda fa m drugi av mot motor kmet z nekmetijskimi be ži rablje s st nimi opremo o z ži o z i lo o zunaj p etični Trgovina na d ornim be anih p obn G in popr opravila robno z ebel ebel robno v robno z robno s zm robno v robno z mot deli in a d a d a d a debelo a d a d a d a d z dki anje z rezerv in p n štvo na debelo s lmi n elki n n n na d in ko n n na na na pa va na na trgovina na de na specializir na mi na na ržev a vozila a h h ži i izd nitev govi rn rgovina to govi meznimi govi mi govi govi i in od rgovina na de rug jalna govi govi govi govi cinski jalna rgovina na dr ela 3.9 Tr Tr Tr Tr čnim Tr Trgovina Tr Tr Tr Tr zčle vi mo osa 8 T 9 D edi 6 T Tab Ra 50.1 50.2 Vzd 50.3 T za 50.4 s p 50.5 51.1 Posredni 51.2 Trgovina in ži 51.3 toba 51.4 51.5 Trgovina n ostank 51. 51. 52.1 proda 52.2 tobakom v 52.3 m 52.4 proda 52.5 52. 32 BDP PO PROIZVODNI METODI 3.9 Gostinstvo (H) Proizvodnja gostinstva v tekočih cenah je ocenjena na 1.404 milijonov evrov, to je 2,0 odstotka celotne proizvodnje. Najpomembnejši dejavnosti sta dejavnost hotelov, s katero se v glavnem ukvarjajo gospodarske družbe, in dejavnost prehrambenih gostinskih obratov, v kateri so najpomembnejši proizvajalci nekorporativna podjetja. Proizvodnja v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin na trimestni ravni SKD. Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so predstavljene v tabeli 3.10. Ker je smiselno pričakovati, da se cene za podjetja gibljejo podobno kot cene za zasebne potrošnike in da je sestava potrošnje podobna v obeh skupinah, se uporabljena metoda za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah lahko razvrsti med metode skupine A. Tabela 3.10 H Gostinstvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih obratov Deflacija z ICŽP 55.2 Dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih Deflacija z ICŽP obratov 55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov Deflacija z ICŽP 55.4 Točenje pijač Deflacija z ICŽP 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane Deflacija z ICŽP Vmesna potrošnja v tekočih cenah je ocenjena na 701 milijon evrov ali 1,7 odstotka celotne vmesne potrošnje. Najpomembnejši inputi so materiali in druge storitve, in sicer predstavljajo približno 72 odstotkov vmesne potrošnje v dejavnosti gostinstva. Vmesna potrošnja v stalnih cenah je ocenjena za celotno dejavnost (ustreza dvomestni ravni SKD) po standardni metodi, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. 3.10 Promet, skladiščenje in zveze (I) Proizvodnja te dejavnosti v tekočih cenah je ocenjena na 5.755 milijonov evrov ali 8,1 odstotka celotne proizvodnje. Najpomembnejše dejavnosti so kopenski promet (SKD 60) s 40,3-odstotnim deležem, pomožne prometne dejavnosti ter dejavnosti potovalnih in turističnih organizacij (SKD 63) s 26,5-odstotnim deležem ter pošta in telekomunikacije (SKD 64) s 26,2-odstotnim deležem. Razčlenitev proizvodnje za oceno v stalnih cenah je podrobna in prikazana v tabeli 3.11. Najpogostejša metoda je deflacioniranje vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin ali z indeksom cen storitev pri proizvajalcih (ICSP). V dejavnostih železniškega prometa (SKD 60.1) in cestnega tovornega prometa (SKD 60.24) se uporablja ekstrapolacija s količinskimi kazalniki, ustrezno uteženimi glede na razmerje med potniškim in tovornim prometom. V dejavnostih železniškega prometa (SKD 60.1) in drugega kopenskega potniškega prometa na rednih linijah (SKD 60.21) se posebej ocenijo še subvencije na proizvode v stalnih cenah, in sicer tako, da je njihova stopnja rasti obsega enaka stopnji rasti obsega proizvodnje. Metode za izračun proizvodnje v stalnih cenah za vodni promet (SKD 61), zračni promet (SKD 62), prekladanje in skladiščenje (SKD 63.1) ter poštno in kurirsko dejavnost (SKD 64.1) se razvrščajo med metode A. Metode za vse preostale dejavnosti se razvrščajo med metode B. 33 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 3.11 I Promet, skladiščenje in zveze: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 60.1 Železniški promet Ekstrapolacija s tonskimi in potniškimi kilometri 60.21 Drug kopenski potniški promet na rednih linijah Deflacija z ICŽP 60.22 Dejavnost taksistov Deflacija z ICŽP 60.23 Drug kopenski potniški promet Deflacija z ICŽP 60.24 Cestni tovorni promet Ekstrapolacija s tonskimi kilometri 61 Vodni promet Deflacija z ICSP 62 Zračni promet Deflacija z ICSP 63.1 Prekladanje, skladiščenje Deflacija z ICSP 63.2 Druge pomožne dejavnosti v prometu Deflacija z ICŽP 63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj Deflacija z ICŽP 63.4 Dejavnosti drugih prometnih agencij Deflacija z ICŽP 64.1 Poštna in kurirska dejavnost Deflacija z ICSP 64.2 Telekomunikacije Deflacija z ICŽP Vmesna potrošnja dejavnosti v tekočih cenah je ocenjena na 3.415 milijonov evrov ali 8,4 odstotka celotne vmesne potrošnje. Najpomembnejše komponente vmesne potrošnje so stroški energije in transportne storitve. Vmesna potrošnja v stalnih cenah je ocenjena za dejavnosti SKD 60.1, 60.2, 61, 62, 63 in 64. Metoda je standardna in opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. 3.11 Finančno posredništvo (J) Proizvodnja dejavnosti finančnega posredništva ne zajema samo dohodka od opravljanja storitev finančnega posredništva, ki jih finančni posredniki neposredno zaračunajo strankam, ampak tudi dohodek, ki ga posredniki zaslužijo z razlikami v obrestnih merah pri prevzemanju vlog in odobravanju posojil. Pomemben del proizvodnje je tako ustvarjen posredno, kot razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi (posredno merjene storitve finančnega posredništva). Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) so kategorija proizvodnje dejavnosti 65.1 Denarno posredništvo in znašajo 714 milijonov evrov, kar je približno 30 odstotkov celotne proizvodnje finančnega posredništva. Pomemben del proizvodnje finančnega posredništva ustvarijo tudi zavarovalnice (670 milijonov evrov ali 28,4 odstotka celotne proizvodnje dejavnosti). Njihova proizvodnja se oceni kot razlika med zavarovalnimi premijami in odškodninami, povečana za dohodek od investiranja presežkov. Celotna proizvodnja dejavnosti finančnega posredništva v tekočih cenah je ocenjena na 2.356 milijonov evrov, to je 3,3 odstotka celotne proizvodnje, proizvedene v nacionalnem gospodarstvu. Proizvodnja v stalnih cenah se ocenjuje na različnih ravneh dejavnosti in po različnih metodah, kot prikazuje tabela 3.12. Ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za denarno posredništvo (SKD 65.1) ter dejavnost zavarovalnic in pokojninskih skladov (SKD 66) je pojasnjeno v nadaljevanju. Proizvodnja dejavnosti drugega finančnega posredništva (SKD 65.2) in pomožnih dejavnosti v finančnem posredništvu (SKD 67) v stalnih cenah se izračuna z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Tabela 3.12 J Finančno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 65.1 Denarno posredništvo Tabela 3.13 65.2 Drugo finančno posredništvo Deflacija z ICŽP 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi Tabela 3.14 67 Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu Deflacija z ICŽP 34 BDP PO PROIZVODNI METODI Proizvodnja denarnega posredništva (SKD 65.1) je razčlenjena na pet komponent: PMSFP, proizvodnja centralne banke, bančne storitve, neto prihodki od finančnih storitev ter druge poslovne storitve. Vsaka komponenta v stalnih cenah se oceni posebej, in sicer tako, kot prikazuje tabela 3.13. PMSFP v stalnih cenah se ocenijo z uporabo obrestne marže na posojila in vloge iz baznega leta na stanje posojil in vlog, prevrednoteno na cene baznega leta z uporabo implicitnega deflatorja za domačo končno potrošnjo. To lahko prikažemo z enačbo: (dejanska marža x stanje)/cenovni indeks x marža baznega obdobja/dejanska marža = stanje v stalnih cenah x marža baznega obdobja Proizvodnja centralne banke v stalnih cenah se oceni po stroškovni (input) metodi kot vsota komponent dodane vrednosti v stalnih cenah in komponent vmesne potrošnje v stalnih cenah. Komponente dodane vrednosti se ocenijo takole: bruto plače se ekstrapolirajo s številom zaposlenih in z dodatkom za produktivnost, drugi stroški dela se deflacionirajo z implicitnim deflatorjem za bruto plače, socialni prispevki delodajalcev in drugi davki na proizvodnjo se ocenijo tako, da je njihova stopnja rasti obsega enaka stopnji rasti obsega bruto plač, potrošnja stalnega kapitala pa se deflacionira z deflatorjem, sestavljenim iz indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in indeksa cen življenjskih potrebščin. Vmesna potrošnja se razčleni na štiri komponente (material, storitve, provizije, članarine); vse komponente se v stalnih cenah ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Preostale tri komponente proizvodnje denarnega posredništva v stalnih cenah se izračunajo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Tabela 3.13 65.1 Denarno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Proizvodnja centralne banke Stroškovna metoda Bančne storitve Deflacija z ICŽP Neto prihodki od finančnih storitev Deflacija z ICŽP Druge poslovne storitve Deflacija z ICŽP Proizvodnja dejavnosti zavarovalništva in pokojninskih skladov (SKD 66) je razčlenjena na šest komponent: življenjsko zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje, pozavarovanje in druga proizvodnja (tabela 3.14). Proizvodnja v stalnih cenah za prve tri komponente se oceni z ekstrapolacijo vrednosti v tekočih cenah s številom zavarovancev. Proizvodnja neživljenjskega zavarovanja v stalnih cenah se oceni z ekstrapolacijo vrednosti v tekočih cenah s količinskim indeksom Laspeyresove vrste; ta indeks se izračuna iz količinskih indeksov za podvrste neživljenjskega zavarovanja, uteženih s prejetimi zavarovalnimi premijami. Količinski indeksi za podvrste neživljenjskega zavarovanja se izračunajo takole: – za nezgodno zavarovanje, zavarovanje kopenskih motornih vozil, zavarovanje požara in elementarnih nesreč, zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil in zavarovanje pomoči se uporablja število zavarovalnih polic; – za splošno zavarovanje odgovornosti in preostala neživljenjska zavarovanja se uporabljajo izdatki za zavarovanje na osebo; – za kreditno zavarovanje se uporablja sprememba posojil za nefinančne družbe. Proizvodnja pozavarovanja v stalnih cenah se oceni tako, da se vrednost v tekočih cenah ekstrapolira s stopnjo rasti obsega, sestavljeno iz stopenj rasti obsega življenjskega, pokojninskega, zdravstvenega in neživljenjskega zavarovanja, uteženih s prejetimi zavarovalnimi premijami. Druga proizvodnja dejavnosti zavarovalništva in pokojninskih skladov se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. 35 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 3.14 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Življenjsko zavarovanje Ekstrapolacija s številom zavarovancev Pokojninsko zavarovanje Ekstrapolacija s številom zavarovancev Zdravstveno zavarovanje Ekstrapolacija s številom zavarovancev Neživljenjsko zavarovanje Ekstrapolacija z Laspeyresovim količinskim indeksom podvrst neživljenjskega zavarovanja, uteženih s premijami Pozavarovanje Ekstrapolacija s sestavljeno stopnjo rasti obsegov življenjskega, pokojninskega, zdravstvenega in neživljenjskega zavarovanja, uteženih s premijami Druga proizvodnja Deflacija z ICŽP Metoda za ocenjevanje PMSFP v stalnih cenah se uvršča med metode skupine B. Pri tem velja omeniti, da Eurostatov priročnik nobene metode za PMSFP ne uvršča v skupino A. Metoda za ocenjevanje proizvodnje dejavnosti zavarovalnic in pokojninskih skladov se uvršča med metode skupine B. Deflacioniranje z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za denarno posredništvo, razen PMSFP, drugo finančno posredništvo in pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu, se uvršča med metode skupine B. Vmesna potrošnja dejavnosti finančnega posredništva v tekočih cenah je ocenjena na 952 milijonov evrov ali 2,3 odstotka celotne vmesne potrošnje. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni za iste dejavnosti kot proizvodnja (tabela 3.12). Vmesna potrošnja za dejavnosti drugega finančnega posredništva (SKD 65.2) in pomožnih dejavnosti v finančnem posredništvu (SKD 67) v stalnih cenah se oceni po standardni metodi, opisani v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Vmesna potrošnja dejavnosti denarnega posredništva (SKD 65.1) je razčlenjena na šest komponent, kot prikazuje tabela 3.15. Vsaka komponenta v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z ustreznim deflatorjem: stroški materiala, stroški storitev, bančne storitve, članarine in drugi poslovni odhodki se deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin, netržna proizvodnja centralne banke pa se deflacionira z implicitnim deflatorjem proizvodnje centralne banke. Tabela 3.15 65.1 Denarno posredništvo: vmesna potrošnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Material Deflacija z ICŽP Storitve Deflacija z ICŽP Bančne storitve Deflacija z ICŽP Članarine Deflacija z ICŽP Drugi poslovni odhodki Deflacija z ICŽP Netržna proizvodnja centralne banke Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje centralne banke Vmesna potrošnja dejavnosti zavarovalnic in pokojninskih skladov (SKD 66) v stalnih cenah se oceni takole: vmesna potrošnja dejavnosti je razčlenjena na šest komponent (tabela 3.16); komponente se deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin, razen PMFSP; te se ocenijo na enak način kot v vseh drugih dejavnostih. Metode, ki se uporabljajo za oceno vmesne potrošnje vseh dejavnosti finančnega posredništva v stalnih cenah, se razvrščajo med metode A. 36 BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.16 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: vmesna potrošnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Stroški pridobivanja zavarovanj Deflacija z ICŽP Material in storitve Deflacija z ICŽP Drugi zavarovalni odhodki Deflacija z ICŽP Drugi stroški upravljanja Deflacija z ICŽP Pozavarovalna bilanca Deflacija z ICŽP PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja 3.12 Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (K) Proizvodnja dejavnosti v tekočih cenah znaša 8.628 milijonov evrov, to je 12,1 odstotka celotne proizvodnje. Več kot polovico proizvodnje (53,1 odstotka) ustvarijo druge poslovne storitve (SKD 74), približno tretjino (34,5 odstotka) pa dejavnost poslovanja z nepremičninami (SKD 70). Poslovanje z nepremičninami sestavljata dve osnovni skupini, stanovanjska dejavnost gospodinjstev (2.051 milijonov evrov) in druge dejavnosti poslovanja z nepremičninami (925 milijonov evrov). Proizvodnja v stalnih cenah se oceni za dejavnosti na različnih ravneh SKD in z uporabo različnih metod; razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so prikazane v tabeli 3.17. Za večino dejavnosti se uporablja deflacioniranje vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen storitev pri proizvajalcih ali indeksom cen življenjskih potrebščin. Pri nekaterih dejavnostih se indeks cen življenjskih potrebščin kombinira z drugimi deflatorji; uteži so pri tem določene na osnovi strokovne ocene. Proizvodnja stanovanjske dejavnosti gospodinjstev v stalnih cenah se oceni tako, da se vrednost v tekočih cenah ekstrapolira s količinskim kazalnikom (uporabna stanovanjska površina). Tabela 3.17 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve: proizvodnja v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Stanovanjska dejavnost gospodinjstev Ekstrapolacija z uporabno stanovanjsko površino 70.1 Poslovanje z lastnimi nepremičninami Deflacija z ICŽP 70.2 Dajanje lastnih nepremičnin v najem Deflacija z ICŽP 70.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi Deflacija z ICŽP 71 Dajanje strojev in opreme brez upravljalcev v najem Deflacija z ICŽP 72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane Deflacija z ICSP dejavnosti 73 Raziskovanje in razvoj Deflacija z ICŽP in indeksom povprečnih bruto plač 74.1 Pravne in računovodske dejavnosti, svetovanje, raziskave Deflacija z ICSP trga, holdingi 74.2 Prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično Deflacija z ICSP svetovanje 74.3 Tehnično preizkušanje in analiziranje Deflacija z ICSP 74.4 Oglaševanje Deflacija z ICSP 74.5 Dejavnost posredovanja in zaposlovanja delovne sile Deflacija z ICSP 74.6 Poizvedovalne dejavnosti in varovanje Deflacija z ICSP 74.7 Čiščenje objektov in opreme Deflacija z ICSP 74.8 Raznovrstne poslovne dejavnosti Deflacija z ICSP 37 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Ekstrapolacija s količinskim kazalnikom (uporabna stanovanjska površina), ki se uporablja za oceno proizvodnje stanovanjskih dejavnosti gospodinjstev v stalnih cenah, se uvršča med metode skupine B, saj veliko večino proizvodnje ustvarijo lastniki, ki živijo v lastnih stanovanjih. Deflacioniranje z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za druge dejavnosti poslovanja z nepremičninami (SKD 70.1, 70.2 in 70.3), se uvršča med metode B in metode C. Metoda za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za dejavnost dajanja v najem (SKD 71) se uvršča med metode B, kajti indeks cen življenjskih potrebščin zajema samo gospodinjstva, dejavnost pa zagotavlja storitve podjetjem in gospodinjstvom. Deflacioniranje z indeksom cen storitev pri proizvajalcih za dejavnost obdelave podatkov (SKD 72) lahko uvrstimo med (šibke) metode A. Uvrstitev metode za raziskave in razvoj (SKD 73) je nejasna, verjetno pa spada med metode C. Metode za druge poslovne dejavnosti (SKD 74) se uvrščajo med (šibke) metode A. Metode za dejavnosti SKD 72 in 74 bi bilo mogoče izboljšati z ločenim deflacioniranjem proizvodnje tako, da bi bila proizvodnja, ki je namenjena podjetjem, deflacionirana z indeksom cen storitev pri proizvajalcih, proizvodnja, ki je namenjena gospodinjstvom, pa z indeksom cen življenjskih potrebščin. Vmesna potrošnja dejavnosti v tekočih cenah je ocenjena na 3.358 milijonov evrov, to je 8,2 odstotka celotne vmesne potrošnje. Najpomembnejša komponenta so stroški drugih storitev; ti znašajo približno 65 odstotkov vmesne potrošnje dejavnosti. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni na dvomestni ravni SKD (SKD 70, 71, 72, 73 in 74) po standardni metodi, opisani v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. 3.13 Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (L) 3.13.1 Uvod Proizvodnja dejavnosti v tekočih cenah je ocenjena na 2.567 milijonov evrov, to je 3,6 odstotka celotne proizvodnje, ki jo ustvari slovensko gospodarstvo. Skoraj vso proizvodnjo dejavnosti ustvarijo netržni proizvajalci sektorja država (94,4 odstotka), preostanek pa v približno enakih vrednostih netržni proizvajalci sektorja NPISG in tržni proizvajalci. Vmesna potrošnja dejavnosti v tekočih cenah znaša 885 milijonov evrov, to je 2,2 odstotka celotne vmesne potrošnje. Proizvodnja in vmesna potrošnja v stalnih cenah se ocenita za vse tri skupine proizvajalcev. Metode ocenjevanja za sektor država so opisane v poglavju 3.13.2, metode za sektor NPISG v poglavju 3.13.3, metode za tržne proizvajalce pa v poglavju 3.13.4. 3.13.2 Država Proizvodnja v stalnih cenah dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti se za sektor država ocenjuje po stroškovni (input) metodi. Proizvodnja v stalnih cenah se tako oceni enako kot proizvodnja v tekočih cenah, to je po stroškovnem pristopu kot vsota dodane vrednosti v stalnih cenah in vmesne potrošnje v stalnih cenah. Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje posameznih komponent dodane vrednosti in vmesne potrošnje v stalnih cenah, so prikazane v tabeli 3.18. Komponente dodane vrednosti v stalnih cenah se pretežno ocenijo na osnovi količinskega kazalnika (število zaposlenih), le potrošnja stalnega kapitala se oceni z metodo deflacioniranja vrednosti v tekočih cenah z implicitnim deflatorjem bruto investicij v osnovna sredstva. Komponente vmesne potrošnje se deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin in indeksom cen inputov v gradbeništvu; edina izjema so PMSFP: te se ocenijo z uporabo obrestne marže na posojila in vloge iz baznega leta na stanje posojil in vlog, prevrednoteno na cene baznega leta z uporabo implicitnega deflatorja za domačo končno potrošnjo. V to dejavnost so razporejene celotne PMSFP za sektor država. Uporabljene metode se razvrščajo med metode skupine B. Stroškovne (input) metode temeljijo na vprašljivi predpostavki, da je sprememba obsega inputov reprezentativna za spremembo obsega proizvodnje. Posledično se stroškovne metode načeloma razvrščajo med metode skupine C. Izjema so kolektivne storitve, pri katerih je izjemno težko opredeliti proizvodnjo, zato se zanje stroškovne metode razvrščajo med metode skupine B. 38 BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.18 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Razčlenitev Metoda Vmesna potrošnja Pisarniški in splošni material Deflacija z ICŽP Posebni material in storitve Deflacija z ICŽP Energija, voda, komunala Deflacija z ICŽP Prevozni stroški Deflacija z ICŽP Izdatki za službena potovanja Deflacija z ICŽP Tekoče vzdrževanje Deflacija z ICG Najemnine in zakupnine Deflacija z ICŽP Druge storitve Deflacija z ICŽP PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Dodana vrednost Sredstva za zaposlene Bruto plače Ekstrapolacija s številom zaposlenih, popravljenim za rast produktivnosti Drugi stroški dela Ekstrapolacija s številom zaposlenih Socialni prispevki delodajalcev Stopnja rasti obsega je enaka stopnji rasti obsega bruto plač Potrošnja stalnega kapitala Deflacija z implicitnim deflatorjem za bruto investicije v osnovna sredstva Drugi davki na proizvodnjo Ekstrapolacija s številom zaposlenih 3.13.3 NPISG Metoda za ocenjevanje proizvodnje za NPISG je enaka metodi, ki se uporablja za sektor država. Proizvodnja v stalnih cenah se oceni po stroškovni (input) metodi kot vsota dodane vrednosti v stalnih cenah in vmesne potrošnje v stalnih cenah; razčlenitev in metode za posamezne komponente so prikazane v tabeli 3.19. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine C. Tabela 3.19 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor NPISG Razčlenitev Metoda Vmesna potrošnja Blago Deflacija z ICŽP Storitve Deflacija z ICŽP Dodana vrednost Sredstva za zaposlene Bruto plače Ekstrapolacija s številom zaposlenih Drugi stroški dela Stopnja rasti obsega je enaka stopnji rasti obsega bruto plač Socialni prispevki delodajalcev Stopnja rasti obsega je enaka stopnji rasti obsega bruto plač Potrošnja stalnega kapitala Deflacija z ICŽP in ICIP Drugi davki na proizvodnjo Ekstrapolacija s številom zaposlenih 3.13.4 Tržni proizvajalci Proizvodnja v stalnih cenah se za tržne proizvajalce v tej dejavnosti izračuna enako kot za tržne proizvajalce v drugih dejavnostih, to je z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. 39 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Vmesna potrošnja v stalnih cenah se izračuna z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z implicitnim deflatorjem vmesne potrošnje za dejavnost 90 Dejavnosti javne higiene. Metode, uporabljene za ocenjevanje proizvodnje in vmesne potrošnje pri tržnih proizvajalcih, se uvrščajo med metode skupine B. 3.14 Izobraževanje (M) 3.14.1 Uvod Proizvodnja izobraževanja v tekočih cenah znaša 2.030 milijonov evrov ali 2,9 odstotka celotne proizvodnje. Izobraževanje sodi med dejavnosti z zelo velikim deležem netržne proizvodnje; proizvajalci sektorja država prispevajo 91,4 odstotka proizvodnje dejavnosti, enote NPISG pa 1,4 odstotka. Tržni proizvajalci zagotavljajo v glavnem storitve vozniških šol in izobraževanja za odrasle, k proizvodnji dejavnosti pa prispevajo 7,2 odstotka. Vmesna potrošnja dejavnosti v tekočih cenah znaša 463 milijonov evrov, to je 1,1 odstotka celotne vmesne potrošnje. Proizvodnja in vmesna potrošnja v stalnih cenah se ocenita za vse tri skupine proizvajalcev. Metode ocenjevanja za sektor država so opisane v poglavju 3.14.2, metode za sektor NPISG v poglavju 3.14.3, metode za tržne proizvajalce pa v poglavju 3.14.4. 3.14.2 Država Proizvodnja v stalnih cenah za sektor država se oceni po neposredni output metodi. Metoda je izvedena v treh korakih: – razčlenitev: opredeljena je proizvodnja, izbrani so količinski kazalniki; – prilagoditev za kakovost: upoštevane so spremembe kakovosti; – uteževanje: opredeljena je shema uteževanja za sestavo podrobnih kazalnikov. Z razčlenitvijo proizvodnje je v celoti zajeta vsa proizvodnja sektorja država; ta je obenem popolnoma ločena od proizvodnje drugih sektorjev. Različne vrste proizvodnje so opredeljene na najnižji možni ravni podrobnosti (maksimalna homogenost), zlasti tam, kjer so stroški pomembno različni. Za vse vrste proizvodnje so glede na vrsto proizvodov izbrani količinski kazalniki. Prilagoditev za kakovost je v glavnem izpeljana na osnovi kakovosti inputov, v nekaterih primerih pa na osnovi kakovosti rezultatov. Uteži za sestavo podrobnih kazalnikov so povprečni stroški (izdatki) na enoto, v nekaterih primerih pa vrednost proizvodnje v tekočih cenah. V prihodnje se načrtuje uporaba uteži tudi za vse tiste vrste proizvodnje, pri katerih se trenutno ne uporabljajo. V tabeli 3.20 so prikazani vsi elementi ocenjevanja proizvodnje v stalnih cenah za sektor država v izobraževanju. Podrobna razčlenitev proizvodnje ter informacije o uteževanju pa so prikazane v tabeli 3.21. Tabela 3.20 M Izobraževanje: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Razčlenitev Metoda/količinski kazalnik Prilagoditev za kakovost Uteževanje 80.101 Vrtci in predšolsko Ekstrapolacija s številom Na osnovi kakovosti inputov Ni uteženo po vrsti programa izobraževanje / učenec-ur – učno osebje (število – predpostavka enakih razčlenjeno po vrsti učencev na učitelja) stroškov na program izobraževalnega programa 80.102 Osnovnošolsko Ekstrapolacija s številom Na osnovi: Ni uteženo po vrsti programa izobraževanje / učenec-ur a) kakovosti inputov (število – predpostavka enakih razčlenjeno po vrsti učencev na učitelja) in stroškov na program izobraževalnega programa b) kakovosti rezultatov (povprečna ocena po letnikih) 40 BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.20 M Izobraževanje: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država (nadaljevanje) Razčlenitev Metoda/količinski kazalnik Prilagoditev za kakovost Uteževanje 80.103 Dejavnost zavodov za Ekstrapolacija s številom Na osnovi: Ni uteženo po vrsti programa izobraževanje otrok z učenec-ur a) kakovosti inputov (število – predpostavka enakih motnjami v razvoju / učencev na učitelja) in stroškov na program razčlenjeno po vrsti b) kakovosti rezultatov izobraževalnega programa (povprečna ocena po letnikih) 80.2 Srednješolsko Ekstrapolacija s številom Na osnovi kakovosti inputov Uteženo z vrednostjo izobraževanje / učencev – učno osebje (število proizvodnje po vrsti razčlenjeno po vrsti učencev na učitelja) izobraževalne storitve izobraževalnega programa 80.3 Višje in visoko strokovno Ekstrapolacija s številom Na osnovi kakovosti inputov Uteženo: ter univerzitetno učencev – učno osebje (število a) s stroški na študenta po izobraževanje / študentov na profesorja) vrsti tečaja in razčlenjeno po vrsti b) z vrednostjo proizvodnje izobraževalnega programa, po vrsti izobraževalnega stopnji izobrazbe in programa področjih izobraževanja mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja (ISCED97) 80.42 Drugo izobraževanje / Ekstrapolacija s številom Na osnovi: Ni uteženo po vrsti predmeta razčlenjeno po vrsti predmeta učenec-ur a) kakovosti inputov (število učencev na učitelja) in b) kakovosti rezultatov (napredovanje v višji razred) Tabela 3.21 M Izobraževanje: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država Razčlenitev Uteževanje 80.101 Vrtci in predšolsko izobraževanje - celodnevni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - poldnevni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - krajši program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov 80.102 Osnovnošolsko izobraževanje - 8-letni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - 9-letni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov 80.103 Dejavnost zavodov za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju - 8-letni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - 9-letni program Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov 80.2 Srednješolsko izobraževanje - splošno srednješolsko izobraževanje Uteženo z vrednostjo proizvodnje - splošni gimnazijski programi Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - strokovni gimnazijski programi Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - maturitetni tečaji Ni uteženo – predpostavka enakih stroškov - tehnično in poklicno srednješolsko izobraževanje Uteženo z vrednostjo proizvodnje - programi nižjega poklicnega izobraževanja Ni uteženo - programi srednjega poklicnega izobraževanja Ni uteženo - tehnični in drugi strokovni programi ter poklicni Ni uteženo tehnični programi in tečaji 41 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 3.21 M Izobraževanje: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država (nadaljevanje) Razčlenitev Uteževanje 80.3 Višje in visoko strokovno ter univerzitetno izobraževanje - višje strokovne šole (2–3-letni program) Uteženo z vrednostjo proizvodnje - visoke strokovne šole (po klasifikaciji ISCED) Uteženo z vrednostjo proizvodnje 14 Izobraževanje učiteljev Uteženo s stroški 21 Umetnost Uteženo s stroški 22 Humanistika Uteženo s stroški 31 Družbene vede Uteženo s stroški 32 Novinarstvo in obveščanje Uteženo s stroški 34 Poslovne in upravne vede Uteženo s stroški 38 Pravo Uteženo s stroški 42 Vede o življenju Uteženo s stroški 44 Fizikalne vede Uteženo s stroški 46 Matematika in statistika Uteženo s stroški 48 Računalništvo Uteženo s stroški 52 Tehnika Uteženo s stroški 54 Proizvodne in predelovalne tehnologije Uteženo s stroški 58 Arhitektura in gradbeništvo Uteženo s stroški 62 Kmetijstvo in gozdarstvo Uteženo s stroški 64 Veterina Uteženo s stroški 72 Zdravstvo Uteženo s stroški 76 Socialno delo Uteženo s stroški 81 Osebne storitve Uteženo s stroški 84 Transportne storitve Uteženo s stroški 85 Varstvo okolja Uteženo s stroški 86 Varovanje Uteženo s stroški - univerze (po klasifikaciji ISCED) Uteženo z vrednostjo proizvodnje 14 Izobraževanje učiteljev Uteženo s stroški 21 Umetnost Uteženo s stroški 22 Humanistika Uteženo s stroški 31 Družbene vede Uteženo s stroški 32 Novinarstvo in obveščanje Uteženo s stroški 34 Poslovne in upravne vede Uteženo s stroški 38 Pravo Uteženo s stroški 42 Vede o življenju Uteženo s stroški 44 Fizikalne vede Uteženo s stroški 46 Matematika in statistika Uteženo s stroški 48 Računalništvo Uteženo s stroški 52 Tehnika Uteženo s stroški 54 Proizvodne in predelovalne tehnologije Uteženo s stroški 58 Arhitektura in gradbeništvo Uteženo s stroški 62 Kmetijstvo in gozdarstvo Uteženo s stroški 64 Veterina Uteženo s stroški 72 Zdravstvo Uteženo s stroški 76 Socialno delo Uteženo s stroški 81 Osebne storitve Uteženo s stroški 84 Transportne storitve Uteženo s stroški 85 Varstvo okolja Uteženo s stroški 86 Varovanje Uteženo s stroški 42 BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.21 M Izobraževanje: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država (nadaljevanje) Razčlenitev Uteževanje 80.42 Drugo izobraževanje Glasbene in druge umetniške šole Violina Ni uteženo Viola Ni uteženo Violončelo Ni uteženo Kontrabas Ni uteženo Flavta Ni uteženo Oboa Ni uteženo Klarinet Ni uteženo Fagot Ni uteženo Saksofon Ni uteženo Rog Ni uteženo Trobenta Ni uteženo Pozavna Ni uteženo Tuba Ni uteženo Druga trobila Ni uteženo Klavir Ni uteženo Orgle Ni uteženo Harmonika Ni uteženo Harfa Ni uteženo Kitara Ni uteženo Kljunasta flavta Ni uteženo Tolkala Ni uteženo Diatonična harmonika Ni uteženo Citre Ni uteženo Tamburica Ni uteženo Balet Ni uteženo Sodobni ples Ni uteženo Petje Ni uteženo Metoda, ki se uporablja za ocenjevanje proizvodnje izobraževanja v stalnih cenah za sektor država, se razvršča med metode skupine A. Proizvodnja je razčlenjena bolj, kot priporoča priročnik za merjenje cen in obsegov, za ekstrapolacijo se uporabljajo ustrezni količinski kazalniki, prav tako so izpeljane prilagoditve za kakovost. Edina slabost je uteževanje, saj se za nekatere vrste izobraževalne proizvodnje ne uporablja; za te dejavnosti se uporabljena metoda razvršča med metode skupine B, zato bodo v prihodnosti uteži uvedene za vse vrste proizvodnje. Vmesna potrošnja v stalnih cenah za sektor država se oceni za celotno dejavnost z deflacioniranjem komponent v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin in indeksom cen inputov v gradbeništvu. Komponente in deflatorji so prikazani v tabeli 3.22. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. Tabela 3.22 M Izobraževanje: vmesna potrošnja v stalnih cenah za sektor država Razčlenitev Metoda Pisarniški in splošni material Deflacija z ICŽP Posebni material in storitve Deflacija z ICŽP Energija, voda, komunala Deflacija z ICŽP Transportne storitve Deflacija z ICŽP Izdatki za službena potovanja Deflacija z ICŽP 43 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 3.22 M Izobraževanje: vmesna potrošnja v stalnih cenah za sektor država (nadaljevanje) Razčlenitev Metoda Tekoče vzdrževanje Deflacija z ICG Najemnine in zakupnine Deflacija z ICŽP Druge storitve Deflacija z ICŽP 3.14.3 NPISG Proizvodnja v stalnih cenah za proizvajalce sektorja NPISG se oceni po stroškovni (input) metodi na enak način in na enaki ravni kot za proizvajalce sektorja NPISG v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.3, tabela 3.19). Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine C. Načrtovane so tudi izboljšave metode, in sicer z zamenjavo sedanje stroškovne (input) metode z enako output metodo, kot se že uporablja za proizvodnjo sektorja država. 3.14.4 Tržni proizvajalci Proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce v izobraževanju se izračuna enako kot za tržne proizvajalce v drugih dejavnostih; proizvodnja v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z implicitnim deflatorjem vmesne potrošnje za sektor država. Metodi, ki se uporabljata za ocenjevanje proizvodnje in vmesne potrošnje v stalnih cenah, se uvrščata med metode skupine B. 3.15 Zdravstvo in socialno varstvo (N) 3.15.1 Uvod Tudi v tej dejavnosti večino proizvodnje ustvarijo netržni proizvajalci sektorjev država in NPISG; ti k skupni proizvodnji zdravstva in socialnega varstva prispevajo približno dve tretjini. Preostalo proizvodnjo proizvedejo tržni proizvajalci; ti pretežno zagotavljajo storitve domov za starejše, zunajbolnišnične zdravstvene storitve, zobozdravstvene storitve in veterinarske storitve. Celotna proizvodnja dejavnosti v tekočih cenah znaša 2.165 milijonov evrov ali 3,0 odstotka proizvodnje slovenskega gospodarstva. Vmesna potrošnja v tekočih cenah je ocenjena na 782 milijonov evrov ali 1,9 odstotka celotne vmesne potrošnje. Proizvodnja in vmesna potrošnja v stalnih cenah se ocenita za vse tri skupine proizvajalcev. Metode ocenjevanja za sektor država so opisane v poglavju 3.15.2, metode za sektor NPISG v poglavju 3.15.3, metode za tržne proizvajalce pa v poglavju 3.15.4. 3.15.2 Država Proizvodnja v stalnih cenah za proizvajalce sektorja država se delno oceni po stroškovni (input) metodi kot vsota komponent dodane vrednosti in vmesne potrošnje, delno pa po neposredni output metodi. Stroškovna metoda se uporablja za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za dejavnost zdravstva (SKD 85.1); uporablja se na enak način in na enaki ravni kot za proizvajalce sektorja država v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.2, tabela 3.18). Edina razlika so PMSFP; te so za sektor država v celoti razporejene dejavnosti javne uprave. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine C. Opravljene so bile tudi analize o možnostih uporabe neposredne output metode za ocenjevanje proizvodnje zdravstva v stalnih cenah. V analizi so bili pregledani in preverjeni podatkovni viri s področja zdravstvenih statistik ter ovrednotena njihova primernost in ustreznost za 44 BDP PO PROIZVODNI METODI uporabo v nacionalnih računih. Rezultati analize so pokazali, da bi se za ocenjevanje proizvodnje zdravstva lahko uporabljale različne metode: – proizvodnja bolnišnične zdravstvene dejavnosti (SKD 85.11) bi bila lahko merjena na osnovi podatkov sistema primerljivih primerov (SPP), ki je bil v Sloveniji uveden leta 2003 in je prilagoditev podobnega avstralskega sistema; – za proizvodnjo zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti (SKD 85.12) bi se lahko uporabljali podatki o številu obiskov po vrsti obravnave, število oskrbnih dni po vrsti zdravljenja in število opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja; – proizvodnja zobozdravstvene dejavnosti (SKD 85.13) bi se lahko ocenila s podatki o številu opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja; – proizvodnja drugih zdravstvenih dejavnosti (SKD 85.14) bi se lahko ocenila s podatki o številu opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja. Razčlenitev proizvodnje zdravstva je bila v analizi podrobnejša, kot je opisano v zgornjem odstavku. V tabeli 3.23 je razčlenitev prikazana podrobneje, čeprav še vedno agregatno; število različnih vrst zdravljenj, obravnav in opravljenih zdravstvenih storitev je namreč preveliko, da bi jih bilo mogoče prikazati v tabeli. Tabela 3.23 85.1 Zdravstvo: agregatna razčlenitev proizvodnje, uporabljena v analizi Razčlenitev Uteževanje 85.11 Bolnišnična zdravstvena dejavnost - Storitve splošnih bolnišnic – akutne bolnišnične Uteženo s cenami za skupine SPP obravnave - Bolnišnične psihiatrične storitve Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja - Rehabilitacijske storitve Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja - Negovalna oskrba in druge zdravstvene storitve v Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti bolnišnicah zdravljenja 85.12 Zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost 85.121 Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Uteženo z glavarinskimi količniki po starostnih skupinah 85.122 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja 85.13 Zobozdravstvena dejavnost Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti Uteženo s cenami opravljenih zdravstvenih storitev po vrsti zdravljenja Izračun proizvodnje zdravstva v stalnih cenah po opisani output metodi se trenutno izvaja vzporedno s stroškovno (input) metodo, rezultati pa se ne vključujejo v uradne ocene BDP. Glavni razlog je v velikem nihanju podatkov in nezadostnem zajetju nekaterih vrst zdravstvenih storitev. Za merjenje proizvodnje dejavnosti socialnega varstva (SKD 85.3) v stalnih cenah se uporablja neposredna output metoda. Uporablja se na enak način, kot je opisan zgoraj za proizvodnjo sektorja država v izobraževanju (poglavje 3.14.2). Tabela 3.24 prikazuje vse elemente tega izračuna, podrobnejša razčlenitev proizvodnje in informacije o uteževanju pa so podane v tabeli 3.25. Storitve socialnega varstva z nastanitvijo (SKD 85.31) pretežno zagotavljajo stanovanjske ustanove za starejše, v katerih le-ti stalno bivajo. Posledično se kot količinski kazalnik uporablja število oskrbovancev; konceptualno je podoben kazalniku število oskrbovalnih dni. Za dejavnost socialnega varstva brez nastanitve (SKD 85.32) se kot količinski kazalnik uporablja število prejemnikov socialne pomoči. Uporabljene metode se za obe dejavnosti razvrščajo med metode skupine B. 45 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 3.24 85.3 Socialno varstvo: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Razčlenitev Metoda/količinski kazalnik Prilagoditev za kakovost Uteževanje 85.31 Socialno varstvo z Število oskrbovancev v Na osnovi kakovosti inputov Uteženo z vrednostjo nastanitvijo domovih za starejše in v (število oskrbovancev na proizvodnje podobnih ustanovah socialnega delavca) 85.32 Socialno varstvo brez Število prejemnikov socialne Prilagoditev za kakovost ni Uteženo z vrednostjo nastanitve po vrsti socialne pomoči po vrsti socialne narejena proizvodnje pomoči pomoči Tabela 3.25 85.3 Socialno varstvo: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država Razčlenitev Uteževanje 85.31 Socialno varstvo z nastanitvijo 85.311 Dejavnost domov za starejše Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.319 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.32 Socialno varstvo brez nastanitve 85.321 Dejavnost centrov za socialno delo Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.322 Dejavnost invalidskih organizacij Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.323 Dejavnost dobrodelnih organizacij Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.324 Dejavnost varstveno delovnih centrov Uteženo z vrednostjo proizvodnje 85.329 Druge socialne dejavnosti Uteženo z vrednostjo proizvodnje 3.15.3 NPISG Proizvodnja v stalnih cenah za proizvajalce sektorja NPISG se oceni za celotno dejavnost po stroškovni (input) metodi na enak način in na enaki ravni kot za proizvajalce sektorja NPISG v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.3, tabela 3.19). Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine C. 3.15.4 Tržni proizvajalci Proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce se izračuna za celotno dejavnost z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine B. Tudi vmesna potrošnja v stalnih cenah se oceni za celotno dejavnost (ustreza dvomestni ravni SKD) po standardni metodi, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine A. 3.16 Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (O) 3.16.1 Uvod Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti opravljajo gospodarske družbe, samozaposleni in netržni proizvajalci sektorjev država in NPISG. Proizvodnja dejavnosti v tekočih cenah znaša 2.019 milijonov evrov, to je 2,8 odstotka celotne proizvodnje. Večino proizvodnje ustvarijo gospodarske družbe; skupaj s samozaposlenimi prispevajo k tržni proizvodnji; ta obsega približno 70 odstotkov celotne proizvodnje dejavnosti. Vmesna potrošnja v tekočih cenah znaša 1.019 milijonov evrov ali 2,5 odstotka celotne vmesne potrošnje. Proizvodnja in vmesna potrošnja v stalnih cenah se ocenita za vse tri skupine proizvajalcev. Metode ocenjevanja za sektor država so opisane v poglavju 3.16.2, metode za NPISG v poglavju 3.16.3, metode za tržne proizvajalce pa v poglavju 3.16.4. 46 BDP PO PROIZVODNI METODI 3.16.2 Država Netržne storitve, ki jih zagotavljajo proizvajalci sektorja država, so zajete v dejavnosti 92 Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti. Proizvodnja v stalnih cenah se oceni po stroškovni (input) metodi kot vsota komponent dodane vrednosti v stalnih cenah in komponent vmesne potrošnje v stalnih cenah, Uporabljena metoda in razčlenjenost komponent je enaka tisti, ki je opisana za proizvajalce sektorja država v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.2, tabela 3.18). Edina razlika so PMSFP; te so za sektor država v celoti razporejene v dejavnost javne uprave. Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine C. Možnosti za uvedbo neposredne output metode so bile že preučene, vendar zaradi prevelikega nihanja rezultatov in nezadostnega pokritja proizvodnje sicer teoretično pravilnejša metoda za izračun proizvodnje v stalnih cenah še ni bila uvedena. 3.16.3 NPISG Proizvodnja v stalnih cenah za proizvajalce sektorja NPISG se oceni za dejavnosti združenj in organizacij (SKD 91) ter rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti (SKD 92). Proizvodnja se oceni po stroškovni (input) metodi na enak način in na enaki ravni kot za proizvajalce sektorja NPISG v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.3, tabela 3.19). Edina razlika so PMSFP; te so za sektor NPISG v celoti razporejene v dejavnost združenj in organizacij (SKD 91), izračunane pa so enako kot za druge sektorje, to je z uporabo obrestne marže baznega leta za posojila in vloge na stanje posojil in vlog, prevrednoteno na cene baznega leta z uporabo implicitnega deflatorja domačega končnega trošenja. Uporabljena metoda ocenjevanja proizvodnje v stalnih cenah se razvršča med metode skupine C. V prihodnosti bodo analizirane neposredne output metode, v izračun uradnega BDP pa bodo vključene, če bodo zagotovile sprejemljive rezultate. 3.16.4 Tržni proizvajalci Proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce se oceni na dvomestni ravni SKD. Za tri dejavnosti (SKD 90, 92 in 93) se proizvodnja v tekočih cenah deflacionira z indeksom cen življenjskih potrebščin, uteženim na osnovi strokovne ocene. Proizvodnja dejavnosti združenj in organizacij (SKD 91) se deflacionira z implicitnim deflatorjem proizvodnje NPISG v isti dejavnosti (poglavje 3.16.3). Razčlenitev proizvodnje in uporabljene metode so prikazane v tabeli 3.26. Metode za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za dejavnosti javne higiene (SKD 90) in druge storitvene dejavnosti (SKD 93) se razvrščajo med metode skupine B, metoda za dejavnost združenj in organizacij (SKD 91) pa med metode skupine C. V skupino C se zaradi premajhne razčlenjenosti razvršča tudi metoda za ocenjevanje proizvodnje v stalnih cenah za dejavnost rekreacijskih, kulturnih in športnih dejavnosti (SKD 92). Tabela 3.26 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce Razčlenitev Metoda 90 Dejavnosti javne higiene Deflacija z ICŽP 91 Dejavnosti združenj, organizacij Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje NPISG (SKD 91) 92 Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti Deflacija z ICŽP 93 Druge storitvene dejavnosti Deflacija z ICŽP Vmesna potrošnja v stalnih cenah se za tri dejavnosti (SKD 90, 92 in 93) oceni po standardni metodi, ki je opisana v poglavju 3.2 za gozdarstvo. Vmesna potrošnja dejavnosti združenj in organizacij (SKD 91) se deflacionira z implicitnim deflatorjem vmesne potrošnje NPISG v isti dejavnosti (poglavje 3.16.3). Uporabljene metode se razvrščajo med metode skupine A, razen metode za dejavnost združenj in organizacij (SKD 91); ta se razvršča med metode skupine B. 47 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH 3.17 Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem (P) Proizvodnja te dejavnosti je enaka bruto plačilom oseb, zaposlenih v gospodinjstvih (gospodinjske pomočnice, čistilke, vrtnarji, varuške ipd); vmesne potrošnje ni treba ocenjevati. Posledično je proizvodnja enaka dodani vrednosti in sredstvom za zaposlene. Delež te dejavnosti v celotni proizvodnji je zelo majhen; znaša 0,03 odstotka. Proizvodnja v stalnih cenah se oceni z ekstrapolacijo vrednosti v tekočih cenah s številom zaposlenih (metoda enojne ekstrapolacije s količinskim kazalnikom). Uporabljena metoda se razvršča med metode skupine B. 3.18 Davki na proizvode Davki na proizvode se obračunajo na blago in storitve sorazmerno glede na vrednost ali količino, v plačilo pa zapadejo v trenutku, v katerem so proizvodi proizvedeni, uvoženi ali kupljeni. Davki na proizvode v tekočih cenah so ocenjeni na 4.420 milijonov evrov, to je 12,8 odstotka BDP. Daleč najpomembnejše vrste so davek na dodano vrednost in trošarine; in sicer znašajo približno 92 odstotkov celotne vrednosti. Davki na proizvode v stalnih cenah se ocenijo po različnih metodah glede na vrsto davka. Vrednost davka, ki je obračunan sorazmerno glede na vrednost (t. i. vrednostni davek), je odvisna od količine davčnega proizvoda, cene davčnega proizvoda in davčne stopnje. Vrednost davka, ki je obračunan sorazmerno glede na količino (t. i. količinski davek), je odvisna od količine davčnega proizvoda in zneska davka na enoto davčnega proizvoda. Prevladujoča metoda za ocenjevanje vrednostnih davkov v stalnih cenah je deflacioniranje vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin; s tem so ustrezno upoštevane spremembe v davčni stopnji in ceni davčnega proizvoda. Za ocenjevanje količinskih davkov v stalnih cenah se uporablja ekstrapolacija s količinskimi kazalniki. Tabela 3.27 prikazuje razčlenitev davkov na proizvode, oznako vrste in metode za izračun vrednosti v stalnih cenah. Tabela 3.27 Davki na proizvode v stalnih cenah Razčlenitev Vrsta davka Metoda Davek na dodano vrednost Vrednostni Deflacija z ICŽP Trošarine na alkoholne pijače Količinski Ekstrapolacija s stopnjo rasti obsega izdatkov gospodinjstev za alkoholne pijače Trošarine na mineralna olja in pline Količinski Ekstrapolacija s stopnjo rasti obsega uvoza nafte in plina Trošarine na tobak in cigarete Količinski Ekstrapolacija s stopnjo rasti obsega izdatkov gospodinjstev za tobak in tobačne izdelke Davek na nova motorna vozila Vrednostni Deflacija z ICŽP Davek na rabljena motorna vozila Vrednostni Deflacija z ICŽP Davek na zavarovalne storitve Vrednostni Deflacija z ICŽP Davek od posebnih iger na srečo Vrednostni Deflacija z ICŽP Davek od klasičnih iger na srečo Vrednostni Deflacija z ICŽP Posebna taksa na igralne avtomate Vrednostni Deflacija z ICŽP Davek na promet nepremičnin, pravne osebe Vrednostni Deflacija z ICG Davek na promet nepremičnin, fizične osebe Vrednostni Deflacija z ICG Uvozne dajatve in davki Vrednostni Deflacija z IPV Kmetijske dajatve pri uvozu Vrednostni Deflacija z IPV Carine fizičnih oseb Vrednostni Deflacija z ICŽP Druge carinske takse in trošarine Vrednostni Deflacija z ICŽP Krajevna prenočitvena taksa Količinski Deflacija z ICŽP Taksa za obremenjevanje zraka od naftnih Vrednostni Deflacija z ICŽP derivatov 48 BDP PO PROIZVODNI METODI Davek na dodano vrednost se izračuna kot neto vrednost in zajema le neodbitni DDV. Ta je opredeljen kot razlika med DDV, obračunanim na proizvode, in DDV, ki ga odbijejo uporabniki teh proizvodov. Neodbitni DDV v stalnih cenah je ocenjen z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin glede na vrsto davčnih proizvodov in z ustreznim upoštevanjem spremembe stopnje DDV. Indeks cen življenjskih potrebščin je za potrebe deflacioniranja utežen s prihodki od posameznih vrst davčnih proizvodov. Metode ocenjevanja davkov na proizvode v stalnih cenah se razvrščajo med metode skupine A. Izboljšave bi bile potrebne samo pri krajevni prenočitveni taksi, kajti metoda zanjo se uvršča med metode C. Pri tem je treba omeniti, da krajevna prenočitvena taksa predstavlja zelo majhen del davkov na proizvode (0,2 odstotka v letu 2007). 3.19 Subvencije na proizvode Subvencije na proizvode so nepovratna plačila rezidenčnim tržnim proizvajalcem, s katerimi institucije države podpirajo raven tržnih cen in tako neposredno vplivajo na proizvodnjo oziroma podpirajo proizvodnjo. Celoten znesek subvencij na proizvode v tekočih cenah v letu 2007 je ocenjen na 194 milijonov evrov ali 0,6 odstotka BDP. Ocenjene so za kmetijsko proizvodnjo, proizvodnjo hrane in pijač ter v potniškem prometu. Subvencije na proizvode v stalnih cenah so ocenjene po enačbi: S 0 = s 0 * p 0 * m S0 subvencija v stalnih cenah s0 subvencijska stopnja v predhodnem letu p0 cena v predhodnem letu m količina v tekočem letu Subvencijska stopnja v predhodnem letu, pomnožena s proizvodnjo v stalnih cenah, je enaka subvencijam v stalnih cenah. Ker subvencijska stopnja iz zakonodaje navadno ni neposredno razvidna, se določi kot razmerje med subvencijami na proizvode v tekočih cenah iz predhodnega leta in proizvodnjo v tekočih cenah iz predhodnega leta. To hkrati pomeni, da so subvencije na proizvode v stalnih cenah ocenjene v enakem razmerju glede na proizvodnjo v stalnih cenah, kot je razmerje med subvencijami na proizvode v tekočih cenah in proizvodnjo v tekočih cenah v predhodnem letu. Izjema so subvencije v kmetijstvu; te so ocenjene v enakem razmerju glede na prodajo v stalnih cenah, kot je razmerje med subvencijami na proizvode v tekočih cenah in prodajo v tekočih cenah v predhodnem letu. Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje subvencij na proizvode v stalnih cenah, se uvrščajo med metode skupine A. 49 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH e z na enitenj IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV Uvo lemop P SF StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM PM gih itev P ki dru or ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽ ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP roš st St mlo račila Pov roškov v st ezi z dezv ne 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP oval itve D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D or avar st Imp Imp Imp Z nine Imp Imp Imp Imp m ŽP Imp ŽP Imp je ICŽP ICŽP ICŽP IC ICŽP ICŽP Imp IC ICŽP ICŽP ICŽP Na avnostih dej 1 ICŽP Imp 1 ICŽP Imp itveor pD1 ICŽP Imp ansportne st ImpD1 ICŽP Imp ImpD ImpD1 ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ImpD1 ImpD1 Im ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ImpD1 ImpD1 ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ImpD ImpD1 ICŽP Imp ImpD1 ICŽP Imp orji po Tr at a : defl ki IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP IP roš ugega erial IC IC IC IC IC IC IC IC IC St IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC ICIP IC IC dr mat etoda e dna m P IP IP IP IP roški rgij IP ICIP ICŽ ICIP ICIP ICIP IC ICIP ICIP ICIP IC ICIP ICIP ICIP IC ICIP ICIP ICIP ICIP IC ICIP ICIP IC ICIP dar St ene an , st a 6 5 3 4 ki D D D D 3 U D roš aterial ICIP ICIP ICIP ICIP IPV ICU IC ICU ICIP IPV IPV IPV ICU ICIP IPV ICIP ICIP IPV IPV ICU ICU ICIP ICIP ICIP ICIP cenah St m U, Imp U, Imp U, Imp U, Imp Imp IC IC IC IC nih ICIP stal prav h odo v h skih lkov tični etni s cij ejavnosti plo v oga in ka kov ICU n op rikolic ICU d , um h izde ni uni prem ov strojev in na om a a rav , paro, to e rznenih izdelkov nih izdelkov n k ničnih i elovalne zdelk ineralni zen ic in polp a potrošnja aveg arton eha ol il red ve il snje n računal in rm nja k ja vod erivatov e in plastičnih ma ih m rik ev in nap zijskih i e p esn orit oga, rj ičnih i rav nom zvod e in u sa rja in k h d um il, p ijo, plinom delkov, ra trojev i troj rug ribuci em le ni em levi l in plov Vm ke st ijač in k roi papi iz g ekovinsk kih, fi n d nerg dist ars in kamn n nap ozi a pr n, vo lij, k kih iz nih voz in ozd eg e, p ilij ika ih n ih v štva i dnin a, obutv ni ev i an ačil; p nj arst redelava edicins r otor 8 ekst lak isk troj adijskih, te in g črn ru kovin drug a hr a obl a v a koksa, naft a kem a izdelkov a drug a kovins a pisarniških s a električnih s a r a m a m a pohi lektrično e vo anje nj nja t nj nja us in pva nj štvo, t nj nj nj nj nja nj nja s nj nj nj nj nj nja nj , čiščenje arst ivanje iv tvo ote zvod vod zvod zvod zvod zvod zvod zvod zvod vod zvod zvod zvod zvod zvod zvod entov ter u zvod zvod zvod laža ranje ozd ožni ibiš dob dob oi oi bdela oi oi oi oi oi oi oi oi oi oi oi oi ita, š Pri en ecik ak prav strum Tabela 3.2 02 G 05 R 10 Pri lign 14 15 Pr 17 Proiz 18 Pr 19 Proi 20 O 21 Pr 22 Zal 23 Pr 24 Pr vl 25 Pr 26 Pr 27 Proiz 28 Pr 29 Proi 30 Pr 31 Pr 32 Pr na 33 Pr in 34 Pr 35 Proi 36 Pr 37 R 40 Oskrba z e 41 Zbi 50 BDP PO PROIZVODNI METODI a njete oz n IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV IPV Uv oplemeni P SF StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM StM PM ih rug itev ki d or ICG ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP roš st St m elo račila d Pov roškov v st ezi zzv e) ne e 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP 2 ICŽP ga trošenja oval ritv pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD pD jevanj čne sto Im Im al Zavar kon nad e čega in Im Im Im Im Im tih ( emn ICŽP ICŽP ICŽP ICŽP Im ICŽP ICŽP Im ICŽP ICŽP ICŽP nos Naj m doma ne flatorje ort 1 ICŽP Im 1 1 ICŽP Im 1 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 1 1 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 ICŽP Im 1 1 ICŽP Im itve D D D D D D D IP D D D D D D D D D D D sp or pD pD st Imp Imp Imp Imp Imp Imp Imp Imp ICŽP Imp Im Im Imp Imp Imp Imp Imp Imp Imp Imp Imp orji po dejav Tran nim de at icit a pl : defl ki IP IP roš gega ŽP ŽP ICIP ICIP ICIP ICIP ICIP ICIP ICIP IC ICIP ICIP ICIP ICIP IC ICIP z im St ICIP ICIP ICŽP ICŽP IC IC ICŽP dru aterialm etoda eflacija dna m ki P us d IP P P P ICIP IC P P P P P P P P P P P P roš rgije ŽP ŽP ŽP ŽP ŽP IC IC ICI ICI IC ICI IC ICI ICI ICI ICI ICI ICI ICI ICI ICI pl dar St ene etu an st tve a ritve ki IC ICI tori aznem l IP IP ICI IP IP IP IP IP IP IP IC IP IP IP IP IP ICI IP ICI IP IP IP IP IP IP sto roš erial IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC IC 01 cenah, St ICŽP ne s 28 30 02 mat ot v b nih sportne vnost vnost vnost vnost avaroval v stal m a z a deja a deja a deja a deja orabe IC jah ti a tran a ristične tna mera k naje je z je z je z je z nj a z tu vu nos je z roke p v v oš dnih lini ejav odnje z govin v ši re jalce obres e d zvodn vodn vodn vodn vodn ; tr valne into osredništ vl zil ra delko ezan dejavnosti roizv roiz roiz roiz roiz , ista a potr et na vo belo m p r proi ih rom vo o ortne toda esn a de nosti; po nčne m pov i tv ti torn e brez up flator p flato flator p flator p flator p flator p opravila iz jav je dništ na te ars Vm na n fi ičninami IC rem nost in šp a mo vi otniški p kaci osre iene et ti v ejav no v ki p ne de n op razvoj dejavnos tni de tni de tni de tni de tni de rdna me obno; p et d čno p eprem ocial ne hig ici icitni de ici ici ici ici opravil in trgo t et m komuni n ev i in ne ene 28 dr ejavnos odatkov in s n s e, kulturne pl štvo p rivi vo opens nan z p i jav anda in na k rom e pro ele d anje oslov oritv impl im impl impl impl impl st i go vo o fi stroj va a 3. anje beni ina p ov e p stvo i nost e st a: daja im inst lezniški prom ni prome čni ožn a in t ov rad gov ost Že zacije bdela rav jav kreacijsk G osredništ om azisk otorn Vod gani gend pD1: pD2: pD3: pD4: pD5: pD6: Tabel 45 50 Pro m 51 P 52 Tr 55 G 60.1 60.21 Drug 61 62 Zra 63 P or 64 Pošt 65.2 Drug 67 Pomožne 70 Posl 71 Dajanje 72 O 73 R 74 Drug 85 Zd 90 De 92 Re 93 Drug Le Im Im Im Im Im Im StM: 51 ČETRTO POGLAVJE BDP PO IZDATKOVNI METODI 4.1 Uvod BDP po izdatkovni metodi je vsota izdatkov za blago in storitve, ki so namenjeni končni potrošnji in bruto investicijam v okviru enot nacionalnega gospodarstva, povečana za izvoz blaga in storitev ter zmanjšana za uvoz blaga in storitev. Končna potrošnja je vsota izdatkov gospodinjstev, NPISG in države za blago in storitve, bruto investicije pa so vsota bruto investicij v osnovna sredstva, sprememb zalog ter neto pridobitev (pridobitve manj odtujitve) vrednostnih predmetov. V poglavju so opisane metode za izračun izdatkovnih kategorij bruto domačega proizvoda v stalnih cenah. Za vsako kategorijo so prikazane razčlenitev in metode ocenjevanja obsega ter samoocenitev metod glede na določila uredbe Komisije o merah cen in obsegov v nacionalnih računih (98/715/ES) in glede na smernice Eurostatovega priročnika o merah cen in obsegov v nacionalnih računih (Eurostat, 2001). Vrste metod in merila razvrščanja so enaki kot pri proizvodnem pristopu in so opisani v poglavju 3.1. 4.2 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo v tekočih cenah so v letu 2007 znašali 17.944 milijonov evrov ali 51,9 odstotka BDP. Prikazani so po nacionalnem konceptu; to pomeni, da so izračunani kot izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu, zmanjšani za neposredne nakupe nerezidenčnih gospodinjstev na domačem trgu in povečani za neposredne nakupe rezidenčnih gospodinjstev v tujini. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu zajemajo vse izdatke gospodinjstev za trajno, poltrajno in netrajno blago ter za storitve. Vrednost v stalnih cenah se izračuna na štirimestni ravni klasifikacije individualne potrošnje po namenu (COICOP). Za veliko večino izdatkov se vrednost v stalnih cenah izračuna z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z ustreznimi komponentami indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP). Pri stanovanjskih storitvah gospodinjstev in pri zavarovalnih storitvah se uporablja ekstrapolacija s količinskimi kazalniki. Izdatki za posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) v stalnih cenah se izračunajo enako kot pri drugih sektorjih, to je z uporabo obrestne marže za posojila in vloge iz baznega leta na stanja posojil in vlog, prevrednotena na cene baznega leta z uporabo implicitnega deflatorja domače končne potrošnje. Razčlenitev proizvodov in uporabljene metode so podrobno prikazani v tabeli 4.1. Deflacioniranje izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo z indeksom cen življenjskih potrebščin je metoda skupine A; indeks namreč odraža ceno, ki jo potrošniki plačajo za posamezno skupino proizvodov, upošteva prilagoditev za kakovost, cene pa so kupčeve z vključenim davkom na dodano vrednost (DDV). Ekstrapolacija s količinskimi kazalniki, ki se uporablja za stanovanjske in zavarovalne storitve, ter metoda za izračun PMSFP v stalnih cenah so metode skupine B. Neposredni nakupi nerezidenčnih gospodinjstev na domačem trgu in neposredni nakupi rezidenčnih gospodinjstev v tujini v stalnih cenah se izračunajo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin za EU (HICŽP-EU). Metoda se razvršča med metode skupine B. 53 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 4.1 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu v stalnih cenah Razčlenitev Metoda 01.1.1 Kruh in žitarice Deflacija z ICŽP 01.1.2 Meso Deflacija z ICŽP 01.1.3 Ribe Deflacija z ICŽP 01.1.4 Mleko, sir in jajca Deflacija z ICŽP 01.1.5 Olja in maščobe Deflacija z ICŽP 01.1.6 Sadje Deflacija z ICŽP 01.1.7 Zelenjava Deflacija z ICŽP 01.1.8 Sladkor, marmelada, med, sladkarije Deflacija z ICŽP 01.1.9 Drugi prehrambeni izdelki Deflacija z ICŽP 01.2.1 Kava, čaj in kakav Deflacija z ICŽP 01.2.2 Mineralne vode, sadne pijače, sokovi Deflacija z ICŽP 02.1.1 Žgane pijače Deflacija z ICŽP 02.1.2 Vino Deflacija z ICŽP 02.1.3 Pivo Deflacija z ICŽP 02.2.0 Tobak Deflacija z ICŽP 02.3.0 Mamila Deflacija z indeksom cen na drobno za heroin 03.1.1 Materiali za oblačila Deflacija z ICŽP 03.1.2 Obleka Deflacija z ICŽP 03.1.3 Druga oblačila, šivalni pribor Deflacija z ICŽP 03.1.4 Čiščenje, popravila in najem oblačil Deflacija z ICŽP 03.2.1 Čevlji in druga obutev Deflacija z ICŽP 03.2.2 Popravila in najem obutve Deflacija z ICŽP 04.1.1 Najemnine za stanovanja Deflacija z ICŽP 04.2.1 Pripisane najemnine za stanovanja Ekstrapolacija s površino stanovanj 04.3.1 Proizvodi za tekoče vzdrževanje in popravila Deflacija z ICŽP 04.3.2 Storitve za tekoče vzdrževanje in popravila Deflacija z ICŽP 04.4.1 Vodarina Deflacija z ICŽP 04.4.2 Odvoz smeti Deflacija z ICŽP 04.4.3 Komunalne storitve Deflacija z ICŽP 04.4.4 Druge storitve v zvezi s stanovanjem Deflacija z ICŽP 04.5.1 Elektrika Deflacija z ICŽP 04.5.2 Plin Deflacija z ICŽP 04.5.3 Tekoča goriva Deflacija z ICŽP 04.5.4 Trdna goriva Deflacija z ICŽP 04.5.5 Daljinsko ogrevanje Deflacija z ICŽP 05.1.1 Pohištvo in oprema Deflacija z ICŽP 05.1.2 Preproge in druge talne obloge Deflacija z ICŽP 05.1.3 Popravila Deflacija z ICŽP 05.2.0 Tekstil za gospodinjstvo Deflacija z ICŽP 05.3.1 Večji gospodinjski aparati Deflacija z ICŽP 05.3.2 Male električne priprave Deflacija z ICŽP 05.3.3 Popravila Deflacija z ICŽP 05.4.0 Steklenina, jedilni pribor in posoda Deflacija z ICŽP 05.5.1 Večje orodje in pribor Deflacija z ICŽP 54 BDP PO IZDATKOVNI METODI Tabela 4.1 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu v stalnih cenah (nadaljevanje) Razčlenitev Metoda 05.5.2 Ročno orodje in potrebščine Deflacija z ICŽP 05.6.1 Netrajno gospodinjsko blago Deflacija z ICŽP 05.6.2 Domače storitve Deflacija z ICŽP 06.1.1 Farmacevtski proizvodi Deflacija z ICŽP 06.1.2 Drugi medicinski proizvodi Deflacija z ICŽP 06.1.3 Terapevtski pripomočki in oprema Deflacija z ICŽP 06.2.1 Storitve zdravnikov Deflacija z ICŽP 06.2.2 Zobozdravstvene storitve Deflacija z ICŽP 06.2.3 Druge medicinske storitve Deflacija z ICŽP 06.3.0 Bolnišnične storitve Deflacija z ICŽP 07.1.1 Osebna vozila Deflacija z ICŽP 07.1.2 Motorna kolesa Deflacija z ICŽP 07.1.3 Kolesa Deflacija z ICŽP 07.2.1 Rezervni deli in potrebščine Deflacija z ICŽP 07.2.2 Goriva in maziva Deflacija z ICŽP 07.2.3 Vzdrževanje in popravila Deflacija z ICŽP 07.2.4 Druge storitve Deflacija z ICŽP 07.3.1 Železniški transport Deflacija z ICŽP 07.3.2 Cestni transport Deflacija z ICŽP 07.3.3 Zračni transport Deflacija z ICŽP 07.3.4 Pomorski transport Deflacija z ICŽP 07.3.5/6 Druge transportne storitve Deflacija z ICŽP 08.1.0 Poštne storitve Deflacija z ICŽP 08.2.0 Telefonska in telefaks oprema Deflacija z ICŽP 08.3.0 Telefonske in telefaks storitve Deflacija z ICŽP 09.1.1 RTV-aparati, videorekorderji, stereo oprema Deflacija z ICŽP 09.1.2 Fotografska in kinematografska oprema, optični Deflacija z ICŽP instrumenti 09.1.3 Računalniška oprema Deflacija z ICŽP 09.1.4 Kasete, plošče, videokasete Deflacija z ICŽP 09.1.5 Popravila Deflacija z ICŽP 09.2.1 Trajno blago za rekreacijo Deflacija z ICŽP 09.2.2 Glasbeni instrumenti Deflacija z ICŽP 09.2.3 Vzdrževanje in popravila Deflacija z ICŽP 09.3.1 Igre, igrače in hobiji Deflacija z ICŽP 09.3.2 Oprema za šport in kampiranje Deflacija z ICŽP 09.3.3 Vrtnarjenje Deflacija z ICŽP 09.3.4 Male živali Deflacija z ICŽP 09.3.5 Veterinarske in druge storitve Deflacija z ICŽP 09.4.1 Rekreacijske in športne storitve Deflacija z ICŽP 09.4.2 Kulturne storitve Deflacija z ICŽP 09.4.3 Igre na srečo in stave Deflacija z ICŽP 09.5.1 Knjige Deflacija z ICŽP 09.5.2 Časopisi in revije Deflacija z ICŽP 55 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 4.1 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu v stalnih cenah (nadaljevanje) Razčlenitev Metoda 09.5.3 Razne tiskovine Deflacija z ICŽP 09.5.4 Pisalni in risalni pribor Deflacija z ICŽP 09.6.0 Počitniški paketi Deflacija z ICŽP 10.1.0 Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje Deflacija z ICŽP 10.2.0 Srednješolsko izobraževanje Deflacija z ICŽP 10.3.4/0 Višje strokovno in univerzitetno izobraževanje Deflacija z ICŽP 10.5.0 Izobraževanje, ki ni opredeljeno po stopnjah Deflacija z ICŽP 11.1.1 Restavracije in kavarne Deflacija z ICŽP 11.1.2 Menze Deflacija z ICŽP 11.2.0 Nastanitvene storitve Deflacija z ICŽP 12.1.1 Frizerski in drugi negovalni saloni Deflacija z ICŽP 12.1.2 Električne naprave za osebno nego Deflacija z ICŽP 12.1.3 Drugi proizvodi za osebno nego Deflacija z ICŽP 12.2.0 Prostitucija Deflacija z indeksom tarif, ki jih zaračunavajo prostitutke 12.3.1 Nakit, ure Deflacija z ICŽP 12.3.2 Preostali osebni predmeti Deflacija z ICŽP 12.4.0 Storitve socialne zaščite Deflacija z ICŽP 12.5.1 Življenjsko zavarovanje Ekstrapolacija s številom zavarovalnih polic za življenjsko zavarovanje 12.5.2 Zavarovanje stanovanj Ekstrapolacija s številom zavarovalnih polic za stanovanjsko zavarovanje 12.5.3 Zdravstveno zavarovanje Ekstrapolacija s številom zavarovalnih polic za zdravstveno zavarovanje 12.5.4 Prometna zavarovanja Ekstrapolacija s številom zavarovalnih polic za avtomobilsko zavarovanje 12.5.5 Druga zavarovanja Ekstrapolacija s številom zavarovalnih polic za vsa druga zavarovanja 12.6.1 PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja 12.6.2 Finančne storitve Deflacija z ICŽP 12.7.0 Druge storitve Deflacija z ICŽP 4.3 Izdatki NPISG za končno potrošnjo Izdatki NPISG za končno potrošnjo v tekočih cenah znašajo 274 milijonov evrov, to je 0,8 odstotka BDP. Enaki so proizvodnji po stroškovni (input) metodi, zmanjšani za tržne in podobne prihodke. Postopek za izračun izdatkov NPISG za končno potrošnjo v stalnih cenah je podoben postopku za izračun v tekočih cenah, to je izračunajo se kot proizvodnja v stalnih cenah, zmanjšana za prodaje v stalnih cenah. Izračun je pripravljen za šest dejavnosti: – L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost, – M Izobraževanje, – N Zdravstvo in socialno varstvo, – 91 Dejavnosti združenj, organizacij, 56 BDP PO IZDATKOVNI METODI – 92 Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, – preostale dejavnosti. Proizvodnja v stalnih cenah se za vse naštete dejavnosti izračuna po stroškovni (input) metodi kot vsota dodane vrednosti v stalnih cenah in vmesne potrošnje v stalnih cenah. Postopek je podrobno opisan v tretjem poglavju (poglavja 3.13.3, 3.14.3, 3.15.3 in 3.16.3). Prodaje v stalnih cenah se za vse dejavnosti izračunajo z upoštevanjem enake stopnje rasti obsega kot pri proizvodnji. Metoda za oceno izdatkov NPISG za končno potrošnjo v stalnih cenah se uvršča med metode skupine C. 4.4 Izdatki države za končno potrošnjo Izdatki države za končno potrošnjo v tekočih cenah so bili v letu 2007 ocenjeni na 5.990 milijonov evrov, to je 17,3 odstotka BDP. Sestavljajo jih izdatki za individualno potrošnjo (3.594 milijonov evrov ali 60,0 odstotka vseh izdatkov države za končno potrošnjo) in izdatki za kolektivno potrošnjo (2.396 milijonov evrov ali 40,0 odstotka celote). Ocene izdatkov države za končno potrošnjo v stalnih cenah se pripravijo podobno kot ocene v tekočih cenah. Izračunajo se kot proizvodnja v stalnih cenah, zmanjšana za prodaje v stalnih cenah in povečana za transferje tržnih proizvodov v naravi preko tržnih proizvajalcev neposredno gospodinjstvom kot končnim potrošnikom v stalnih cenah. Proizvodnja in prodaje v stalnih cenah se izračunajo za sedem dejavnosti: – 70.2 Poslovanje z lastnimi nepremičninami, – L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost, – M Izobraževanje, – 85.1 Zdravstvo, – 85.3 Socialno varstvo, – 92 Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, – preostale dejavnosti. Proizvodnja izobraževanja (SKD 80) in socialnega varstva (SKD 85.3) se izračuna po neposredni output metodi, proizvodnja drugih dejavnosti pa po stroškovni (input) metodi. Metode izračuna so podrobno opisane v tretjem poglavju (poglavja 3.13.2, 3.14.2, 3.15.2 in 3.16.2). Prodaje v stalnih cenah se izračunajo z upoštevanjem enakega razmerja glede na proizvodnjo v stalnih cenah kot v tekočih cenah. Transferji tržnih proizvodov v naravi preko tržnih proizvajalcev neposredno gospodinjstvom se delijo na devet komponent; te se ločeno deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin. Komponente so: farmacevtsko blago, drugo medicinsko blago, terapevtski pripomočki in oprema, zunajbolnišnične zdravstvene storitve, zunajbolnišnične zobozdravstvene storitve, druge zunajbolnišnične storitve, bolnišnične storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve. V skladu s priročnikom se stroškovne metode uvrščajo med metode skupine C. Izjema so kolektivne storitve, ki jih proizvedejo proizvajalci v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti; pri teh se uporaba stroškovnega pristopa uvršča med metode skupine B. Output metode za individualne storitve se uvrščajo med metode skupin A ali B. Za socialne transferje v naravi, ki zajemajo blago in storitve, ki jih država kupi na trgu, spada deflacioniranje z indeksom cen življenjskih potrebščin med metode skupine A. 57 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH 4.5 Bruto investicije v osnovna sredstva Bruto investicije v osnovna sredstva so v tekočih cenah za leto 2007 ocenjene na 9.571 milijonov evrov, to je 87,4 odstotka bruto investicij in 27,7 odstotka BDP. Najpomembnejše so bruto investicije v zgradbe in objekte s 55,5-odstotnim deležem in bruto investicije v stroje in opremo z 39,4-odstotnim deležem. Bruto investicije v osnovna sredstva v stalnih cenah se izračunajo z deflacioniranjem posameznih komponent z ustreznimi cenovnimi indeksi. Komponente investicij v zgradbe in objekte se pretežno deflacionirajo z indeksom cen inputov v gradbeništvu (ICG), komponente investicij v stroje in opremo pa z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIP). Investicije v računalnike in pisarniške stroje ter v medicinsko, optično in podobno opremo se deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin. Investicije v druge proizvode se deflacionirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin, indeksom cen inputov v gradbeništvu, indeksom povprečnih vrednosti zunanje trgovine (IPV), indeksom cen inputov v kmetijstvu in implicitnim deflatorjem proizvodnje. Razčlenitev proizvodov in uporabljene metode so prikazane v tabeli 4.2. V splošnem se te metode razvrščajo med metode skupine B. Bruto investicije v osnovna sredstva v stalnih cenah po dejavnostih se pripravijo na dvomestni ravni SKD. Za deflacioniranje investicij v posamezne proizvode se pri vseh dejavnostih uporablja isti deflator. Tabela 4.2 Bruto investicije v osnovna sredstva v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Stanovanjske zgradbe Deflacija z ICG in ICŽP Druge visoke zgradbe in objekti Deflacija z ICG Nizke gradnje Deflacija z ICG Osebna vozila Deflacija z ICŽP Tovornjaki Deflacija z IPV Druga vozila in plovila Deflacija z IPV Kovinske konstrukcije Deflacija z ICIP Stroji za proizvodnjo Deflacija z ICIP Drugi stroji za posebne namene Deflacija z ICIP Kmetijski in gozdarski stroji Deflacija z ICIP Računalniški in pisarniški stroji Deflacija z ICŽP Drugi električni stroji Deflacija z ICIP Elektronska oprema in aparati Deflacija z ICIP Medicinska oprema Deflacija z ICŽP Pohištvo in oprema Deflacija z ICIP Osnovna čreda Deflacija z IPV Dolgoletni nasadi Deflacija z indeksom cen inputov v kmetijstvu in ICG Programska oprema, kupljena Deflacija z ICŽP Programska oprema, razvita za lastne potrebe Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje v dejavnosti 72 Obdelava podatkov, podatkovne baze Izvirna literarna in umetniška dela Deflacija z ICŽP Druga neopredmetena osnovna sredstva Deflacija z ICŽP Izboljšave zemljišč Deflacija z ICŽP Stroški transakcij Deflacija z ICŽP 58 BDP PO IZDATKOVNI METODI 4.6 Spremembe zalog Spremembe zalog v tekočih cenah znašajo 1.363 milijonov evrov; to je 12,4 odstotka bruto investicij in 3,9 odstotka BDP. Spremembe zalog v stalnih cenah se ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksi cen. Spremembe zalog se najprej razčlenijo na štiri komponente (dokončani proizvodi, nedokončana proizvodnja, surovine in material, trgovsko blago), od tega se spremembe zalog nedokončane proizvodnje ter surovin in materiala dodatno razčlenijo na zaloge v kmetijstvu in zaloge v nekmetijskih sektorjih. Vsaka posamezna komponenta se nato ločeno deflacionira. Razčlenitev zalog ter metode za oceno v stalnih cenah so prikazane v tabeli 4.3. Uporabljene metode se uvrščajo med metode skupine B. Pri oceni sprememb zalog po dejavnostih se za deflacioniranje posamezne vrste zalog uporablja isti deflator pri vseh dejavnostih. Pri tem je deflacioniranje izvedeno na dvomestni ravni SKD. Tabela 4.3 Spremembe zalog v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Dokončani proizvodi Deflacija z ICIP Nedokončana proizvodnja – kmetijstvo Deflacija z implicitnim deflatorjem zalog živine za zakol Nedokončana proizvodnja – drugi sektorji Deflacija z ICIP in ICG Surovine in material – kmetijstvo Deflacija z indeksom cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih Surovine in material – drugi sektorji Deflacija z ICIP Trgovsko blago Deflacija z ICŽP 4.7 Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov Vrednost pridobitev manj odtujitev vrednostnih predmetov je majhna. V tekočih cenah znaša 21 milijonov evrov, to je 0,2 odstotka celotnih bruto investicij. Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov v stalnih cenah se izračunajo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksom cen življenjskih potrebščin, metoda pa se uvršča med metode skupine B. Pri ocenjevanju po dejavnostih se uporablja isti deflator za vse dejavnosti na dvomestni ravni SKD. 4.8 Izvoz in uvoz blaga V letu 2007 je izvoz blaga v tekočih cenah znašal 19.798 milijonov evrov in je prispeval 57,3 odstotka k BDP in 82,4 odstotka k celotnemu izvozu blaga in storitev. Uvoz blaga v tekočih cenah je bil 21.490 milijonov evrov ali 62,2 odstotka BDP in 87,2 odstotka celotnega uvoza blaga in storitev. Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah se pretežno ocenita z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah s pravimi indeksi izvoznih cen (ICI), izračunanimi v okviru indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, in pravimi indeksi uvoznih cen (ICU). Izvoz in uvoz nekaterih homogenih skupin proizvodov se deflacionirata z indeksi povprečnih vrednosti izvoza in uvoza. Za tiste skupine proizvodov, za katere ne obstajajo niti izvozni ali uvozni cenovni indeksi niti indeksi povprečnih vrednosti, se za deflacioniranje uporablja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin za EU. Deflacioniranje se izvede na trimestni ravni klasifikacije proizvodov po dejavnostih (CPA). 59 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Deflacioniranje s pravimi cenovnimi indeksi izvoza in uvoza se uvršča med metode skupine A, druge uporabljene metode pa spadajo med metode skupine B. Razčlenitev proizvodov in metode za izračun izvoza in uvoza blaga v stalnih cenah so prikazane v tabeli 4.4. Tabela 4.4 Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah Metoda Razčlenitev izvoz uvoz 01.1 Poljščine, vrtnine in okrasne rastline Deflacija z IPV Deflacija z ICU 01.2 Žive živali in živalski proizvodi Deflacija z IPV Deflacija z ICU 02.0 Gozdni proizvodi in gozdarske storitve Deflacija z IPV Deflacija z ICU 05.0 Ribe in drug vodni ulov, storitve za ribištvo Deflacija z IPV Deflacija s HICŽP-EU 10.1 Črni premog Deflacija z IPV Deflacija z IPV 10.2 Rjavi premog in lignit Deflacija z IPV Deflacija z IPV 10.3 Šota Deflacija z IPV Deflacija z ICU 11.1 Surova nafta in zemeljski plin Deflacija z ICI Deflacija z IPV 13.1 Železova ruda Deflacija z IPV Deflacija z ICU 13.2 Rude neželeznih kovin, razen uranove in torijeve Deflacija z IPV Deflacija z ICU 14.1 Kamen, neobdelan Deflacija z IPV Deflacija z ICU 14.2 Pesek in glina Deflacija z ICI Deflacija z ICU 14.3 Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 14.4 Sol Deflacija z IPV Deflacija z ICU 14.5 Druge rudnine in kamnine Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.1 Meso in mesni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.2 Predelane in konzervirane ribe in ribji izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.3 Predelano in konzervirano sadje in vrtnine Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.4 Živalska in rastlinska olja in maščobe Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.5 Mlečni izdelki in sladoled Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.6 Mlevski izdelki, škrob in škrobni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.7 Pripravljena živalska krmila Deflacija z IPV Deflacija z ICU 15.8 Druga živila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 15.9 Pijače Deflacija z ICI Deflacija z ICU 16.0 Tobačni izdelki Deflacija s HICŽP-EU Deflacija z ICU 17.1 Tekstilna preja in sukanec Deflacija z ICI Deflacija z ICU 17.2 Tkanine Deflacija z ICI Deflacija z ICU 17.3 Dodelava tekstilij Deflacija z IPV Deflacija z ICU 17.4 Tekstilni izdelki, razen oblačil Deflacija z ICI Deflacija z ICU 17.5 Preproge, vrvi, mreže in druge tekstilije Deflacija z ICI Deflacija z ICU 17.6 Pleteni in kvačkani tekstilni materiali Deflacija z IPV Deflacija z ICU 17.7 Pleteni in kvačkani izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 18.1 Usnjena oblačila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 18.2 Druga oblačila, razen usnjenih, oblačilni dodatki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 18.3 Krzno in krzneni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 19.1 Usnje Deflacija z ICI Deflacija z ICU 19.2 Potovalna galanterija, sedlarski in jermenarski izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 19.3 Obutev Deflacija z ICI Deflacija z ICU 20.1 Les, žagan, skobljan ali impregniran Deflacija z ICI Deflacija z ICU 60 BDP PO IZDATKOVNI METODI Tabela 4.4 Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah (nadaljevanje) Metoda Razčlenitev izvoz uvoz 20.2 Furnir, vezane, iverne, vlaknene, panelne in druge plošče Deflacija z ICI Deflacija z ICU 20.3 Izdelki stavbnega mizarstva in tesarstva Deflacija z ICI Deflacija z ICU 20.4 Lesena embalaža Deflacija z ICI Deflacija z ICU 20.5 Drugi izdelki iz lesa, izdelki iz plute in pletarskih materialov Deflacija z ICI Deflacija z ICU 21.1 Vlaknine, papir in karton Deflacija z ICI Deflacija z ICU 21.2 Izdelki iz papirja in kartona Deflacija z ICI Deflacija z ICU 22.1 Knjige, časopisi, posneti nosilci zapisa Deflacija z ICI Deflacija z ICU 22.2 Tiskarske storitve Deflacija z ICI Deflacija z ICU 23.1 Koks Deflacija z IPV Deflacija z IPV 23.2 Naftni derivati Deflacija z IPV Deflacija z IPV 23.3 Jedrsko gorivo Deflacija z IPV Deflacija z ICU 24.1 Osnovne kemikalije Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.2 Razkužila, pesticidi in drugi agrokemični izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.3 Barve, laki in podobni premazi, tiskarske barve in kiti Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.4 Farmacevtske surovine in preparati Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.5 Glicerin, mila, čistila, parfumi in toaletna sredstva Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.6 Razstreliva, lepila, eterična olja in drugi kemični izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 24.7 Umetna ali sintetična vlakna Deflacija z ICI Deflacija z ICU 25.1 Izdelki iz gume Deflacija z ICI Deflacija z ICU 25.2 Izdelki iz plastičnih mas Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.1 Steklo in stekleni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.2 Keramični izdelki, razen za gradbeništvo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.3 Zidne in talne keramične ploščice Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.4 Opeka, strešniki, cevi in drugi gradbeni keramični izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.5 Cement, apno in mavec Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.6 Izdelki iz betona, cementa ali mavca Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.7 Obdelan naravni kamen Deflacija z ICI Deflacija z ICU 26.8 Brusilna sredstva in drugi nekovinski mineralni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 27.1 Železo in jeklo ter ferozlitine Deflacija z IPV Deflacija z IPV 27.2 Cevi iz železa ali jekla Deflacija z ICI Deflacija z ICU 27.3 Drugi železni in jekleni polizdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 27.4 Neželezne kovine Deflacija z ICI Deflacija z IPV 28.1 Kovinski izdelki za gradbeništvo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 28.2 Cisterne, rezervoarji in podobne posode iz kovin, radiatorji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 28.3 Kotli za pridobivanje vodne pare, jedrski reaktorji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 28.6 Rezila, orodje, ključavnice in okovje Deflacija z ICI Deflacija z ICU 28.7 Drugi kovinski izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.1 Stroji za proizvodnjo in izkoriščanje mehanske energije Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.2 Peči, dvigalne, klimatske in druge naprave za splošno rabo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.3 Kmetijski in gozdarski stroji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.4 Obdelovalni stroji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.5 Drugi stroji in naprave za posebne namene Deflacija z ICI Deflacija z ICU 29.6 Orožje in strelivo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 61 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Tabela 4.4 Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah (nadaljevanje) Metoda Razčlenitev izvoz uvoz 29.7 Druge gospodinjske naprave Deflacija z ICI Deflacija z ICU 30.0 Pisarniški stroji in računalniki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.1 Elektromotorji, generatorji in transformatorji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.2 Naprave za distribucijo in krmiljenje elektrike Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.3 Izolirani električni kabli in žice Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.4 Akumulatorji, primarni členi in baterije Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.5 Naprave in oprema za razsvetljavo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 31.6 Električna oprema za stroje in vozila, druga električna oprema Deflacija z ICI Deflacija z ICU 32.1 Elektronke, elektronski ventili in druge elektronske komponente Deflacija z ICI Deflacija z ICU 32.2 Televizijski in radijski oddajniki, naprave za telefonijo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 32.3 Televizijski in radijski sprejemniki Deflacija s HICŽP-EU Deflacija z ICU 33.1 Medicinski instrumenti, naprave in oprema Deflacija s HICŽP-EU Deflacija z ICU 33.2 Merilni, kontrolni, preizkuševalni in drugi instrumenti in naprave Deflacija z ICI Deflacija z ICU 33.4 Optični instrumenti in fotografske naprave Deflacija z ICI Deflacija z ICU 33.5 Ure, deli za ure Deflacija z ICI Deflacija z ICU 34.1 Motorna vozila in njihovi motorji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 34.2 Karoserije za motorna vozila, prikolice in polprikolice Deflacija z ICI Deflacija z ICU 34.3 Deli in oprema za motorna vozila in njihove motorje Deflacija z ICI Deflacija z ICU 35.1 Ladje in čolni Deflacija z ICI Deflacija z ICU 35.2 Tirna vozila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 35.3 Zračna in vesoljska plovila ter njihovi motorji Deflacija z ICI Deflacija z ICU 35.4 Motorna kolesa, kolesa in invalidski vozički Deflacija z ICI Deflacija z ICU 35.5 Druga vozila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.1 Pohištvo Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.2 Kovanci, nakit in podobni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.3 Glasbila Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.4 Športna oprema Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.5 Igrače in igralni pripomočki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 36.6 Različni izdelki Deflacija z ICI Deflacija z ICU 40.1 Oskrba z električno energijo Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 40.2 Oskrba s plinastimi gorivi Deflacija z IPV Deflacija z IPV 72.2 Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 74.2 Projektiranje, tehnično svetovanje Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 74.8 Raznovrstne poslovne storitve Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 90.0 Storitve javne higiene Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 92.1 Filmske in video storitve Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 92.3 Druge kulturne in razvedrilne storitve Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU 93.0 Druge osebne storitve Deflacija s HICŽP-EU Deflacija s HICŽP-EU Nerazporejeno Deflacija z ICI Deflacija z ICU Opisana metoda se za ocenjevanje izvoza in uvoza blaga v stalnih cenah uporablja pri podatkih od vključno leta 2007 dalje. Pred letom 2007 sta izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah ocenjena z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z indeksi povprečnih vrednosti izvoza in uvoza, izračunanimi po Paaschejevi formuli. Deflacioniranje je opravljeno na dvomestni ravni Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SMTK), razen pri cestnih vozilih (SMTK skupina 78); 62 BDP PO IZDATKOVNI METODI pri tej skupini sta izvoz in uvoz deflacionirana na trimestni ravni klasifikacije. Izjema je tudi skupina "Pisarniški stroji in stroji za avtomatsko obdelavo podatkov"; ta je deflacionirana z indeksom cen življenjskih potrebščin. Za proizvode te skupine je značilno zelo izrazito povečevanje kakovosti, zato je deflacioniranje z indeksom cen življenjskih potrebščin pravilnejše kot deflacioniranje z indeksom povprečnih vrednosti zunanje trgovine. 4.9 Izvoz in uvoz storitev Izvoz storitev v tekočih cenah v letu 2007 je ocenjen na 4.242 milijonov evrov, to je 12,3 odstotka BDP in 17,6 odstotka celotnega izvoza blaga in storitev. V nacionalnih računih se izvoz storitev deli na dve glavni skupini, turizem (izdatki nerezidentov v Sloveniji, 39,3 odstotka celotne vrednosti) in izvoz drugih storitev (60,7 odstotka celotnega izvoza storitev). Uvoz storitev je znašal 3.146 milijonov evrov, to je 9,1 odstotka BDP in 12,8 odstotka celotnega uvoza blaga in storitev. Uvoz storitev se v nacionalnih računih deli na dve glavni kategoriji, in sicer na potovanja (22,3 odstotka celotne vrednosti) in na druge storitve (77,7 odstotka celotne vrednosti). Uvoz potovalnih storitev se nadalje deli na izdatke na poslovnih potovanjih in na izdatke gospodinjstev (turizem). Prevladujoča metoda za ocenjevanje izvoza storitev v stalnih cenah je deflacioniranje z indeksom cen. Celotni izvoz storitev je razčlenjen v enajst komponent: transportne storitve, gradbene storitve, komunikacijske storitve, finančne storitve, zavarovalne storitve, poslovne storitve, osebne storitve, vladne storitve, PMSFP, državne storitve v vrednosti 25 odstotkov uvoznih dajatev in turistične storitve. Vsaka komponenta se v stalnih cenah oceni posebej: – PMSFP se ocenijo enako kot v preostalih delih sistema, to je z uporabo obrestne marže za posojila in vloge iz baznega leta na stanja posojil in vlog, prevrednotena na cene baznega leta z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja; – izvoz državnih storitev v vrednosti 25 odstotkov uvoznih dajatev se deflacionira z implicitnim deflatorjem proizvodnje državnih storitev v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (poglavje 3.13.2); – izvoz vseh preostalih storitev se deflacionira s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin za EU. Razčlenitev storitev in uporabljene metode za ocenjevanje izvoza storitev v stalnih cenah so prikazane v tabeli 4.5. V splošnem lahko metode uvrstimo med metode skupine B. Tabela 4.5 Izvoz storitev v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Transportne storitve Deflacija s HICŽP-EU Gradbene storitve Deflacija s HICŽP-EU Komunikacijske storitve Deflacija s HICŽP-EU Finančne storitve Deflacija s HICŽP-EU Zavarovalne storitve Deflacija s HICŽP-EU Poslovne storitve Deflacija s HICŽP-EU Osebne storitve Deflacija s HICŽP-EU Vladne storitve Deflacija s HICŽP-EU PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Državne storitve (25 odstotkov uvoznih dajatev) Deflacija z implicitnim deflatorjem proizvodnje državnih storitev v dejavnosti L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost Turistične storitve Deflacija s HICŽP-EU 63 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Uvoz storitev v stalnih cenah se izračuna podobno kot izvoz storitev. Skupna vrednost uvoza storitev je razčlenjena na dvanajst komponent: transportne storitve, gradbene storitve, komunikacijske storitve, finančne storitve, zavarovalne storitve, poslovne storitve, osebne storitve, vladne storitve, storitve organizatorjev potovanj, PMSFP, poslovna potovanja in turistične storitve. Vse komponente, razen PMSFP, se v stalnih cenah ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin za EU. Uvoz PMSFP se oceni na standardni način, to je z uporabo obrestne marže za posojila in vloge iz baznega leta na stanja posojil in vlog, prevrednotena na cene baznega leta z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja. Razčlenitev storitev ter metode za ocenjevanje uvoza storitev v stalnih cenah so prikazane v tabeli 4.6. V splošnem lahko metode uvrstimo med metode skupine B. Tabela 4.6 Uvoz storitev v stalnih cenah Razčlenitev Metoda Transportne storitve Deflacija s HICŽP-EU Gradbene storitve Deflacija s HICŽP-EU Komunikacijske storitve Deflacija s HICŽP-EU Finančne storitve Deflacija s HICŽP-EU Zavarovalne storitve Deflacija s HICŽP-EU Poslovne storitve Deflacija s HICŽP-EU Osebne storitve Deflacija s HICŽP-EU Vladne storitve Deflacija s HICŽP-EU Storitve organizatorjev potovanj Deflacija s HICŽP-EU PMSFP Ista obrestna mera kot v baznem letu plus deflacija z implicitnim deflatorjem domačega končnega trošenja Poslovna potovanja Deflacija z ICŽP za EU Turistične storitve Deflacija z ICŽP za EU 64 PETO POGLAVJE DRUGI TEMELJNI AGREGATI NACIONALNIH RAČUNOV Drugi temeljni agregati nacionalnih računov so bruto domači dohodek, bruto nacionalni dohodek, bruto nacionalni razpoložljivi dohodek, bruto in neto varčevanje. Navadno so izraženi v tekočih cenah, lahko pa so prikazani tudi v realnem izrazu. Tokov dohodka ni mogoče ločiti v komponenti cene in obsega, zato jih tudi ni mogoče izračunati v stalnih cenah. Lahko jih samo deflacioniramo z izbranim indeksom cen, dobljeni rezultat pa prikazuje spremembo njihove kupne moči. S primerjavo deflacionirane vrednosti dohodka z njegovo vrednostjo v baznem letu, izraženo v tekočih cenah, se lahko izmeri sprememba realne kupne moči dohodka. Tako deflacioniran dohodek se imenuje "realni dohodek". Realni temeljni agregati nacionalnih računov se izračunajo takole: Bruto domači proizvod v stalnih cenah plus presežki ali izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave je enako realni bruto domači dohodek plus realni primarni dohodki, prejeti iz tujine minus realni primarni dohodki, plačani v tujino je enako realni bruto nacionalni dohodek plus realni tekoči transferji, prejeti iz tujine minus realni tekoči transferji, plačani v tujino je enako realni bruto nacionalni razpoložljivi dohodek minus izdatki za končno potrošnjo v stalnih cenah je enako realno bruto varčevanje minus potrošnja stalnega kapitala v stalnih cenah je enako realno neto varčevanje. Presežki ali izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave se izračunajo kot prevrednotena vrednost salda menjave s tujino, zmanjšana za razliko med prevrednoteno vrednostjo izvoza in prevrednoteno vrednostjo uvoza po formuli: X − M ⎛ X M ⎞ T = − ⎜⎜ − ⎟⎟ P ⎝ X P M P ⎠ T presežki ali izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave X izvoz v tekočih cenah M uvoz v tekočih cenah PX indeks izvoznih cen PM indeks uvoznih cen P indeks cen 65 VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH Indeks cen P se izračuna kot aritmetično povprečje med indeksom cen za izvoz in indeksom cen za uvoz (Gearyeva formula): 1 P = ( X P + M P ) 2 Učinek pogojev menjave je posledično enak: ⎛ P − P ⎞ ⎛ X M ⎞ T = X M ⎜⎜ ⎜⎜ + ⎟⎟ ⎟⎟ ⎝ P + X M P ⎠ ⎝ X P M P ⎠ Realni primarni dohodki, prejeti iz tujine, realni primarni dohodki, plačani v tujino, realni tekoči transferji, prejeti iz tujine, in realni tekoči transferji, plačani v tujino, se ocenijo z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z implicitnim deflatorjem izdatkov za domačo potrošnjo. Potrošnja stalnega kapitala v stalnih cenah se izračuna z deflacioniranjem vrednosti v tekočih cenah z implicitnim deflatorjem bruto investicij v osnovna sredstva. 66 Document Outline VIRI IN METODE OCENJEVANJA NACIONALNIH RAČUNOV V STALNIH CENAH PREDGOVOR KAZALO VSEBINE KAZALO TABEL SEZNAM OKRAJŠAV SPLOŠNE INFORMACIJE 1.1 Uvod 1.2 Pregled proizvodne metode 1.3 Pregled izdatkovne metode 1.4 Usklajevanje proizvodne in izdatkovne metode 1.5 Bazno leto in referenčno leto 1.6 Rokovnik objavljanja podatkov in revizijska politika GLAVNI PODATKOVNI VIRI 2.1 Uvod 2.2 Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih 2.3 Indeks cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih 2.4 Indeks cen storitev pri proizvajalcih 2.5 Indeks cen življenjskih potrebščin 2.6 Indeks cen inputov v kmetijstvu 2.7 Indeks cen inputov v gradbeništvu 2.8 Indeks povprečnih vrednosti zunanje trgovine 2.9 Indeks uvoznih cen 2.10 Statistična raziskovanja o izobraževanju 2.11 Statistična raziskovanja o socialnem varstvu 2.12 Statistična raziskovanja o transportu 2.13 Drugi podatkovni viri BDP PO PROIZVODNI METODI 3.1 Uvod 3.2 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (A) 3.3 Ribištvo (B) 3.4 Rudarstvo (C) 3.5 Predelovalne dejavnosti (D) 3.6 Oskrba z električno energijo, plinom in vodo (E) 3.7 Gradbeništvo (F) 3.8 Trgovina na drobno in debelo, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (G) 3.9 Gostinstvo (H) 3.10 Promet, skladiščenje in zveze (I) 3.11 Finančno posredništvo (J) 3.12 Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (K) 3.13 Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost (L) 3.13.1 Uvod 3.13.2 Država 3.13.3 NPISG 3.13.4 Tržni proizvajalci 3.14 Izobraževanje (M) 3.14.1 Uvod 3.14.2 Država 3.14.3 NPISG 3.14.4 Tržni proizvajalci 3.15 Zdravstvo in socialno varstvo (N) 3.15.1 Uvod 3.15.2 Država 3.15.3 NPISG 3.15.4 Tržni proizvajalci 3.16 Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (O) 3.16.1 Uvod 3.16.2 Država 3.16.3 NPISG 3.16.4 Tržni proizvajalci 3.17 Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem (P) 3.18 Davki na proizvode 3.19 Subvencije na proizvode BDP PO IZDATKOVNI METODI 4.1 Uvod 4.2 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo 4.3 Izdatki NPISG za končno potrošnjo 4.4 Izdatki države za končno potrošnjo 4.5 Bruto investicije v osnovna sredstva 4.6 Spremembe zalog 4.7 Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov 4.8 Izvoz in uvoz blaga 4.9 Izvoz in uvoz storitev DRUGI TEMELJNI AGREGATI NACIONALNIH RAČUNOV SEZNAM TABEL BDP PO PROIZVODNI METODI Tabela 3.1 A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.2 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.3 01 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane storitve: vmesna potrošnja v stalnih cenah Tabela 3.4 Vmesna potrošnja v stalnih cenah: standardna metoda Tabela 3.5 C Rudarstvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.6 D Predelovalne dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.7 E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.8 F Gradbeništvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.9 G Trgovina na drobno in debelo, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.10 H Gostinstvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.11 I Promet, skladiščenje in zveze: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.12 J Finančno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.13 65.1 Denarno posredništvo: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.14 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.15 65.1 Denarno posredništvo: vmesna potrošnja v stalnih cenah Tabela 3.16 66 Zavarovalnice in pokojninski skladi: vmesna potrošnja v stalnih cenah Tabela 3.17 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve: proizvodnja v stalnih cenah Tabela 3.18 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Tabela 3.19 L Javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost: proizvodnja v stalnih cenah za sektor NPISG Tabela 3.20 M Izobraževanje: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Tabela 3.21 M Izobraževanje: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država Tabela 3.22 M Izobraževanje: vmesna potrošnja v stalnih cenah za sektor država Tabela 3.23 85.1 Zdravstvo: agregatna razčlenitev proizvodnje, uporabljena v analizi Tabela 3.24 85.3 Socialno varstvo: proizvodnja v stalnih cenah za sektor država Tabela 3.25 85.3 Socialno varstvo: razčlenitev in uteževanje proizvodnje sektorja država Tabela 3.26 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: proizvodnja v stalnih cenah za tržne proizvajalce Tabela 3.27 Davki na proizvode v stalnih cenah Tabela 3.28 Vmesna potrošnja v stalnih cenah, standardna metoda: deflatorji po dejavnostih BDP PO IZDATKOVNI METODI Tabela 4.1 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po domačem konceptu v stalnih cenah Tabela 4.2 Bruto investicije v osnovna sredstva v stalnih cenah Tabela 4.3 Spremembe zalog v stalnih cenah Tabela 4.4 Izvoz in uvoz blaga v stalnih cenah Tabela 4.5 Izvoz storitev v stalnih cenah Tabela 4.6 Uvoz storitev v stalnih cenah