Ali smo potrebni gospodarskega pouka? Kakega? Iz ptujske okolice. Ko se je pred leti prvikratj po caših viaogradih prikazala strupena rcsa aii peronospera, so se lastaiki viaogradov takoj po listih ifl z ustmenim poukom opozorili, kaka nevaraost preti gorieam. Večiaa posestaikov se za pouke in svarila aiti ai zmeaila! Za odgovor in kot izgovor si mogel sliSati besede: »To ai bclezen aa listju, to dela le megla!« A!i: >Kakor se je ria sama prikazala, tako bode spet sama zginila.« Ali: »Če je Bog poslal bolezea aa trs, jo bode tudi spet odvzel!« Ia res niso škropili trsja, ampak čakali so, da je strupeaa rosa vničiia vinograde! Ia ko je začela nastopati trtaa u3, spet ni manjkalo pouka in svaril. Pa trtae uši naSi posestBiki Se celo Lico hoteli pozaati; aikomur aiso hoteh verjeti, da tak mrčes sploh živi! Tako smo bili sloveacki gospodarji aeverai Tomaži, sami sebi v aajvečo Skodo, da, v aajvečo aesrečo! Mi se strupeai rosi ia trtai uši aismo pravoftasao v braa postavili, ia tako smo priSli ob viaograde, zgubili stno velik del premoženja! Kaj je to zakrivilo ? Meni sta zaana dva glavaa vzrcka: PomaajkaBje gospodarskega pouka pri kmetskem aaraSčaju, pri mladini; brezbrižaost aaSih gospodarjev, kateri si niti gospcdarstva bližajih sosedov, kamo-li oao oddaljeaih posestnikov, nočejo ogledati! Tako se je leta ia leta grešilo! la veadar nas uči izkuSnja, da besede ganejo, zgledi pa vlečejo človeka! Če si priporočal naaemu kmetu, da aaj poSlje svojega siaa k gospodarskemu pouku, da ga aai da v kmetijsko šolo, si dobil navadao odgovor: »Tega ni treba, tb se vse doma a&uči!« Nadloge, v katere smo gospodarji zabredli, začele so aam odpirati oči. Vedno bolj se širi spozaanje, da je gospodarski pouk za kmeta ravno tako potreben, kakor za obrtaika obrtaiški, za trgovca trgovski. Kmetska mladež se je začela v najnovejžem <5asu posvečevati gospodarskemu pouku, pa še vse premalo. Vendar prodira vedao bolj spoznaaje, da je vsaki kmet, vsaki kmečki sia, vsaka kmečka hči potrebna gospodarekega strokovnega pouka. Da si morejo sinovi naših gospodarjev pridobiti potrebno strokovno izobrazbo, potrebajemo tako urejeaih Sol, da je to raogoče doseči v aajkrajSem času in z aairhanjsimi stroSki. Tako ai urejeaa nobena kmetijska Sola, niti aa Štajerskem, aiti aa Kraajskem! Zatcrei bi aaSim potrebam Bajbolje ustregla viaorejska ia Badjerejska 3o!a po izgledu oae v Kremsu aa Spodniem Av3trijskem in taka zimska «ola. kakor jo imajo v Laagealojzu na Spod. Avstrijskem. Prvo Solo je treba učencu le eno leto obiskovati. Bamreč od začetka februarja, pa do koaca decembrs. Učeaeu ni treba v šoli stanovati, ampak sme doma staaovati. Orodja ni treba učencu kupovati, ampak to posodi Sola za delo in vežbaaje. Učeaci nosijo Bavadao svojo obleko. ni jim treba kupovati drage uni!orme. Te velike predaosti ima ta avstrijska Sola pred Stajerskimi ia kraajskimi kmetiiskimi Solami! Namen pouka v tej Soli pa je: Vsak uceaec se mora v vseh paaogah viaoreje in sadjereje, potem 7 umaem kletarstvu tako izvežbati, da more potem, ko šolo zapusti, v teh strokah samostalno, pametno in z dobičkom gospodariti in delovati. Pouk v šoli je teoretičen in praktičen; prvi se deli le predpoldnem. Popoldae morajo učenci praktičao delati v viaogradu ali v sadovajaku, v trsnici ali drevesaici, ali v kleti. Za teoretičea pouk so aastavljeai pravi in pomožai učitelji; za praktičao delo pa vrtaarji in viaičarji. V Solo se sprejemajo faatje po izpolajeaem Stiraajstem letu, kateri so domačo Solo z dobrim uspehom obiskovali. Po eaoletaem pouku mora aapraviti učeaec skušajo, če hoče dobiti spričevalo. Zimska Sola v LaBgeBlojzu pa traja od 1. aovembra do konca marca, tedaj le pet mesecev ter obsega tudi teoretičea in praktičea pcuk, prvi se deli predpoldaem, drugi popoldae. Ker ta petmesečai pouk ne more popolaoma zadostovati, se papravijo po letu po potrebi tečaji. V zimsko Solo se spreiemajo učeaci, ki so izpolaili 16. leto ia so si pridobili že aekaj praktičaega znanja. Tudi taki uSenci ae staaujejo v šoli, ampak doma, ali tam, kjer si sami preskrbijo staaovaBje. Posebae obleke tudi ai treba kupovati, ampak zadostuje navadaa domača. (I>aJ\je prihodnoii.)