,Novi Slovenski Štajerc“ izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu. — Naročnina za celo leto 2 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 50 vin; plač uje se naprej. — Posamezna štev 6 v. Oznanila po dogovoru. Denar in reklamacije se pošiljajo na: Upravništvo „Novi Slovenski Štajerc, v Ljubljani. Dopisi pa na: Uredništvo „Novi Slovenski Štajerc“ v Ljubljani.
Volilci ptuj sko-ormožkega volilnega okraja!
Še tri dni in odločiti se Vam bo, komu zaupate in poverite nalogo, da zastopa Vaše koristi in Vaše težnje v državnem zboru kot posianec.
Kandidatov imate dovolj, ali če dobro, možato in resnoprevdariteje le en kandidat, kteremu lahko brez zadržka daste svoj glas z mirno vestjo, da ste ravnali v svojo korist in korist celega slov. naroda, in ta kandidat je dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju.
Zakaj Vam priporočamo tega kandidata?
Dr. Miroslav Ploj je kot deželni in državni poslanec sijajno dokazal, da pozna kmetske koristi in jih zna ob pravem času in na pravem kraju povdar-jati.
Dr. Miroslav Ploj je dosegel lepe uspehe za kmetske prebivalce ptujsko-ormožkega volilnega okraja v celoti in tudi posameznim krajem.
Na dr. Miroslava Ploja so se obračali ne samo možje predstojniki iz celega Spodnještajerskega, ampak tudi iz ostalih slovenskih in celo hrvatskih pokrajin. Zakaj to? Ker so vedeli, da jim on najhitreje pomaga, ker je znan in spoštovan pri ministrih in drugih poslancih po svoji delavnosti in sposobnosti.
Dr. Miroslava Ploja so zadnja leta najbolj napadali nemški meščanski časopisi, bali so se njegovega živahnega in neumornega delovanja. On jim je bil najhujši trn v peti, ker je največ njihovih nakan onemogočil. In komu niso mogli v svoji divji jezi škoditi in mu vzeti zaupanja slovenskih volilcev, segli so po naj-studnejšem, najgršem obrekovanju in po laži. Podivjani poslanec Stein je v državni zbornici kot poslanec, ko sme trositi nekaznovano najostudnejše laži, ta poslanec, ki izdaja kot vsenemec avstrijsko našo domovino, je hotel osramotiti in ogrditi našega kandidata. Toda laž ima kratke noge. Dr. Miroslav Ploj je pozval Steina naj zunaj ponovi to, kar je prej rekel kot poslanec, da ga lahko toži, a mož tega do sedaj še ni storil, ker se ne upa. Obsodil je s tem sam svojo laž.
Laž in ostudno obrekovanje je torej, kar trosijo Plojevi nasprotniki okrog. Sramota vsem, sramota posebej onim Slovencem, ki so borijo tako hudobno proti njemu.
Pomislite slovenski kmetski volilci! Koga nemški meščanski listi tako neprenehoma napadajo, ta gotovo ni
prijatelj meščanov, ni zastopnik koristi mest in urad-ništva, a spodnještajerski Nemci se tudi bojijo, da bo prišel Vaš kandidat dr. Miroslav Ploj na Dunaj v državni zbor, to kažejo razne zaupna poročila ptujskega in celjskega nemškega političnega društva. Zatorej le krepko v boj za našega kandidata!
Kaj je dosegel z drugimi slov. poslanci naš kandidat?
Kot dosedajni državni in deželni poslanec je pred vsem dosegel, da Vam brezobrestnih posojil za novo nasajanje vinogradov, ne bo treba vrniti v petnajstih ampak še le dvajsetih letih.
Dr. Miroslav Ploj je največ sodeloval pri postavi, da se je prepovedalo pod strogimi kazni ponarejanje vina in bode Vaše vino gotovo dobilo še boljše cene kakor do sedaj. Do sedaj so bile po mestih cele tovarne za ponarejanje vina, te so kvarile ceno in jemale ime našemu žlahtnemu vinu. To sedaj ne bo mogoče. Cesar je to postavo ravno te dni potrdil.
Dr. Miroslav Ploj se je z drugimi državnimi slov. in hrvatskimi poslanci potegoval in dosegel, da se je odpravila vinska klavzula vsled ktere so plačali Italijani samo 6-40 K colnine pri sto litrih vina. Iz Italije se je na leto uvozilo en in pol milijona hi. vina, a sedaj pa skoro nič, ker morajo po odpravi klavzule plačati Italijani 40 kron colnine pri 100 litrih. Na ta način se sedaj naše vino proda za ceno, da' imajo posestniki vinogradov pri obilnem trudu in delu vsaj nekaj koristi.
Dr. Miroslav Ploj je z drugimi kmetskimi poslanci strogo zahteval, da ostanejo meje tuji živini zaprte in
je vsled tega cena goveje živine in svinj taka, da si kmetski posestniki vsaj malo opomorejo. Če se meje odprejo, kakor zahteva to Ornig in meščani ter socijalni demokrati sploh, potem pade cena takoj za tretji del ali celo za polovico. Glejte, kako velikanske koristi je to prizadevanje našega kandidata za kmetsko ljudstvo.
Dr. Miroslav Ploj je sodeloval pri postavi zoper ponarejanje masla, če pomislimo, da se bo živinoreja in ž njo mlekarstvo povzdignilo, kar se mora zgoditi, vemo ceniti to postavo. Koliko ponarejenega masla se je prodalo kot pristno maslo v vseh mestih, ve le tisti, ki sam kupuje in opazuje.
Dr. Miroslav Ploj se je potegoval z drugimi poslanci, naj se odpravi vsaj zadnja orožna vaja, ker re-
zervniki imajo skrbi in misli pri svoji rodbini, ki jih pogreša.
Dr. Miroslav Ploj se je potegoval, da naj se kličejo k orožnim vajam kmetski rezervniki v mescih januar, februar in marc, ko ni toliko dela. Ministerstvo je ugodilo, in vsak lahko gre k vaji takrat, ako za to pravočasno prosi. Naš kandidat je tudi proti žrebanju, da pride v nadomestno rezervo tisti, kdo ima veliko številko. On zahteva, da pride v nadomestno rezervo pred vsem vsak kmetski novinec, katerega stariši doma pri delu rabijo.
Dr. Miroslav Ploj je stavil v deželnem zboru predlog, naj se kmetskim posestnikom daje modra galica po znižani ceni, a meščanski in veleposestniški poslanci so ta predlog odbili.
Dr. Miroslav Ploj je izposloval veliko podporo Haložanom, katerim je toča pobila v novih goricah.
Dr. Miroslav Ploj je dosegel z drugimi kmetskimi poslanci, da se je popolnoma odpravila pristojbina (desetek) pri izročitvi posestva, ki je vredno do 5000 kron in se je znižala pri tistih, ki so vredne od 5000 do 10000 kron od 3—4 % na Va %• Gotovo krasna pridobitev, važna za vse male posestnike.
Veliko je še drugih pridobitev, na stotine je slučajev, kjer je naš kandidat dr. Miroslav Ploj uspešno posredoval posameznim občinam ali osebam na korist, zato zapišite vsi, ki hočete resnega zastopnika, dobrega poslanca na svojo glasovnico : dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju.
Kako hoče delovati za svoje volilce naš kandidat
naprej ?
Pred vsem bo deloval naš kandidat za razbremenitev posestev na kmetih od dolgov. Sedaj je vknjiže-nega nad 8000 milijonov kron dolga na kmetskih posestvih; ta dolg zahteva na leto okrog 500 milijonov samih obresti, to je 9- ~10krat več, kakor vsa čista zemljišna državna dača.
Dr. Miroslav Ploj se bo potegoval za ustanovitev zavarovanja proti onemoglosti za posle in male posestnike na kmetih. Sedaj ubogi trpini imajo na starost le pomanjkanje, ker ne morejo več delati. To se je v nekaterih državah že storilo in to hočemo tudi mi, da bo dobil siromak na starost redno zavarovalnino.
Naš kandidat se bo potegoval za ustanovitev deželnih zavarovalnic proti toči in vremenskim nezgodam sploh in za zavarovanje živine po nižjeavstrij-skem vzoru, kjer je kmetsko ljudstvo s tem zelo zadovoljno.
Dr. Miroslav Ploj se bo potegoval še naprej za to, da dobijo vinogradniki modro galico po znižani ceni, če ne drugače bo zahteval ustanovitev državnih tvornic za modro galico. Potegoval in najodločnejše zahteval bo, da ostanejo meje tuji živini zaprte.
Stavil bo zopet predlog, da naj se dovoli kmetskim posestnikom žgati žganje brez vsacega obdačenja.
Glede olajšav službe pri vojakih, posebno glede orožnih vaj se bo potegoval, da postanejo prej omenjene ministerske dovolitve postava, da ne bo treba prošenj, da bodo kmetski in maloobrtniški sinovi imeli brezpogojno pravico do olajšav.
Dr. Miroslav Ploj je zahteval in bo še naprej, da mora kupovati država potrebščine za vojaštvo od kmetov in ne od špekulantov in Židov. Da se to lažje doseže, bo zahteval ustanovitev kmetijskih zadrug, kakor take krasno uspevajo v blagor kmetijstva na Danskem in Nemškem.
Naš kandidat se bo odločno zavzemal, za višjo kmetijsko izobrazbo potom od države in dežele podpiranih zimskih kmetijskih tečajev. Potegoval se bo, da se ljudsko šolstvo strokovno bolj naslanja na kmetske potrebe in koristi. Tudi se bo potegoval za to, da prispeva država vsaj k novim šolskim stavbam, ako že se ljudska šola ne more podržaviti. To bi odvzelo občinam ogromno breme. Po Vzoru drugih naprednih krajev bo zahteval naj bo pri vsaki šoli primeren vrt in primerno posestvo za izobrazbo dece v umnem kmetijstvu.
V splošnih narodnih in gospodarskih zadevah se bo potegoval in branil vedno le koristi našega slovenskega narodaj
Vedno bo vsakemu rad ustregel, kolikor bo mogoče, ako se nanj obrne za nasvet ali za pomoč.
Možje! volilci! Na shodih ste slišali in se prepričali, da pozna dr. Miroslav Ploj naše težnje, naše nadloge, pozna naše potrebe, prepričali ste se pa tudi, da ima vse sposobnosti in zmožnosti, ki jih potrebuje dober poslanec, ki ne dela svojim volilcem samih obljub, ampak zanje tudi kaj stori. Neumno je predbacivati mu, da se je povzdignil do tako visoke stopinje, kakor malokateri Slovenec. Vsak naj z veseljem odda svoj glas zanj, kajti ravno on bo lahko storil največ. Imejte zavest, da boste si izbrali najboljšega, najzmož-nejšega in najdelavnejšega poslanca med vsemi slovenskimi poslanci.
In kdo so njegovi nasprotni kandidati? Kake zmožnosti in lastnosti imajo?
Vsi štirje ali koliko jih že je, ne spravijo desetino zmožnosti našega kandidata skupaj. Kje ste slišali, da so storili kaj za korist ljudstva?
Zadravec Jakob si je postavil lep paromlin in je veleindustrijalec ne kmet. Kako sodijo njegovi rojaki Središcani o njem, naj vam kaže današnji dopis iz Središča. Koliko škode je napravil že Ornig s svojim paševanjem, to veste sami in citate v našem prejšnjem listu. Zadravec Peter pa je hodil v Ameriko sreče iskat, pa je ni našel in je prišel nazaj k nam zgage delat. O socijalnih demokratih niti ne govorimo. Za to pa naj Ornig večje žemlje in boljši kruh peče, Jakob Zadravec naj v paromlinu ostane, ker o politiki ne razume nič, Peter Zadravec pa naj gre magari zopet v Ameriko in naj bo tam poslanec!
Vsak dobromisleč, za svoje koristi vnet volilec bo zapisal na svojo glasovnico: dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju in jo oddal 14. maja pri volitvah.
Živeli zavedni volilci, živel naš kandidat! Naprej k sijajni zmagi!
Odprimo vender oči!
Zadnje dni imamo v avstrijski notranji politiki zaznamovati več velepomembnih dejstev, ki morajo vznemirjati vsacega rodoljubnega Slovenca. Pred vsem so to sodnijska imenovanja na Češkem. Vsled naklonjenosti vlade od časa Badenija sem in vsled žilavega vstrajnega nastopanja čeških slojev, ne samo poslancev, so Čehi zasedli večino sodnih mest in to tem lažje, ker Nemci do sedaj niso imeli dovolj pravnikov. Toda nastalo je močno narodno gibanje med češkimi Nemci in soglasno brez razlike strank zahtevajo z vso odločnostjo za svoje nemške kraje nemške sodnike. Sedaj so jih tudi dosegli, toda samo na ta način, da so mladi nemški sodnijski uradniki pred postavnim časom postali sodniki.
Samoumevno je, da Čehi niso mirovali, ampak so zahtevali za svoje ljudi predpravice in tako je bilo tudi veliko čeških uradnikov povišanih. Vsa ta prerana in nepotrebna povišanja pri obeh narodih pa morajo plačevati davkoplačevalci cele države, ne samo Nemci in Cehi. Ali ne gredo torej tudi nam Slovencem kot jednakovrednim avstrijskim državljanom jednake pravice? Kako dolgo bomo trpeli stotine nemških uradnikov na slovenski zemlji? Gotovo je najpravič-nejša zahteva, da sodi Slovenca le Slovenec. Toda zakaj se to pri nas ne uveljavi? Zakaj se nas pri takih imenovanjih z oholim zasmehom naravnost prezira? Zakaj misli vsak nemški pisač, vsak uradnik, da sme zasmehovati našo narodnost in zbijati burke^z naj-opravičenejših naših zahtev? Zakaj se vršijo vedno imenovanja proti upravičenim našim narodnim zahtevam?
Priznajmo si vender, da smo najmanj polovice svojih neuspehov sami krivi. Poljaki, Čehi, Nemci imajo poleg resortnih ministrov še povrh svoje narodnostne ministre, ki imajo pravico in dolžnost, pri vseh ministerstvih vpogledati predloge in odločbe, ki se tičejo dotičnega naroda. A mi ? Nimamo ne prvega, ne druzega vsled lastne medsebojne borbe. Človek bi mislil, da bi se ob groznem pritisku Nemcev vobče in do sedaj najmočnejše nemške ljudske stranke posebej, združili vsaj Slovenci v enotno celoto, ki skupno stoji in pade. Toda ne. Razdor, razpor, medsebojni boj, medsebojna mržnja cvetejo vedno bolj in so rodila sovraštvo med ljudstvom samim. Vsak hoče biti slovenski mesija, vsak prvi, a ravno vsled te trmoglavosti in ostudne slavohlepnosti posameznikov v ozkem krogu naše domovine postali boste grobokopi in Hero-strati slovenske narodnosti in blagostanja slovenskega kmeta.
Ali nimamo strankarstva dovolj ?
Boriti, odločno, premišljeno in vstrajno boriti se imamo že na tri strani. Proti nemškemu političnemu vplivu, proti nemškemu uspešnemu gospodarskemu prodiranju v vseh panogah in proti organiziranim izdajalcem lastnega naroda. A kaj delajo naši ljudje, ki igrajo ulogo voditeljev pri eni ali drugi stranki ? Kaj dela naše časopisje? Namesto da bi res skupno delali za zboljšanje gmotnega položaja, za osredotočenje vseh sil proti imenovanim nasprotnikom, namesto da bi nesli prosveto med ljudstvo, govorijo naši voditelji in
uredniki in sotrudniki listov vedno o principih in s puhlimi, demagoškimi frazami begajo in slepijo ljudi o vprašanjih, kjer Slovenci ne bomo nikdar odločevali, zanemarjajo se pa življenske potrebe naše narodne samobitnosti. Ni ga ostudnejšega pojava v naši javnosti, kakor je ta trmasti boj pojedinčev proti pojedincem. A konca ni videti in z batom se lopne pač složno po tistem, ki si upa obsojati tako pogubonosno početje. Naše časopisje verno poroča o »farjih« na eni strani in o »brezverskih liberalcih« na drugi strani, a poleg mirno bilježi uspehe drugih narodnosti in celo vjedavanje v naše lastno narodno telo.
Ne jeka ne odmeva ni, ko je izšel cesarjev manifest v Pragi glede pomirjenja obeh narodnosti, ni pripombe ni klica po naših narodnih pravicah, ko seje Čehom od najvišjega mesta zagotovilo pri vladi dva zastopnika. Mirno se bilježijo imenovanja pri nas in neumno, prepozno jamranje je vse, kar zmore naše časopisje. Da bi kdo informiral o najmanjši pošti, o najmanjšem pretečem nasprotnem imenovanju, o drugih težnjah naših slojev, o, za te reči ni smisla in ni časa! Udariti znamo naknadno po svojih poslancih, a pravočasno jim poslati zanesljive podatke, tega nikdar.
Kdo je ob časih bivanja vladarjevega med Čehi, ob izidu manifesta, ob prepiranju o imenovanju in napredovanju uradništva povzdignil svoj glas, da živi tudi na jugu Avstrije narod, ki tirja svoje pravice, ki ima poleg svojih državljanskih dolžnosti menda tudi kaj upravičenih zahtev po vsestranskem zboljšanju gmotnega položaja ? Dlako cepiti in drug druzega opljuvati in oblatiti, to znamo. Vemo se tudi za »principe« in »ideale« boriti, da lažje zgubimo realnost, kjer treba vstrajnosti in požrtvovalnosti, izpred meglenih svojih ocij.
Za sedaj dovolj! V volilnih časih se pridga gluhim ušesom celo drugod, tem bolj še pri nas Sloven-vencih. Mogoče bo pozneje bolje, ko bo konec tega medsebojnega razbijanja shodov, blatenja posameznih oseb. Po volilnem boju pa bomo zrli pazljivo na vse strani, kako bodo vršili sedaj kot »edini mesiji« okrog pridgajoci in potujoči številne svoje obljube in zahteve. Pazili bomo na ljudi z mandati in brez mandatov.
Kratka zgodovina slovenskega naroda
(Pavel Poljanec.)
(Dalje).
Nemški naseljenci.
Slovenska zemlja še v stari dobi ni bila obljudena tako gosto kakor danes. Slovenci so prebivali le bolj po rodovitnih dolinah, vse bregove in gozdove so puščali na stran. Teh ogromnih posestev v gorah so se polastili nemški vojvode, ki so jih darovali potem nemškim samostanom in plemenitašem. Plemenitaš se je naselil na svojem novem posestvu na Slovenskem in je privlekel seboj na stotine nemških naseljencev. Bavarska vlada je vabila posebi svoje ljudi na Slovensko in jim je dajala cena, velika posestva. Velikanski gozdovi so čakali rok in sekir.
Isto je bilo okrog samostanov. Menihi so se čutili varne le takrat, če so imeli mnogo nemških nase-
Ijencev pri samostanu. Zato so klicali vedno svoje ljudi k sebi in nastale so nemške naselbine krog samostanov in gradov.
Najveö posestev so dobili solnograški nadškofje potem pa tudi bamberški škof. Pozneje so dobili tudi brizinski škofje (Freising na Bavarskem) ogromna posestva. Leta 1160 so imeli že 4700 juter zemlje. V slovenska zemljišča so se delili še oglejski patrijarbi in briksenški škofje.
Mejni grofje.
Nemški vladarji so postavljali povsod ob meji države mejne grofe, ki so imeli dvojno nalogo: 1. da so branili nemške državne meje, 2. da razširjajo in potisnejo nemško mejo kolikor moči naprej v slovenski svet. Močnejši sili slabega in zaspanega nazaj, bodisi s premoženjem ali z večjim znanjem, ali pa, kar se pogostoma godi, s pomočjo vlade. Tako je bilo nekdaj in tako je zdaj.|
Posebno Karol Veliki je skrbel za meje države. Kolikor si je pribojeval grof ob meji na novo, tam je bil gro skoro sam svoj gospodar. Kralj mu je prepustil ob meji vso vojaško in sodnijsko oblast.
Novo pridobljeni okraji so se zvali »marka« in taka marka je bil tudi Korotan. Grad ob meji se je imenoval Markburg in to je naš Marburg, Maribor.
V markah so se Slovenci spet ponemčevali. Zgubili so popolnoma čut za staro svobodo in pravico, zato so jim vzeli kmalu Nemci zadnjo samostalnost.
Karol Veliki in slovenski vojvodi.
Bavarski vojvoda Tasilo, ki je bil podložnik frankovskega kralja, je hotel postati celo samostojen in se osvoboditi frankovskega gospostva, Toda kralj Karol Veliki ga je prisilil z večimi vojskami, da se je udal in prisegel zvestobo. Tako je postal Karol tudi gospodar slovenskih pokrajin, ki si jih je poprej osvojil Tasilo.
Tasilo se je pozneje spet uprl in se zvezal z Obri, na kar ga je Karol kaznoval, vzel mu dežele in ga poslal v samostan. Namesto dosedanjega vojvoda je izročil dešele raznim grofom.
S Slovenci se Karol ni vojskoval, ker so se rado-voljno podali pod njegovo oblast. Zato jim je Karol tudi pustil domače vojvode in domače navade in ni iztrebil kar nagloma domačih glavarjev. Taki vojvodi so bili razun Vojnomira in Inka, Pribislav, Semika, Stoj mir in Etgar.
Karol je bil zelo previden vladar. Na videz je pustil Slovencem ustavo in navade, na tihem pa je hudo ponemčeval.
Zadnji boji z Obri.
Za Karola Velikega so se začeli glasiti spet Obri ki so bivali po sedanjem Ogrskem. Med Obri je živelo še mnogo Slovencev in drugih Slovanov. Z Obri se je zvezal tudi bavarski vojvoda Tasilo proti Karolu, toda Obri so bili premagani na dveh krajih in so morali mirovati. Pozneje so bili pobiti Obri še nekolikrat, ker se niso mogli pogoditi s Karolom zaradi mej. Najhujši boj je bil leta 7JI.
Obri so bili nesložni tudi med seboj in so se začeli vojskovati. To priložnost je porabil frankovski kralj in je poslal leta 795. silno vojsko zoper Obre. V
tej vojski so bili tudi Slovenci z vojvodom Vojnomi-rom. Obre so premagali in razrušili njihove trdnjave.
Odsihdob so bili le manjši boji zoper Obre, ki so obljubili, da se dado krstiti in so to obljubo večkrat prelomili.
Neizmerno krvi se je prelilo v teh bojih. Obrski kraji so zgubili skoro vse prebivalce. Obrski plemenitaši so bili celo uničeni, Največ koristi so imeli v teh bojih Nemci, ko so pograbili vse obrske zaklade in so postali kar čez noč bogatini.
V pokrajinah, v katerih so prebivali poprej Obri in ki so bile po teh bojih prazne in opustošene, so se razširili Slovenci. Zadnje ostanke Obrov so potisnili popolnoma v kot. Obri so deloma izginili med Slovani, deloma pa so zapustili Ogrsko in odšli na vzhod.
Vse pokrajine, po katerih so živeli okoli leta 800 Slovenci, so prišle polagoma pod nemško (frankovsko) oblast.
Predno popišemo poznejše dogodke na Slovenskem, oglejmo si značaj in kulturno stanje Slovencev v tej dobi.
Domače novice.
Slovenski volilci! Vaša narodna dolžnostjo delovati povsod in z vsemi dovoljenimi sredstvi na to, da ne dobijo od ptujskega »Štajerca« postavljeni kandidati nobenega slovenskega glasu. Ti kandidati so: Ornig, Senekowitsch, Kresnik, Drofenik, Vodopiutz in baron Moskon v zadnjem času se jim je pridružil še Peter Zadravec.
Komisijam ptujskega volilnega okraja. Peter Zadravec in politični rekrut paromlinar Zadravec sta dve različni osebi in je torej glasovnica neveljavna, ako ni navedeno ime in stan pri teh kandidatih. Dr. Miroslav Ploj je samo eden in je glasovnica na vsak način veljavna.
Narodni svet za Štajersko. Vsled soglasnega sklepa zaupnega shoda v Mariboru dne 7. svečana 1907 se je ustanovil »Narodni svet za Štajersko«, gotovo najvišja narodna naprava štajerskih Slovencev, v kateri naj sodelujejo vse obstoječe politične stranke glede važnih splošnonarodnih zadev, katere se ne tikajo njih političnega delokroga. V prvi seji, dne 20. t. m. bili so soglasno izvoljeni dr. Juro Hrašovec v Celju, kot predsednik, dr. Anton Korošec v Mariboru kot tajnik in Vekoslav Kukovec v Celju kot blagajnik. V oni isti seji so se storili zelo važni sklepi glede enotnega postopanja v splošnonarodnih zadevah, glede dobave denarnih sredstev in konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. »Narodni svet za Štajersko« se obrača na slovensko javnost z nujno prošnjo za gmotno podporo. Le takrat zamore zadosti uspešno in živahno izvrševati svojo ogromno nalogo, ako stbji na trdni gmotni podlagi. Spominjajte se Slovenci svojega »Narodnega sveta«, posebni slavna vodstva narodnih denarnih zavodov ; ne pozabite nanj pri sklepanju letnih računov, marveč spomnite se ga z znatnim prispevkom. Komur bije srce za ni rod, naj bode katerega koli stanu ali mišljenja, naj stopi v naš krog in pošlje prispevek,
majhen ali velik, kakor mu veleva srce in mu dopuščajo njegove okolnosti. Z rodoljubnim pozdravom dr. Juro Krašovec, predsednik,
Dr. A. Korošec, tajnik. Dr. Vek. Kukovec, blagajnik.
Ptuj. Resno vprašanje slavnemu predsedništvu polit, društva v Ptuju. Kdor zasleduje volilno gibanje po Avstriji, opaža lahko, da so vsi narodi postavili tudi svoje manjšinske kandidate, s katerimi hočejo pokazati, da niso zginili v tuji narodnosti in da imajo vsi poslanci dotične narodnosti, kateri pripada manjšina, pravico in dolžnost, braniti in zastopati to manjšino. Celo Slovenci so storili to vseskoz po Koroškem, Primorskem, v Celju in Mariboru. Niti besedice pa še ni bilo slišati o Slovencih v Ptuju. Dolžnost polit, društva in predsedništva posebej je, ukreniti pravočasno vse potrebno. To se v Ptuju ni zgodilo, in zato javno vprašamo, zakaj da ne.
Volilni shod pri sv. Marku niže Ptuja dne 28. apr. se je izvrstno obnesel. Navzočih je bilo nad 250 vo-volilcev. Dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj je poročal o svojem dosedanjem delovanju in potem kot kandidat razvijal svoj program. Zborovalci so z glasnim in navdušenim pritrjevanjem odobravali njegova izvajanja ter sklenili na predlog domačina predstojnika Vršiča so-glsno zopet voliti dr. Miroslava Ploja svojim poslancem. Navzoči so stavili razna gospodarska vprašanja, ktere jim je kandidat takoj pojasnil. Nastopali so domači možje ter poživljali svoje rojake k agitaciji za izvolitev rekoč: Mi poznamo našega kandidata, vemo ceniti njegove zasluge in zmožnosti, sposobnejšega ni mogoče dobiti, zato gremo z veseljem za njega na volišče. Dne 14. maja bomo napisali vsi na glasovnice: dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju. Živel naš kandidat!
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Volilni shod dr. Miroslava Ploja se je obnesel dne 28. aprila kljub slabemu vremenu in pozni oznanitvi nepričakovano dobro in čudimo se naravnost neresničnim nasprotnim poročilom. Po običaju, da je predsednik shoda obč. predstojnik dotične občine, v kateri se shod vrši, je bil predlagan Kranjčič za predsednika, toda izkazalo se je, da mož nima pojma o vodstvu volilnih shodov. Ko je med stvarnim poročilom kandidatovim zagodrnjal in dvignil v eni roki svojo pipo, in v drugi kozarec z vinom rekoč: »Na zdravje, g. doktor, sedaj je dovolj,« mu je značajen, zaveden in odločen občan Rižner povedal tako v obraz, da je predsednik pobrisal od zborovanja s svojo marelo pod pazduho. Z velikim navdušenjem je bil voljen Rižner za predsednika, ki je lepo m odločno vodil celi nadaljni shod. Nastopil je govornik znane odlocnonarodne in prebujene občine Mezgovci, razložil nekatere težnje in ob vsestranskem pritrjevanju govoril za kandidata dr. Miroslava Ploja, ^adravčevo omizje, obstoječe iz 6 oseb, je bilo proti Šoli, proti učiteljstvu, sploh proti vsemu. Pa to ni čudno, saj so bile njih glave meglene od vina in tobaka. Dne 14. maja se bo videlo, da ima naš kandidat dr. Miroslav Ploj brezpogojno največjo zaslombo. Živeli Marjetčani in kandidat dr. Miroslav Ploj!
Polenšak v Slov. goricah. Dne 5. maja je bil pri nas volilni shod. Zborovalcev je bilo toliko, da smo morali imeti shod na prostem. Predsedoval je delavni
domačin Meško Franc in po poročilu dr. Miroslava Ploja v vznesenih besedah ob velikanskem navdušenju in pritrjevanju poživljal navzoče, naj volijo dne 14. maja kandidata dr. Miroslava Ploja, dvornega svetnika na Dunaju. Ravno tako z navdušenjem je bil odobravan stvarni govor domačina veleposestnika Šegule. Po zaključenju shoda so se zborovalci še dolgo pogovarjali o raznih kmetijskih vprašanjih s kandidatom. Posebej so sklenili Polanci s svojim obč. predstojnikom Kova-cecom soglasno voliti dr. Miroslava Ploja. Živeli zavedni kmetje fare polenske!
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Shod dr. Miroslava Ploja se je obnesel izvrstno. Zgago sta poskušala delati Cvetko in Kokot, delavca-voditelja pri uravnavi Pesnice, a prvega so kmetje potegnili raz stola, drugega pa je zavrnil kandidat in mu rekel pred vsemi, da trdi neumne laži. Shodu je predsedoval Korpar iz Osluševec. Poslušalci so pritrjevali kandidatovim izvajanjem prav živahno in z veliko večino bili za njegovo zopetno izvolitev. Kokotova pesem jim ni ugajala. — Sploh pa bomo zasledovali ošabno in večkrat nejasno postopanje teh dveh mož pri uravnavi Pesnice. Ljudje pravijo, da se imata raznega čuvati.
Sv. Tomaž. Od nekdaj po svoji odločnosti in zavednosti sloveči možje pri sv. Tomažu so dne 5. maja z velikanskim navdušenjem sklenili, glasovati za dose-dajnega poslanca dr. Miroslava Ploja. Izrekli so mu pri shodu po njegovem poročilu še posebej zahvalo za vse, kar je storil za prebivalce pri sv. Tomažu. Shodu je predsedoval predstojnik, brat slovečega pisatelja Meška. Vsi govorniki domačini so izražali kandidatu svoje zaupanje. Zborovalcev je bilo nad 350. Res z veseljem zremo na te narodne kmete v Slovenskih goricah.
Še enkrat Wastian in mariborski Slovenci! Onim, ki hočejo že pri prvi volitvi glasovati za socijalnoga demokrata, stavimo sledeča vprašanja: 1) Ali nam več škoduje Wastian ali naša mlačnost in nezavednost, da si v uradih ne upamo nastopiti kot odločni Slovenci proti nemškim zagrizenim uradnikom? 2.) Ali je torej več vredna enkratna slučajna zmaga socijalnoga demokrata nad AVastianom aliprobuja in trajno vzdrževanje slovenske zavednosti, ki se ravno pri volitvah zbuja in krepi? 3.) Ce ne bo AVastiana, ali potem tudi ne bo med 233 nemškimi poslanci niti enega, ki bi ščitil mariborske vsenemce ? 4.) če pri ožji volitvi vsled nemške strahovlade ni upati na izvolitev socijalnoga demokrata, ali je potem pri prvi volitvi upati na to, če se cel mesec pred valitvijo Nemcem izda nas namen in se jim izroči s tem agitacijsko sredstvo zoper socijalnega demokrata ? — Ravno socijalni demokrati in Nemci, torej politično najbolj razvite stranke, stavijo povsod svoje kandidate, čeravno bi marsikje že pri prvi volitvi lahko pomagali do zmage stranki, ki je njima bližja, n. pr. socijalni demokrati v okraju Brežice—Sevnica—Laško.
Železnični minister Derschatta je govoril v svojem volilnem govoru v Gradcu rekel med drugim: »Narodnostno vprašanje je dandanes vprašanje moči. Moč pa ima le tisti narod, pri katerem vlada sloga.« Tudi Čehi naglašajo potrebo skupnega češkega kluba na Dunaju. Istotako Poljaki. Slovenci pa mislimo, da bomo s strankarstvom dosegli uspehe!
Slovenska Bistrica. Minulo nedeljo je umrl na Gornji Bistrici 25letni mladenič Ivan Tramšek; bil je član vseh tukajšnjih narodnih društev in vzoren narodnjak. Zaradi njegovega kremenitega značaja in odločne zavednosti so ga nemškutarji srdito napadali. Čitalnica mu je položila na grob lep venec s trobojnim trakom.
Spodnja Polskava — trg. Občinski zastop v Spod. Polskavi je sklenil soglasno v zadnji seji, storiti pri okr. glavarstvu v Mariboru prve potrebne korake, da se" Spod. Polskava povzdigne v trg.
Poljčane-Pekel. 10. majnika se zopet vršijo občinske volitve v občini Pekel. Cenjeni slovenski volilci, postavite se po robu peklenskim gospodom in ne dajte se še dalje voditi od peklenskega Kramerja! Ali še ni prišel čas, da bi vzeli občino v svoje roke? Ven s tujci iz občinskega odbora! Bodite sami svoji gospodarji!
Smrt — ker je za vranami stikal. Vranino gnezdo je hotel razdreti neki 17 letni fant iz Brezovca pri Rogatcu. Pri tem je padel z visoke smreke in je bil takoj mrtev.
Gospodu Zadravcu na njegov odgovor v »Nar. Listu«: Da ste Vi na ptujskem shodu govorili o Ploju, tega nismo trdili; drugi pa so. Veseli nas, da Vi na kolodvoru niste zagrešili narodnega izdajstva kakor nekateri drugi udeleženci shoda. Se bolj bi nas veselila od Vas izjava, da je Vaš znanec, ki Vam je oskrbel karto, zahteval isto v slovenskem jeziku in da storite tudi Vi vedno tako, če si sami kupujete vozni list.
Protivnik Slovencev umrl. Dne 28. m. m. je umrl v Celju vsled srčne kapi industrialec in znani bogataš Juri vitez Gossleth. Rajnki je bil solastnik kemične tovarne v Hrastniku ob južni železnici ter vsem narodnim stremljenjem Slovencev odločen protivnik.
Vransko. Tukaj hočejo imenovati častnim članom može, ki nimajo za nas nobenih zaslug in so naši narodni nasprotniki. Občani pozor!
V zadnji številki od 30. aprila t. 1. vrinila se je poročevalcu neljuba pomota v članku »Iz Žetinjec« na prvi polovici 94. strani, da baje ima Gorca »Deutschfreundlich« odbor. To popravimo, ker je odbor v poštenih slovensko-narodnih rokah.	Ž—i.
Južnoštajerska hranilnica v Celju je imela v letu 1906 prejemkov K 2,453.639-75, izdatkov K 2,430.597-31, torej skupnega prometa pri upravnem premoženju K 4,884.237-06, pri splošnem rezervnem zakladu K 518.086-14, pri rezervnem zakladu za kurzne izgube kron 11.836-30, torej skupaj denarnega prometa kron 5,414.159-50. Slovenci obračajte se vedno le na domače narodne zavode, kadar rabite posojilo ali pa vlagate denar! Obrestne mere so ravno take, ako ne ugodnejše, kakor pri nemških zavodih, torej ni vzroka, da bi podpirali tujce. ____________
Dopisi.
Središče. Zaradi volitve je pri nas vse zmešano in zbegano. Ptujski »Štajerc« je prinesel vest in tudi pristaši »Narodne stranke« so v okolici trdili, da Ploj ne more kandidirati zaradi znanih Steinovih izmišljenih napadov v državnem zboru. (Ni res! Kdor takšne laži raznaša o kandidatu, se pregreši zoper postavo za var-
stvo volilne svobode, naznanite ga sodniji! Op. ured.) Ne vemo, kaj je nekatere ljudi zmotilo, da so začeli tako gonjo zoper Ploja. Večina Središčanov nas je te misli, da bi bila grda nehvaležnost od nas in v našo lastno škodo, če bi se tako spozabili in koga drugega volili. Ploj dozdaj v državnem zboru ni bil poslanec za trg Središče (ampak Wastian), a vendar se je Ploj vsakokrat zavzel za trg kakor tudi za posameznike. Tembolj upamo njegove pomoči zanaprej, ko bo tudi naš poslanec. Da Zadravec, ki se do letos sploh ni brigal za politiko, nikdar ne doseže toliko za svoje voliće kakor Ploj, to mora izprevideti vsak trezno misleč človek. Središčani smo torej s Plojem zadovoljni. Kako bo v okolici za Zadravca ne vem; kakor sem slišal ne ravno najbolje ! Naroden Središčan.
IL Celja se nam piše:
V volilnem imeniku za celjsko mesto je vpisanih blizu 1100 volilcev.
Slovenci so vložili veliko število reklamacij.
Nekateri Celjani so sedaj tako z mestnim predstojnikom vred po koncu, kakor bi jih pičil gad.
Nemški listič »Deutsche Wacht« grdi po svoji navadi one osebe, ki so podpisane na reklamacijah, namreč dr. Hrašoveca in mladega dr. Serneca; očita jima, da so reklamacije otroške, hudobne in brezvestne, otroške in hudobne zaradi tega, ker se odreka volilna pravica takim Celjanom, katere baje vsak otrok pozna, brezvestne pa, ker se glede nekaterih oseb trdi, da vživajo občinsko podporo.
Natančno ve »Deutsche Wacht«, koliko reklamacij so vložili Nemci, koliko socijaldemokrati, koliko Slovenci, kako so bile slovenske reklamacije sestavljene in od koga podpisane.
Odkod pa vse to ve ?
Morda je to možato, ako človek ne pozna prve uradne dolžnosti: molčečnosti ?
Kako pa se naj dalje imenuje tole postopanje proti volilcem, ki so bile vsled reklamacij slovenske stranke povabljene na mestni urad :
Uradnik: Vi še niste 24 let stari?
Povabljena sp-anka: Kdo to pravi ?
Uradnik: Dr. Krašovec tako piše.
Vi pa tudi niste avstrijski državljan!
Povahljena stranka : Kdo to pravi ?
Uradnik-, dr. Srnec to piše.
Je to dostojno,?
Ali je dalje vestno, da se slovenskim volilcem, katere hočejo Nemci črtati iz imenika, reče, da hoče to slovenska stranka storiti?
Da bi bili Slovenci 50 slovenskih volilcev iz imenika reklamirali, je seveda neresnično, ker tako nespa-matni menda niso ; članek namerava s tako trditvijo le hujskati Slovence med seboj.
Vi gospodje, ki Vam je seveda zelo neljubo, da se Slovenci povsod ganemo, pometajte pred svojim pragom, ker tam je toliko smeti in nesnage, da v tem slučaju ne bodete lahko našli časa žaliti drugih, ki se od Vas ne bodo nikdar mogli naučiti značajnosti in dostojnosti!
Mi gremo nevstrašeno naprej. Živel naš kandidat za mestno skupino Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
Od sv.Barbane — Haloze. Nova nesreča! Ptujski in drugi oderuhi so še pred leti spravili veči del nas Haložanov na beraško palico. Pa niso imeli blagoslova! Prikazala se je trtna uš, uničila je naše vinograde in one naših zatiralcev. Ko se nam je pokazala prva pomoč pred leti v podobi denarnih podpor, za katere se imamo edino le zahvaliti poslancema, umrlemu g. Žičkam in dru. Ploju, polakomili so spet veliki del te podpore s pomočjo župana Orniga, ptujski meščani, ki nam sedaj — v zasmeh in zasramovanje — ponujajo istega Orniga za kandidata. Zdaj pa nastopa nova nesreča! Sedaj je začela ptujska mestna hranilnica (špar-kasa) tožiti Haložane za tirjatve, ki sta njih imela stari in mladi Kaiser pri nas. katere tirjatve je pre ta hranilnica za neko tirjatev po 130.000 gld narubila ali si pustila zastaviti, kdor nas dolžnikov je le mogel, je nosil obresti in tudi odplačila na glavnico Kaiserju. Mestna hranilnica nas ni tirjala. Ko so pa poprodali vsa Kai-serjeva posestva, ko se je govorilo in pisalo — posebno »Štajerc« je večkrat poročal, da so vse tirjatve mestne hranilnice ptujske pokrite in plačane, nas začne ta s pomočjo dra. Plahkija tožiti in preganjati! To vendar ni pravično! Če je prejela mestna hranilnica denar že iz poprodanih posestev, kaj še tirja več? In zakaj mestna hranilnica noče priznati vseh odplačil, katera je Kaiser sam prejemal in tudi potrdil? Ali se sme en dolg dvakrat tirjati? Ta nesreča je za nas nova in nas prizadete grozno mori! Odkod vzeti denar? In ptujska okrajna sodnija! Ali res ne more nam Haložanom pomoči do pravice? Zakaj se pri razpravah nič na to ne jemlje ozir, da mora imeti mestna hranilnica že ves svoj denar iz Kaiserjevih posestev? Ali dotični sodnik tega res ne ve in ne razume, ali nam noče pomagati ? Sami si ne moremo zadostno braniti; zagovornika pa ne moremo plačati! Sedaj pa še se dobrikajo, naj volimo ptujskega peka za svojega poslanca. Ne boš Joža naš poslanec. Le peči raje lepše žemlje in prodajaj boljši kruh, za svojega poslanca pa mi volimo zaslužnega gospoda dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja na Dunaju.
Veliki Okič. Pri nas dela okrajni zastop novo cesto. Obljubilo se nam je, da se nam ne bode delala škoda na sadnem drevju in vinogradih. Zatorej nismo tirjali odškodnine.
Sedaj pa se nam svet jemlje, kjer se potrebuje! Ne gleda se na novozasajene vinograde, ne na sadno drevje. Dela se z nami, kakor da smo še v oblasti grajščin, popolnoma odvisni tlačani. In to vse izhaja od nemškega okrajnega odbora, kojemu je načelnik ptujski župan Ornig!
In tega človeka naj bi mi Haložani volili za svojega poslanca v državnem zboru, ker nam ga priporočajo ptujski meščani — naši najhujši nasprotniki? Nikdar in nikoli, ampak 14. maja bo zapisal vsak zaveden in hvaležen vinogradnik v Halozah na glasov-nico dr. Miroslav Ploj na Dunaju. Živel naš kandidat!
Volilno gibanje v 20. volilnem okraju (Radgona-Cnaurek-Fesring.) V našem 20. volilnem okraju imamo 2a zdaj 4 kandidate in sicer od katol. »Bauernverein«-a Johann Krenn, od »svobodomiselnih« kmetov grof Stiirgkh, sam se je priglasil za kandidata dr. Kapper, in slednjič so še socijalni demokratje postavili nekega
Haiden. Resnim kandidatom pa se smeta prištevati le Johann Krenn in grof Stiirgkh in med njima bije se tudi ves boj. Vsak zaveden kmet bo dal svoj glas seveda Krenn-u, kajti Stiirgkh je preveč »znani prijatelj« kmetskega stanu izza svojega dosedanjega delovanja kot poslanec za veleposestvo. Zaupanje v njega resno voljo zastopati kmetske koristi pa se je omajala tudi radi tega, ker kumujejo njegovi kandidaturi mestjani in tržani, kakor n. pr. Radgončani, ki kar besnijo, ker večina kmetov ne mara njihovega grofa. 14. maj bo pokazal, da je agrarcem Stiirgkhove vrste odklenkalo.
Ž-i.
Razne vesti.
Cesarjev manifest, češki namestnik Coudenhove je priocil lastnoročno pismo, ki mu ga je poslal cesar pred odhodom iz Prage. V tem manifestu se cesar ganljivo zahvaljuje za izraze vdanosti obeh narodnosti, hvali v laskavih besedah razvoj mesta Prage ter pravi: »Tak razvoj se ne more izvršiti brez medsebojnega drgnenja, pri nejboljši volji ni mogoče pri tem ohraniti sporazumljenja med obema mojima narodoma. Toda sedaj mislim, da je prišla ura, ko si oba naroda, ojačena v narodni moči, podata brez obotavljanja roke k spravi. — Nadalje: Smatral bi za vrhunec sreče, ako bi mogel biti deležen še veselja narodnega pomirjenja ko sem občutil vse brhkosti boja.« Mi pristavljamo tem besedam: Sivolas naš vladar ima najplemenitejše želje, a mir in sporazumljenje mora priti tudi drugod. Do tega bo pa prišlo, ako bo vlada vsem narodom enako pravična. Ko se to zgodi, srečni bodo vsi narodi pod žezlom habsburškim.
Nov komisni hruh hočejo vpeljati pri vojakih. Do-sedaj so rabili za komisni kruh cisto rženo moko, odslej pa hočejo rabiti zmesno moko, obstoječo iz enakih delov ržene in pšenične moke terpridevati 20 odstotkov otrobov. Ker bo nov kruh bolj redilen, bo dobival vsak vojak na dan mesto dosedanjih 850 le 700 gramov kruha.
Občine, uradujte izključno v slovenskem jeziku!
Odbor občine Braslovče na otajerskem je v seji dne 21. m. m. enoglasno sklenil, izključno le slovensko uradovati. Slovenske občine posnemajte ta zgled!
Novi državni zbor bo sklican že v drugi polovici meseca junija in bo zboroval do konca meseca julija. V tem času se bo sestavil in bo rešil računski provizorij za drugo polovico letošnjega leta.
Kako so se kmetijski pridelki prodajali v prejšnjih stoletjih. Da nekdaj niso bili zlati časi, kakor mislimo dandanes, naj kažejo sledeči zgledi, ki jih navajamo iz štajerskih zgodovinskih poročil iz petnajstega in šestnajstega stoletja. Prodajalo se je: 1 zajec za 15 kr., kapun TVa—15 kr. 300 rakov za 1 gl. 8 kr. 1 lot kave 30 kr., gos 5 kr., jerebica 15 kr., raca 6 kr., puran 1 gl., kuretina 6—8 kr., majhen prašič 10—20 kr. Tudi cene goveje živine so bile zelo nizke. Kravo si dobil za 5—7 gl. Kakor vidimo stane sedaj dobrorejen puran toliko, kakor takrat cela krava. — Seveda posli niso imeli takih plač kakor sedaj. Dekla je služila takratna leto 4 gl, nekaj obleke iz domačega platna in domače obuvalo, poleg pa je imela zgovorjeno za vsak dan merico vina. Hlapec je zaslužil 6 gl. na leto, dobival tudi nekaj obleke iz platna in domače volne in povrh vsak dan pint — to je H/a 1. — vina. Samoumevno je, da vino niso dobivali posli povsod.
Zasnežena vas. Vas Hinterriss na Tirolskem je že sedem mesecev tako zasnežena, da ne more nihče iz vasi in nihče do nje. Bati se je, da bodo prebivalci pomrli gladu.
40.000 pušk je naročila rumunska vlada v tovarni v »Stevru. Tudi drage države na Balkanu se vedno oborožujejo. Srbija je nakupila nove topove, Bulgarska isto tako.
Novi vinski zakon je dobil cesarjevo potrjenje ter stopi v veljavo v treh mesecih. Z njim je zabranjeno pod strogimi kazni ponarejanje vina.
Strašna nesreša se je zgodila v petek popoldne ob poti proti Soškemu mestu v Gorici, kjer kopljejo pesek in grušč. Ob 21/2 popoldne je zasulo 8 delavcev. Ko so kopali, se je udrla cela stena na nje ter jih zasula. Mrtvi so: Stefan Terčič; Andrej Lasič, ki ima 58 let ter je doma iz Vrtojbe; 221etni mtadenič Josip Blažič, iz Kromberga; njegov oče pa je bil teško ranjen ter so mu v bolnišnici odrezali nogo; Romito Onofrio, ITletni sin podjetnika, ki je doma iz Italije; I. Medvešček, katerega so izkopali v soboto dopoldne, doma je iz Podturna. Najbolj razmesarjen in pretrgan je bil Terčič. Tudi druge videti, je bilo grozno. Žene in otroci so jokali in obupavali, da se ne da popisati.
> Mrtvec je nagovoril pogrebnika. Ko je v Lockportu pri New Yorku pogrebnik pričenjal balzamirati truplo biciklista Will s Mackey Halla in ga pričel pripravljati za pogreb, se je dozdevni mrtvec na mrtvaškem odru usedel in pričel pogrebnika psovati. Slednji je vsled strahu skoraj okamenel. Vendar se je pa Hall pri psovanju tako izmučil in razburil, da je takoj na to padel nazaj na oder. Ko ga je potem zdravnik dr.Ferdinand Kiffiger preiskal, je izjavil, da sedaj ni več dvoma, da bi Hall ne bil mrtev. Hal je zbolel pred dvema tednoma. Zdravniki so dejali, da ima legar. Od dneplo dne je postal slabeji, dokler ni navidezno umrl. Že pred njegovo pravo smrtjo je zdravnik izdelal midvaški list.
Bik kot hišni čuvaj. V Kilingsworthu je velik bik vdove Stannardove mirno užival svojo hrano, dočim je vdova blizu hleva nekaj delala, ko sta se jej pribli-
žala dva potepuha. »Je-li stari doma?« vprašal je en potepuh, čigar nos je bil tako rdeč, kakor vdovina ruta, katero je imela za vratom. »Jaz nimam starega in sem sama«, je odvrnila vdovu. »Izborno, pojdite v hišo in prinesite nama kaj za jesti in tudi za piti!« je ukazal, potepuh. »Dobro!« dejala je vdova, »samo počakajte, da opravim bika. Nato je odvezala veliko žival in potepuha videč, da jima preti nevarnost, sta bežala, kolikor so ju nesle noge, dočim jima je izpuščeni bik z vso hitrostjo sledil. Bik je najprej dohitel potepuha z rdečim nosom in med tem, ko je siromak kričal na vse pretege, ga je bik vrgel z vso močjo v deset korakov oddaljen kup snega, kije bil k sreči mehak. Bik je potem zasledoval druzega potepuha, ki je tekel kakor srna. Pri plotu ga je srečno dohitel in ga s tako močjo vrgel preko plank, da je v zraku napravil trikratni saltomortale in odletel na sosedove polje. Potepuha namreč nista vedela, da je vdova, ki je brez moškega varstva, vzgojila bika in da je ona edina oseba v vsej okolici, katera se mu upa bližati. Napram njej je bik tako krotak in vljuden, kakor jagnje. Potepuh z rdečim nosom je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico v New Haven.
Petrolejski vlak zgorel. Na progi Jassy-Poskany je zdrknil s tira vlak z 42 vozovi petroleja. Stroj se je razpočil in ves vlak se je vnel. Pet železniških uslužbencev je bilo ubitih. 11 voz je popolnoma zgorelo. Nesreča pač nikdar ne praznuje.
Kuga razsaja v Kartageni na Španskem. Nad 300 bolnikov leži v bolnišnici.
Strahovit viharje razsajal na nemškem otoku Ululsi v Afriki. Izmed 800 prebivalcev jih je ubitih 230.
Nova znamka. S 1. junijem se izdajo znamke po 12 vin., ki bodo vijoličaste barve.
fli’
*

Južnoštajerska hranilnica
m
Mr
«ft
v Celju Narodni dom
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obre-stovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000. K.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek in pet§k dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa od dne 1. januarja leta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam, korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti.
%




m







1P



M

STV