titovo velenje, 23. novembra 1989 številka 45 (1001), cena 20.000 dinarjev
IZ VSEBINE:	
2.	Na Ljubljano 3.	Začasni ukrep 4.	Referendum v 8. Mi med seboj	Gorenju
	
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november in jim želimo še veliko ustvarjalnih, uspešnih in srečnih dni.
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Velenje
Jutri, 24. novembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu v Šoštanju proslava ob 70-letnici DPD Svoboda Šoštanj in občinska proslava ob dnevu republike.
Vabimo vse stare svobodaše in prijatelje Svobode ter ostale občane!
Ob dnevu republike
Ne vem več prav in prepričan sem. da je mnogo takih med nami. ki z menoj vred tudi ne vedo, kako nekatere stvari v tem družbenem trenutku postaviti na pravo mesto.
Se do včeraj o marsikaterih sploh nismo razmišljali. Preprosto. bile so sprejemljive, lepe, nekako same po sebi umevne. Tak pojem je za večino nas bil tudi beseda republika in njen praznik. Bilo je to nekaj velikega, kar smo občutili, nekaj lepega, kar smo hoteli doživeti in nekaj zavezujočega, kar smo hoteli proslavljati. Pa se sprašujem z vami bralci, kaj naj ob letošnjem prazniku občutimo, kaj doživljamo in kaj proslavljamo.
Zmedeni od številnih družbenih dogajanj redko zmoremo postaviti stvari na pravo mesto in še_ manj jih vrednotiti kot to morda zaslužijo. Pa vendar! Že sama beseda republika, posebej ob prazniku, kije pred nami in ne glede na morebitne slabe izkušnje z njo. bi nas morala ozavestiti, da je to kar naj bi pomenila, nekaj velikega. To je. oblika vladavine, vladavine ljudstva, ki preko svojih, vedno na novo izvoljenih predstavnikov usmerja družbeni razvoj.
Velika je ta stvar! Pomeni namreč, da je oblast dolžna izvajati to, kar ljudje želijo in hočejo, pomeni tudi to, da ljudi in vserazsežnostnega družbenega razvoja ni moč, vsaj ne na dolgi rok, vkalupiti v modele, ki so si jih zamislili posamezniki v želji po vladanju, ki naj traja večno.
Ob besedi republika mi nujno prihaja na misel beseda demokracija, kot temelj in pogoj, da citirana oblika vladavine zaživi. In ko razmišljam naprej o tem, kako se po zadnjem obdobju borimo za ta temelj, si ne morem kaj, da ne bi mislil tudi o tem. kako je vse na tem temelju rastoče puhlo — nikakršno. Torej tudi republika. Zakaj bi potem nekaj posebnega občutil ob tem dnevu, doživljal in celo proslavljal. Ni demokracije, torej tudi ni republike. Pa vendar! Vedno in povsod so bile vrednote, ki s,o čeprav ne-doživljene, pomenile človeštvu več kot je to njegov vsakdan. Pomenile so vero v nekaj pošteno zasnovanega in vero v to, kar mora iz tega iziti. Samo tako se je ohranjalo človeštvo, ohranjalo v večnem zaupanju v moč poštenega in dobrega.
Tako poizkušajmo tudi mi pojmovati družbeni trenutek, v katerem živimo, ko kot predmet spretnih rokohitr-skih politikov ne vemo več kje in kdo smo, ko je podrto vse, v kar smo bili naravnani, da smo verjeli, zaupajmo v zmago teh občečloveških vrednot.
Ob dnevu republike. 29. novembru, mi nujno prihaja na misel tudi A VNOJ. Kako nezaslišano eksploatirana je ta kratica. Vsakdo in v vsakršni priložnosti jo uporablja po svoje. Združitev Jugoslavije pod njenim imenom je bilo nedvomno enkratno in zgodovinsko dejanje. Vendar samo to! Dičiti se z osvetlitvami lastnega videnja, kako so njegovi sklepi nesprejemljivi, dičiti se z zaslugami za to, kako je do tega prišlo in vsiljevati taka gledanja tistim, ki mislijo drugače, je nepojmljivo odtujevanje izvirnim načelom tega velikega dejanja jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Takrat so naši, nekateri še živeči predstavniki rekli in podpisovali. da želijo živeti v enakopravni skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in v njej zagotavljati uresničevanje pravic varnega, mirnega in samostojnega razvoja vseh, ki so se vanjo prostovoljno vključili. Takrat so rekli, da bo to republika in mnogi se spomnimo, da je dolgo nosila v nazivu tudi ljudska-demokratična. Bila je to FLRJ — federativna ljudska republika Jugoslavija. Kdo ve kje. kdaj in zakaj se je tisti »L« izgubil. Poizkušam razumeti čar besede socializem, ki je nadomestil to ljudskost v zanosu, da je sistem sam to kar je ljudstvo. Že na besedah smo padli, dejanja pa so sledila besedam. Zmota je bila neizogibna. Namesto, da bi demokracija rodila sistem socializem, je sistem vnaprej določen »počasi« obujal ljudskost. Tako z mano vred tavamo med vrednotami. Želimo socializem, kije mera po starem — proletarsko razrednim in želimo demokracijo, ki je mera človeka-posameznika.
Oboje bi moralo biti isto. Socializem-sožitje in demokraci-je-vladavina ljudstva, kjer sožitje-dobro in pošteno prihaja najbolj do izraza. Nevajeni ne vemo. kdo naj to uravnava.
Po meri vseh nas. po meri sposobnosti, ustvarjalnosti, zaupanja in ugleda pa se mora uravnavati samo. Je moč kako drugače.?
V tem znamenju, spoštovani občani, smemo in moramo proslavljati dan republike, dan vladavine ljudstva. Ne dan, ki zavezuje k staremu, vnaprej določenemu, ampak dan, ki pomeni uresničevanje vsega, kar bo pomenilo boljše in človeka vrednejše življenje vseh nas. V tem pomenu čestitam vsem našim občanom k dnevu republike — 29. novembru.
Predsednik O K SZDL: Pankrac Semečnik
Z m USTA NG O M
VNNOVO KVVALITETO, EVVROPO IN / SVET!
Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih.	(Frank Tis)
V PONEDELJEK OTVORITEV
Posodobljeni SDK in banka
Konec prejšnjega tedna, ko smo se oglasili pri direktorju Službe družbenega knjigovodstva Petru Krapežu, je bil precej slabe volje, saj zaključna dela |pri izgradnji prizidka k SDK in Temeljni banki Velenje niiso potekala tako kot bi si želiel in trdno še ni mogel
povedati, kdaj bodo objekt predali namenu. Izrazil pa je upanje, da bo to v počastitev dneva republike, v ponedeljek, 27. novembra.
»Hiša« v kateri ima približno dve tretjini prostorov banka, ostalo pa SDK, je bila zgrajena leta 1972. takrat, ko so se no-
Posoddobljeno enoto SDK in banke že občani nestrpno pričakujemo i in upamo, da bo z njo končano drenjanje pred »okenci«
družnice SDK šele ustanavljale. Že v letu 1980 so se na SDK srečali s izrednim prostorskim problemom in tudi začrtali razširitev prostorov, predvsem trezorskih in tistih za delo s strankami. Vmes je posegel zakon o prepovedi investicij v negospodarstvu in projekti, ki so jih že pridobili, so obležali v predalih. Naloge SDK pa so se širile, s tem pa je še naraščala prostorska stiska. To vedo vsi, ki obiskujejo SDK, za ilustracijo pa povejmo, da je imelo osem inšpektorjev na voljo le dobrih 25 kvadratnih metrov, njihovo delo pa je seveda intelektualno in v takih pogojih močno moteno. Težave so imeli, ob velikem naraščanju inflacije in ob tem vse večjih količinah denarja, tudi s trezorji, le dobrih 6 kvadratnih metrov so jih imeli na voljo, da o tem, kako so denar raztovarjali kar na ulici, niti ne govorimo.
Ker je tudi banki začelo zmanjkovati prostora so v začetku lanskega leta pristopili k skupni investiciji, ki jo sicer vodi SDK, imajo pa skupen »investicijski račun« na katerega oboji izločajo sredstva.
Izvajalcu del, Vegradu, so v celoti vnaprej plačali gradnjo, ki jo je ta, po besedah Petra Krape-
ža, tudi dobro opravil. Korektno so se držali vseh predvidenih rokov, vse dotlej, dokler so bila dela odvisna zgolj od njih samih. Do takrat so predvideni plan prehitevali za približno mesec dni. Potem, ko so bili odvisni še od drugih, pa se je začelo zatikati in zdaj zamujajo predvideni rok že za skoraj tri mesece. Seveda upamo, da so težave, ki so jih pestile še prejšnji teden, že odpravili, in da so zdaj že boljše volje in se že pripravljajo na delo v novih prostorih. Kaj bodo in bomo pridobili?
»Oboji, tako SDK kot banka bomo posodobili delo s strankami, povečalo se bo število mest za poslovanje z občani in predstavniki ozdov. Poslovanje bomo tudi posodobili. Pridobili večje trezorje, izpopolnili tehnologijo manipuliranja z denarjem in poskrbeli za večjo varnost.
Banka pa bo poleg omenjenega, združila na enem mestu službe, ki jih je imela zdaj dislocirane. Vsi skupaj bomo tako izboljšali naše delovne pogoje, n? SDK na primer bomo imeli odslej približno 17 kvadratnih metrov na zaposlenega (zdaj okoli 10), kar pa niti ni veliko, saj znaša normativ za našo dejavnost 20 kvadratnih metrov,« je povedal Peter Krapež.
M. Zakošek
CELJSKO OBMOČJE
Nihče noče odpadkov
Najsi bodo odpadki navadni ali posebni, nihče jih noče. Slovenija je tako majhna, da bi bilo smotrno misliti na nekaj večjih odlagališč odpadkov, pa vendar česa takega ne bo mogoče nikoli doseči. Bolj ko govorimo, da je vsa Slovenija eno samo smetišče, bolj se po posameznih krajih otepajo načrtov, da bi odlagališče, ki tam že je, primerno uredili in usposobili še za nekaj let; pa še za koga drugega.
Podobno kot že po nekaterih krajih na celjskem območju so se zdaj glasno postavili po robu načrtovanemu urejanju odlagališča
krajani Ložnice v žalski občini. Tako so se le še pridružili množici drugim, ki se po raznih občinah celjskega območja ne strinjajo, da bi k njim vozili odpadke. Bojijo se že navadnih odpadkov — še posebno, ker so stvari pri nas tako neurejene, da se povsod bojijo, da mednje zaidejo tudi posebni odpadki. Pa niti ni potrebno, da so radioaktivni.
Krajani po j^znik krajih niti ne zaupajo več našim strokovnim organizacijam, ki vendarle s svojim imenom garantirajo, da bo odlagališče urejeno po vsem predpisih. S tem so se že dodobra spo-
znali tudi v konjiški občini, kjer že več 1 t iščejo primerno lokacijo za odlagališče, pa brezuspešno.
Ob vsem tem bi skorajda lahko zlobno rekli, da je še sreča, da je pri nas toliko najrazličnejših črnih odlagališč, pa zato ni tako velikega navala na občinska ali krajevna odlagališča. Saj je na Celjskem ni občine, ki bi imela ta problem urejen tako kot bi bilo treba. Vsaj kar se javnega smetišča tiče so skorajda še najbolj mirni v Celju. Javno smetišče je namreč še dokaj urejeno. Celjska Komunala se je zadnji čas tudi modernizirala in ima nove naprave za stiskanje odpadkov. Pa so morda tudi zaradi tega še večje želje nekaterih iz okolice, da bi odpadke vozili v Celje, pa čeprav pot ne bi bila kratka. Stroški prevoza so pač zanemarljivi ob dejstvu, da druge rešitve ni.
Pa iz tega zagotovo ne bo nič, kot verjetno tudi ne iz pobude, da bi v Celju uredili regijsko odlagališče posebnih odpadkov.
Očitno je, da se na celjskem območju močno pozna, da so v večini krajev urejanju odlagališč posvečali mnogo premalo pozornosti. Tudi zaradi tega, ker je bilo veliko raznih opuščenih kamnolomov ali drugih jam, ki jih je bilo mogoče zatrpati tudi s takimi snovmi; na posledice za vodo in zemljo niso razmišljali. Z vse večjim prebujanjem zelenih ter vse večjim osveščanjem ljudi nasploh, so se pokazale tudi večje potrebe po urejenih odlagališčih. Pri tem pa se kaže, da ni prav nihče pripravljen prevzemati nesnage drugega. Izhod iz tega začaranega kroga bo ponekod verjetno prav hud.
(-fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Kazni: za red ali denar?
Pravim vam, da je s predlogom za strožje kazni za nedisciplinirane voznike podobno kot je z raznimi zviševanji prometnih davkov za razne izdelke: podražili naj bi jih, da bi jih ljudje manj delati (prekrške) ali manj uživali (alkohol ali cigarete), v resnici pa zato, ker je treba (spet) malo bolj nabasati razne blagajne. Ob naši inflaciji bi namreč bilo verjetno treba tudi plačevanje raznih kazni računati v markah. Miličniki bi seveda morali imeti pri sebi namesto pen-dreka sveže tečajne liste, gotovo pa tudi vsaj manjši kalkulator, da bi pravilno zaračunali storjen prekršek. Vsaj denarno pravilno, saj pri samem dejanju se še vedno da narediti kaj tudi na oko. Odvisno od kršitelja seveda!
Saj ne rečem, ka^ni so res
smešne. Če pustiš avto blizu gostilne, se ti to še vedno splača bolj, kot če ga pelješ na kako bolj odmaknjeno urejeno parkirno površino, posebno še, če je treba tam parkiranje tudi plačati. Seveda pa je merilo o tem, za koliko se ti splača, odvisno od tega, kje si se odločal delati prekršek. V Titovem Velenju v glavnem reskiraš pol piva, v Celju še manj, v kakem še bolj razvitem kraju, kjer je razvitost tudi dvignila . cene, pa je pričakovani promltno-denarni davek še nižji. Vse to seveda ni zato, ker bi bile v različnih krajih različne denarne kazni za prometne prekrške, ampak zato, kar imajo pijače po naših različnih krajih tako različne cene.
V malo večjih krajih, kjer se lahko ponašajo tudi z mestnimi
stražniki, je stvar še bolj hecna. Njihove globe so še nižje, pa še brez moči so in kršilci se jim smejijo v brk, ko pišejo listke in jim jih hočejo zataknit: za brisalce. Saj se kaj takega ne splača! Ne stražnikom, ne miličnikom, posebno še, ker se poštnina tako viša.
Velenjčani, ki se prek Črnove vozijo proti Dobrni in naprej proti celjsko-konjiškemu koncu (vse poti jih pač ne vodijo le proti Ljubljani) so se zadnji čas gotovo srečali s cestno zaporo na regionalni cesti zaradi gradnje mostu. In gotovo so videli dve obvozni poti: za osebna vozila in za tovornjake. Ampak miličniki, ki včasih zaidejo tja na kontrolo, vidijo, da tudi veliko voznikov tovornjakov uporablja tisto cesto, kije za osebna vozila in ki je
seveda krajša. In če jih miličnik ustavi in kaznuje, se sploh ne se-kirajo. Le pogosto povprašajo, če lahko plačajo več kazni skupaj — ker bodo še vozili. In pripravljeni so pojasniti, da s to krajšo potjo kljub plačani kazni vozijo veliko ceneje, ker porabijo manj goriva.
Kaj hočemo, ljudje se pač znajdejo. In ob sedanjih resnično vse težjih težavah jim kaj drugega tudi ne preostane. Da je naš narod iznajdljiv, to pa tako vemo.
Ampak, da ne bi kdo pomislil, da sem proti višjim kaznim in za še več prekrškov. Ne, sem za visoke kazni in seveda za to, da vozniki ne bi delali prekrškov: predvsem sem pa seveda za to, da ustvarimo pogoje, da voznikom ne bo treba delati prekrškov. Žal pa tudi pri tem pri nas pogosto najprej skočimo in šele potem rečemo hop.
(frk)
Od tu in tam
Celje: Bo konec pomanjkanja?
Prav ko se je pričelo zimsko vreme je celjskemu Petrolu pričelo primanjkovati kurilnega olja. Za posameznike so sprejemali naročila, saj so dnevno količino omejili na 200 sodov, v vrsto pa so se morali postaviti tudi drugi naročniki, ki jim Petrol pripelje olje s svojimi vozili. Prav zaradi pomanjkanja so v nekaterih celjskih stanovanjskih blokih ogrevanje že omejili: kuriti so pričeli uro kasneje, peči pa so tudi ugasnili uro prej. Tako so morali
f ukrepati tam, kjer imajo majhne rezervoarje, pa si ne morejo narediti velikih zalog. Ob takem pomanjkanju seveda mnogi ponovno opozarjajo na to, da se vse več kurilnega olja uporablja za pogon najrazličnejših motornih vozil in delovnih strojev.
Žalec: Izvozni skok
V žalski občini z gospodarjenjem sicer že nekaj časa niso najbolj zadovoljni, toda ob devet-mesečju jih razveseljuje predvsem podatek, da so izvoz zvečali skoraj za polovico. Med najuspešnejšimi pri prodaji na tujem je seveda Juteks. Sicer pa (tudi) v tej občini natančnih podatkov o poslovanju ob devetmesečju nimajo, saj vse organizacije ne raz-
polagajo z natančnimi podatki, če pa jih že imajo, niso najbolj primerljivi z lanskimi. Brez dvoma pa je podatek, da se je v resnih težavah zdaj tudi uradno znašel šempetrski Sip. Dolgo časa namreč resnih težav v tem kolektivu niso hoteli priznati. O sanacijskem programu Sipa naj bi že kmalu razpravljal žalski izvršni svet.
Celje: Tudi ZK o tragičnih dogodkih
Na zadnji programsko volilni konferenci celjskih komunistov je eden od delegatov tudi predlagal, da tudi zveza komunistov razišče, kaj se je dogajalo leta 1945 v Koš-nici, Medlogu in na Teharjih.
Vprašanje množičnih streljanj,
ki naj bi bila na teh mestih in kjer naj bi bilo brez sojenja umorjenih mnogo, tudi čisto nedolžnih ljudi, je v Celju zadnji čas vse bolj aktualno. Med prvimi so to vprašanje odprli ponovno celjski ekologi, saj naj bi bilo na enem od množičnih grobišč, »jezero« sadre celjske Cinkarne.
Darko Končan, ki je bil v času zastavljenega vprašanja na celjski partijski konferenci še sekretar te organizacije, je dejal, da je predsedstvo o tem že razpravljalo, da pa v Celju verjetno natančnega vpogleda ni mogoče dobiti, saj ni potrebnih arhivov. Ti dogodki so bili tedaj v čisti pristojnosti republiških političnih oblasti — ter seveda vojaških.
(-fk)
Sindikat Gorenja podpira evropski delovni čas
Za kakovostnejše življenje
Evropski delovni čas postaja za Gorenje sozd vse bolj dejstvo, ki je blizu. Opredelitev kolektiva za evropsko kakovost življenja terja, da za ta cilj naredijo vse, da povečajo produktivnost, in da se skušajo na vseh straneh čim bolje organizirati. Cilji za katerimi v Gorenju stremijo bodo lažje dosegljivi, če spremenijo delovni čas.
O uvedbi evropskega delovne-
ga časa je bilo na različnih sestankih izrečenih že veliko besed. Zanimiv je tudi za delavce, ne samo v Gorenju, ampak tudi drugje. O evropskem delovnem času pa je v Gorenju sozd prejšnji teden spregovorila tudi konferenca Zveze sindikatov in ga podprla.
Vlado Rančigaj, predsednik konference zveze sindikatov Gorenje sozd: »Prednosti tega de-
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955,^55-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 20.000 din. Mesečna naročnina 77.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 217.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 375.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
lovnega časa je gotovo precej. Gorenje recimo ogromno kontaktira z zunanjimi partnerji in v osmih urah lahko sedaj kontaktiramo samo tri. Poleg tega pa — sindikat mora zagovarjati čim boljši socialni in ekonomski položaj delavca. Čeprav vemo, da bo ta ukrep gotovo prinesel tudi kaj slabega zanj. Vendar vemo tudi, da tak ukrep prinaša s seboj marsikaj dobrega — povečanje osebnih dohodkov in boljši družbeni standard, recimo. Zato sindikat te ukrepe tudi podpira.«
Čeprav je bilo o delovnem času napisanega že kar precej, mu še vseeno namenimo nekaj besed — delati bi pričeli med 7. in 8.30 uro, z delom pa zaključili med 16. in 18. uro. Obvezna prisotnost na delu bo določena od 8.30 do 16. ure, vmes pa bo od 12. do 13. ure čas za odmor. Polovica tega se šteje v delovni čas, polovica je prosta. Takšna razporeditev velja od ponedeljka do četrtka, v petek pa je prihod na delo enak tem dnevom, vendar pa bo lahko delavec na ta dan svojo prisotnost na delu prekinil že ob 12. uri. »Ta dejstva govorijo o svoboščinah, ki jih delavec v starem delovnem času ni imel. Prinaša ogromno novih okoliščin, ki jih ni vajen, gotovo pa pomeni večjo humanizacijo življenja, ki se bo odražalo, če hočete tudi v kasnejšem zbujanju otrok ... Spoprijeti se bo treba z začetnimi težavami, pa ni bojazni, da ne bomo uspeli.«
Ko se ljudje o tem času pogovarjajo, pogovarjajo pa se precej, ga pogosto povezujejo s težavami, ki bi se lahko pojavile pri prehrani in pri prevozih. O pr-
mM
■ j
J* •«
idM*
Vlado Rančigaj: »Spoprijeti se bo treba z začetnimi težavami, vendar mislim, da ni bojazni, da ne bi uspeli.«
vem predsednik sindikata v tem kolektivu pravi: »Gorenje je znano po tem, da ima eno najcenejših družbenih prehran, vemo, da so malice skoraj zastonj in mislim, da če bi te malice prestavili med 12. in 13. uro, bi morda zadostovale tudi za kosilo.«
O prevozih pa: »Tu bo verjetno nekaj težav, vendar mislim, da bodo tudi prevozniška podjetja pokazala dovolj zanimanja. Če se bodo obnašala poslovno, tako kot se to zahteva od nas na vseh ravneh, bomo tudi te težave prešli.«
Delavci Gorenja torej sprejemate evropski delovni čas za svoj? »Mislim, da ni drugega izhoda. Evropski delovni čas prinaša vse tisto, kar smo prej zahtevali. Morali pa se bomo navaditi tudi določenemu odrekanju, če bomo res hoteli kakovostnejše življenje.«
(mkp)
■■'je: ■ .
— ~
■Emona express"
Juris na Ljubljano
Zadnje dni me je najbolj zanimalo, kako si samopo-vabljeni gostje iz Kosovega polja in širše predstavljajo prvodecembrski miting v Ljubljani, na katerega bi nam prišli povedati nekaj »resnic«. Ker se mi je rahlo dozdevalo, da Kosovopoljci brez nekdanjega liderja Miroslava Šoleviča (ki se. je preselil v Niš — pa menda ja ne pod pritiski?) s sedanjim bučnim vodstvom »Božurja« niso kdo ve kakšna nevarnost za slovensko oblast, sem dregnil v sam center an-tibirokratskih revolucij — v Jugosolidarnost. Njen podpredsednik dr. Sava Grujič, sicer odvetnik iz Novega Sada, mi je najprej dobre pol ure nakladal, kako ljubi Slovenijo in Slovence, še zlasti pa Bojana Križaja in Matejo Svet (ker je tudi sam navdušen smučar, ampak v Sloveniji ne smuča več — »tja res ne smem priti« — bogvedi zakaj ne, če bi pa z mitingaši z veseljem prišel na čelu kolone?), potem je naslednje pol ure drdral no-vokomponirano kosovsko in jugoslovansko zgodovino, v kateri ima osrednje mesto naš Kardelj, »ki ga vi niste čutili, mi smo pa nastradali« (Grujič), da bi končno povedal, da miting bo, ampak da so zdaj malo zbegani, ker 1. december res ni najbolj primeren, saj bodo zaradi državnega praznika takrat Slovenci, zlasti pa Ljubljančani, zaposleni z drugimi zadevami. Prišli pa da bodo zagotovo, ker ne morejo slovenske politične organizacije in slovenski liderji odločati namesto slovenskega ljudstva, so prepričani v Jugoso-lidarnosti.
Interes je baje blazen in Grujič zatrjuje, da bi lahko samo iz Vojvodine pripeljali tudi 200 tisoč novoosvo-boditeljev, če bi bilo treba, kaže pa da se bodo zadovoljili z nekaj manjšo številko. Grujič: »Saj menda ne mislite, da bomo prišli z orožjem? Mi vse stvari jemljemo bolj verbalno in največ, kar se lahko zgodi je, da bomo kričali parole Smole—dole.« Ko ga vprašam, če se teh in podobnih parol niso nakričali dovolj že na svojem terenu, je bil malo užaljen češ, »naša meja se konča na Soči« s tem, da se je hitro popravil in dodal, da se tamkaj seveda konča naša skupna meja.
In medtem ko se naši republiški organi, stare in nove zveze do onemoglosti paranoidno ukvarjajo z mi-tingaško grožnjo, se je Jugosolidarnost odločila za »počasi in sigurno« ter pričela ustanavljati svoje izpo-
stave povsod tam, kjer so ogroženi Srbi — to pa so
Bosna in Hercegovina, Kninska krajina in Slovenija. V glavnem tam, kjer se je že malo ali pa se še bo zgodil narod. In novodobni jurišniki kar naravnost povedo, da i\e priznavajo nobenih meja, nobenega vpitja o napadih na druga suverena ozemlja, ampak da bodo povsod tam, kjer so njihovi Srbi ogroženi. S tem so svojo dejavnost pravzaprav malo razširili: od boja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo (njihov plan je, da se tjakaj vrne 100.000 pripadnikov teh narodov v prvi rundi) naj bi z mitingi in antibirokratskimi revolucijami ščitili svoje so-narodnjake od Gevgelije do Triglava, mimogrede pa bi tudi v drugih okoljih malo menjavali oblast. Znano je, da tem in takšnim še malo ne gre za reševanje kosovskega vprašanja, ker je vsakemu bebcu notorno jasno, da je Kosovo za Srbijo za dolge čase izgubljeno in da Miloševičeve obljube o »hitrih rešitvah« Srbije niso pripeljale v obljubljeni raj. Ob sedanji srbski volilni farsi, ko so se le-tej uprli tudi zvesti podložniki nove srbske politike, postaja vse bolj jasno, da je treba pozornost iz lastnih težav in zagat znova obrniti drugam. Hrvaška in slovenska »separatistična politika« je zato več kot dobrodošla in tudi trditev, da je nekdo namerno sprovociral nekatere demonstracije Albancev v Sloveniji, se vse bolj potrjuje! Poglavitni argument sedanjih mitingaških najav je namreč dejstvo, »da so faši-stoidni albanski kontrare-volucionarji lahko nekaznovano demonstrirali, Srbi pa tega ne smemo« — kot pravi Grujič, ki zahteva enakopravnost. Kmalu naj bi torej tudi v Sloveniji dobili izpostave Jugosolidar-nosti; za začetek v Ljubljani pod okriljem znamenitega Združenja za ohranjanje enakopravnosti državljanov (za katerim se pravzaprav skriva prva območna Solidarnost v Sloveniji) in v Novi Gorici, kjer del t. i. srbske kolonije že dalj časa vabi sotrpine iz Kosova in druge sonarodnjake, naj vendarle že pridejo v Slovenijo. Po možnosti seveda v čimvečjem številu in na delovni dan — kdo bo pa šel na vikend miting v času, ko še Bog počiva!
Sicer pa, ali ni že dobri vojak Švejk za ceno aresta po Pragi kričal: »Nach Bel-grad! Nach Belgrad!«
Iz »DELA« (Pa še to)
JUGOSLAVIJA JE NA BALKANU - Fran coski predsednik Francois Mitterrand je na »kulinaričnem« vrhu Zahodne Evrope dejal, da so v ES odprta vrata tudi državam Vzhodne Evrope.
Pri tem so omenjali zlasti Poljsko, Madžarsko in NDR.
Jugoslavije torej ni ne v Vzhodni in ne v Zahodni Evropi, je pa zato na Balkanu, v Raju (ro-munija, albanija, jugoslavija).
.: :£!)» ili
Na kratko
Zbori SO Mozirje
Začasni ukrep in odločen protest
Na skupni seji vseh treh zborov skupščine, občine Mozirje so delegati odločali o nekaj zelo pomembnih zadevah, zato je bila seja dovolj konkretna in zanimiva. Kot dodatno točko so namreč na dnevni red uvrstili predlog izvršnega sveta skupščine občine Mozirje za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Gostinskem podjetju Turist Nazarje. Delegati so se o takšnem ukrepu odločali prvič v svojem mandatu in drugič sploh v občini Mozirje. Iskreno so izrazili tudi upanje, da se jim o podobnih zadevah ne bo treba več odločati.
O pogojih, zadržkih in ciljih tega ukrepa smo veliko pisali, zato tokrat le na kratko: delegati so predlog ukrepa soglasno sprejeli, seveda na podlagi temeljitih obrazložitev. S tem so dali zeleno luč za izvajanje posebnih ukrepov, ki jih bo uresničeval začasni kolegijski poslovodni organ, ki ga vodi Jože Melanšek. Delavci Turista so, zaradi zares nemogočih razmer v tem podjetju, sklep sprejeli z olajšanjem, ob tem pa se v popolnosti zavedali dejstva, da ukrep sam po sebi ne razrešuje ničesar, če ne bo podpore ter resnega in poštenega dela vseh zaposlenih. Ob vsem tem upajmo, da bomo najkasneje v šestih mesecih lahko poročali o bolj veselih dejstvih, kot smo jim priča danes, sicer pa bodo prvi rezultati znani precej pred tem.
V nadaljevanju seje so se delegati seznanili s prvimi podatki o gospodarjenju po devetih letošnjih mesecih ter s položajem in bodočo organiziranostjo družbe-
nih dejavnosti, le s predvidevanji seveda.
Na koncu zasedanja so delegati vseh treh zborov občinske skupščine soglasno sprejeli in potrdili protestno pismo, ki so ga naslovili na mestno konferenco SZDL Ljubljana, na republiško konferenco socialistične zveze, skupščino SR Slovenije in na republiški sekretariat za notranje zadeve. V njem odločno obsojajo sklep odbora za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo, za organizacijo mitinga t Ljubljani. Odločno nasprotujejo mitingaški politiki, ki v nobenem primeru ni prinesla nič dobrega, ampak je rispevala k še večjemu razdoru, e bi proti volji večine slovenskega naroda miting le bil, delegati mozirske občinske skupščine predlagajo, naj Ljubljana udeležence sprejme nema in izpraznjena, ustrezni organi pa naj zagotovijo red in mir ter zavarujejo imovino.
j. p.
S
Prenova socialistične zveze
ZK ni več vodilna sila v SZDL
Ena najpomembnejših nalog Ikar vseh družbeno političnih organizacij, je v tem tre-nutkiu prenova. To zahteva od vseh,, ki se želijo še naprej aktivno vključevati v dogajanja ina političnem področju, sedamji trenutek. Od Socialistične zveze delovnih ljudi, pa to zaihteva tudi nova ustava, ki njeno vlogo močno spreminja, predvsem pa jo razbremenjuje, ali pia ji jemlje, mnogo dose-danjiih nalog.
Dcoslej je imela Socialistična zzveza ogromno nalog, saj je billa odgovorna pravzaprav za vssa področja, razen nepo-sredmega odločanja, ki je bilo prepuiščeno skupščini. Z novo ustavvno opredelitvijo je v SZD)L pravzaprav največ iz-gubilla Zveza komunistov, ki ni večč idejna sila v tej organi-zacijiji, pa tudi njenega programa S5ZDL nima več za svojega, tfiemveč oblikuje lastnega. Sociaalistična zveza v bodoče ne boo več odgovorna za določanjem kadrovskih meril za volitve, , pa tudi kandidacijskih postoppkov za volitve v skupščinskimi sistem ne bo vodila (razeen kandidacijskega po-stopkka za družbeno politični zbor i in zvezni zbor). Odpadle pa boodo tudi aktivnosti pri do-ločanjiju kadrovskih meril in splošišne kadrovske politike. Vse tete izjemno pomembne naloge s sprejema pod svoje okrilje driržavna uprava, Socialistična zizveza pa se iz frontne or-ganizazacije spreminja v samo-stojnoio družbeno politično or-ganizszacijo s svojim lastnim članststvom, povsem enakopravno z z vsemi ostalimi političnimi sulubjekti, tudi tistimi, ki se šele u! ustanavljajo.
Na 4 osnovi vsega tega se kar samo p po sebi vsiljuje vprašanje: ali poaostaja Socialistična zveza stran kaka.
Martartin Budna, sekretar občinske kckonference SZDL Velenje odgovaivatja nanj takole: »V SZDL imamo jo dovolj elementov zaradi katerih rib bi lahko bili stranka. Gre za pogogoj kot je svoje članstvo.
Nova
organiziranost
Nova slovenska ustava z novim letom ukinja samoupravne interesne skupnosti, ki »stopajo« pod okrilje občinskih skupščin, nekatere pa celo republiških organov. Na novo organiziranost se je treba seveda nemudoma pripraviti in o njej so govorili tudi na zadnji seji izvršnega sveta, kjer pa so predlagani odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine Velenje ter izvršnega sveta sprejeli le v osnutku, saj so menili, da ga je treba v občini še doreči. Razprave pa je treba v vseh okoljih pospešiti, saj naj bi odlok sprejeli delegati občinske skupščine na svojem decembrskem zasedanju.
Omenjeni odlok predvideva ustanovitev upravne organizacije (Zavod za planiranje) v sestavi komiteja za gospodarstvo, ki naj bi skrbela za opravljanje strokovno tehničnih opravil s področja družbenega planiranja, urejanja prostora ter pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
Izvršni svet bo delegatom občinske skupščine poleg omenjenega, predlagal še sklep o prenosa nalog in pristojnosti občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti na izvršni svet občinske skupščine, v sestavo upravnih organov občinske skupščine pa bodo predvidoma s 1.1. 1990 prešli tudi delavci njihovih strokovnih služb.
Pripravljajo pa tudi odlok o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno in stanovanjsko oskrbo.
Vse to so seveda zaenkrat le še predlogi, ki jih je treba pospešeno doreči in sprejeti.	(mz)
Zdomci most med domovino in evropsko skupnostjo
Gojitev narodne zavesti in domoljubnosti je tisto, kar povezuje matično domovino z našimi zdomci na tujem. Zadnje čase pa ta vez dobiva nove razsežnosti — zdomci vse bolj postajajo most vključevanja domovine v evropsko in svetovno skupnost.
svoja kadrovska politika, svoj vpliv, udeležba, participacija na oblasti. Mi se prav gotovo ne bomo borili v skupščinskem sistemu za oblast zaradi oblasti, pač pa zato, da bi uresničevali programe. Zato bomo v volilnem sistemu podprli najkvalitetnejše, najsposobnejše kadre, ne glede na to v katerem sistemu, v kateri politični organizaciji bodo delovali. To pa ne pomeni, da ne bomo imeli lastnih kandidatov, s katerimi bomo poskušali prodreti v skupščinski sistem. Imamo pa seveda tudi lastnosti, zaradi katerih se lahko imenujemo družbeno politična organizacija. Gre za najširše interese, skratka za dvig življenjske ravni vsega prebivalstva, ne samo članov Socialistične zveze, gre za naloge, ki nam jih je ustava naložila in s katerimi se ta trenutek odlikuje samo Socialistična zveza. To so naloge s področja obveščanja, vodenja javnih razprav in tako naprej in iz tega naslova ima družbeno politična skupnost obveznost do SZDL, zlasti na področju financiranja. Torej bi ta trenutek lahko ugotovil, da Socialistična zveza sebe ne postavlja v vlogo stranke, ampak v vlogo družbeno politične organizacije, seveda pa z vsemi možnostmi, da se obnašamo kot stranka v kolikor bomo v takšno situacijo postavljeni. Izhajamo seveda iz pravila, da v demokratični dražbi stranke ni mogoče prepovedati, še manj pa ukazati. Ločil pa bi še eno zadevo in sicer krajevno skupnost, občino in republiko. V krajevni skupnosti se Socialistična zveza še lep čas ne bo obnašala kot stranka, ampak se bo poskušala vključevati v najširše aktivnosti za dobro krajanov, v občinah pa bo precej odvisno od razvitosti političnega pluralnega prostora. Kjer ne bo razvitih političnih subjektov, bomo politična organizacija, kjer pa bomo potisnjeni v politični pluralni boj, bomo dobivali več lastnosti stranke. Kako pa bo v republiškem merilu, je težko reči. Ampak, če bo kje Socialistična zveza stranka, potem bo prav gotovo najprej v republiki.«
Seveda pa bomo vlogo Socialistične zveze v času javne razprave še dorekli.
mika zakošek
O možnostih, ki se nakazujejo, veliko razmišljajo tudi v koordinacijskem odboru za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pod okriljem velenjske socialistične zveze. Še zlasti z zdomci povezanimi v Slovensko kulturno-športno društvo Kajuh Uhingen, katerega pokrovitelj je Gorenje iz Titovega Velenja. Znane pa so že tradicionalne prijateljske vezi med učenci osnovne šole bratov Mravljakov s sovrstniki slovenskega dopolnilnega pouka v tem mestecu.
Društvo Kajuh šteje blizu dvesto članov, pretežno Slovencev, vendar so v to društvo vključeni tudi predstavniki drugih narodnosti. Z njimi v zadnjem obdobju sodelujejo tudi na gospodarskem področju.
Pri uresničevanju politike zunanjih migracij in aktivnosti
družbenih dejavnikov v SR Sloveniji z našimi zdomci je Republiška konferenca SZDL pripravila poseben projekt ali program z naslovom >Zdomci<, kjer so zajete povsem konkretne oblike sodelovanja na gospodaskem področju in v kar se v zadnjem času vključuje tudi gospodarska zbornica. Tako primarna oblika sodelovanja z zdomci na tujem — gojitev narodne zavesti — dobiva vse bolj ob tem tudi praktični pomen — gospodarsko sodelovanje.
Ker pa je pred nami Dan republike, ki ga vsako leto posebno slovesno, tisti, ki so bili že kdaj zraven, pa pravijo tudi ganljivo proslave na tujem, se bodo proslave tudi letos v Uhingenu udeležili predstavniki iz občine Velenje.
(mkp)
RLV pred sprejemom načrta
Še manj kot letos
Kot smo že zapisali, so velenjski ru(farji letošnji načrt popravili tako, da bodo nakopali za 150 tisoč ton lignita manj kot so prvotno načrtovali. Razlog za zmanjšanje načrta je viden na deponiji premoga šoštanjskih elektrarn. Do vključno petka, 17. novembra, so tako postavljen plan presegli za 1,7 odstotka. Do konca leta zaposlene čaka še 29 delovnih dni.
»Ker pa je na deponiji trenutno naloženega 1 milijon 130 tisoč ton premoga, kar je več, kot je bilo načrtovano, smo se odločili, da v decembru tri dni ne bomo delali. Prost bomo imeli 25. december, sicer plačan, in dve delovni soboti, ko bomo doma na kolektivnem dopustu,« nam je povedal Franc Žerdin, tehnični vodja Rekovega Rudnika lignita Velenje.
Za prihodnje leto načrtujejo izkop 4 milijonov 500 tisoč ton lignita, kar je še za 50 tisoč ton manj kot letos. Od tega bodo TEŠ-u namenili 3 milijone 950 tisoč ton, in če bo poraba premoga z deponije tekla po napovedih energetske bilance Slovenije, deponija prihodnje leto ne bi smela biti več problem. Že v marcu naj bi bilo na njej naloženega samo še 350 tisoč ton lignita, kar je zelo solidna številka, v maju naj bi se deponija spet začela rahlo povečevati, maksimum pa bi dose-
Franc Zerdim: »Tri delovne dneve bomo v decembru doma.«
gla v avgustu oziroma septembru, ko bi bilo na njej po predvidevanjih naloženega 2 milijon 100 tisoč ton premoga. Ker bilanca spet predvideva ob koncu prihodnjega leta večjo porabo, bi bilo konec decembra na deponiji še 760 tisoč ton premoga, ki bi bil soliden start za delo naprej.
Na Rudniku lignita Velenje v teh dneh zaključujejo delovni načrt za prihodnje leto, v decembru na delavskem svetu pa ga bodo obravnavali skupaj z delovnim koledaijem za prihodnje leto.	(mkp)
Rekorden dnevni izkop premoga
Velenjski rudarji so 13. novembra letos za 200 ton presegli dosedanji dnevni rekord pri izkopu premoga. Nakopali so ga celih 25 tisoč ton. Zadnji rekord je bil dosežen pred skoraj 4 leti — 5. decembra 1985. leta.
(mkp)
ŠKALE -
Otvorili
bodo telovadnico
K številnim delovnim uspehom, ki so jih v zadnjem času beležili škalčani, bodo to soboto pridali še enega. Namenu bodo slovesno izročili telovadnico.
Priložnostna kulturno športna slovesnost, ki jo pripravlja TVD Partizan v sodelovanju s šolo, se bo začela ob 17. uri.
Čestitki ob 1000. številki
Veseli, da so se nekateri s čestitko spomnili na naše delo ob 1000. številki Našega časa prejšnji teden, dve, ki smo jih bili še posebno veseli v celoti tudi objavljamo.
o o o
Vsem članom kolektiva!
Ob izidu 1000. številke >Našega časa< nam dovolite, da vam kljub delovnemu praznovanju stisnemo roko: v zahvalo za zanimivo branje in spodbudo, da bi ostalo vaše novinarsko pero hitro in tankočutno tudi pri ustvarjanju naslednjih številk >Našega časa<.
Želimo tudi, da bi prihodnje leto oba jubileja — 25-letnico-izhajanja tednika >Naš čas< in 15-letnico Radia Velenje — proslavili v novih delovnih prostorih!
Občinski svet ZSS Velenje Predsednica: Mira Videčnik
o o o
Redakciji lista >Naš čas<
Čestitam 1000. broj >Našeg časa< i želim još mnogo velikih i uspešnih jubileja.
Saradnički in drugarski pozdrav
P. Srečkovič, Obrenovac
Občina Mozirje — Odbor socialno demokratske zveze
Današnje razmere puščajo v političnih dogajanjih veliko praznega prostora, tudi v občini Mozirje. Res so v občini med prvimi v Sloveniji ustanovili odbor slovenske kmečke zveze, drugih »pretresljivih« gibanj pa vsaj doslej ni bilo. Ta prazen prostor želi delno zapolniti iniciativni odbor za ustanovitev odbora slovenske socialno demokratske zveze, katerega ustanovni občni zbor načrtujejo za 8. december v nazarskem delavskem domu.
j. p.
Priznanje Rekovi restavraciji Jezero
Na 37. Gostinsko turističnem zboru Slovenije bodo visoko priznanje — srebrno plaketo za oceno kakovosti s štirimi zvezdicami podelili Rekovi restavraciji Jezero.
Tako so se odločili na seji izvršilnega odbora Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije.
(mkp)
Prispevamo za EKG!
Brez sodobnega EKG aparata si ni mogoče predstavljati uspesne medicinske diagnostike. Nujno ga potrebuje tudi Bolnišnica Topolšica, ki pa sredstev v ta namen nima. Konec tega tedna pripravljajo v ta namen dobrodelni koncert v Rdeči dvorani, seveda pa bo izkupiček za tako veliko naložbo preskromen. Zato bodo veseli vsakega prispevka organizacij združenega dela , in posameznikov. Nakažite jih na žiro račun št. 52800-603-38-157 — ZC Velenje tozd Bolnišnica Topolšica, za EKG.
POPRAVEK
V zadnji številki Našega časa se nam je v članku Nič dolžnosti, le pravice, prikradla neljuba napaka. Mandatna doba organov sindikata naj bi bila na vseh nivojih štiri leta, je pravilno zapisano, nadaljevanje stavka pa je nepravilno in bi se moralo glasiti:... mandati nosilcev funkcij pa naj bi ne bili omejeni.
Za napako se opravičujemo.
Pripravljen sem braniti domovino, ampak kaj naj storim, če me domovina napade.
Občanom ob dnevu republike delavci Kulturnega centra.
4. stran naš čas
AKTUALNO
23. novembra 1989
Vključite se v javno obravnavo
Spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zvezni izvršni svet je predložil Skupščini SFRJ predlog za izdajo o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pristojni Zvezni zbor ga bo obravnaval predvidoma v decembru 1989. Predlog je objavljen v Poročevalcu skupščine SRS št. 222 z dne 30. 10. 1989. V Sloveniji bo predlog zakona obravnavala komisija za sistemska vprašanja v Skupščini SRS, na katero lahko naslovite svoje morebitne pripombe.
Iz predloga zakona vam predstavljamo nekaj novosti, ki so pa gotovo potrebne tudi širše razlage, kar pa v tem prispevku ne bo mogoče zaradi omejenega prostora.
Zaradi ugotavljanja nekaterih nepravilnosti, ki so se v Jugoslaviji pojavljale predvsem na področju invalidskega varstva in zaradi drugih sprememb, ki so nastale v družbi, je predlagana sprememba sistema po kojninskega in invalidskega zavarovanja.
Iz besedila predloga je razvidno, da zakon teži k večjemu poenotenju temeljnih pravic, pri čemer bo višina teh pravic stvar republik.
Bistvene spremembe so naslednje:
—	predvidena je možnost delne pokojnine ob izpolnjevanju določene pokojninske dobe in starosti. Zavarovanec ostaja v delovnem razmerju oz. dela najmanj polovico delovnega časa, za to delo pa prejema sorazmeren del osebnega dohodka
— osebni dohodki za odmero pokojnine se valorizirajo na povprečje osebnega dohodka v zadnjem kolendarskem letu pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Pri tem bo odpadel dvom ali se upokojiti v prvi ali v drugi polovici leta
—	pokojnine se bodo usklajevale mesečno in to za naprej, za nazaj pa za 2 oz. 3 mesece, kolikor zaostajajo statistični podatki o rasti osebnih dohodkov
—	zakon v komentarju predvideva možnost usklajevanja pokojnin po degresivni lestvici — večje povečanje nižjih zneskov pokojnin
—	na področju invalidskega zavarovanja bo obvezna poprejšnja kontrola ocene izvedenskega organa (invalidske komisije), zagotavljanje invalidskega varstva bo le do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, višina denarnega nadomestila za invalida II. kategorije ne bo mogla znašati več kot 85 % od osnove.
če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, ugodnejši odstotki za odmero invalidske pokojnine se bodo priznali mlajšim zavarovancem tako, da se bo starost znižala za 5 let (moški do 55 let, ženske do 50 let)
—	borcem NOV pred 9.9.1943 se bo priznalo povečanje pokojnine od sedanjih 6 % na 15%
—	dokup dobe bo možen za delavce, ki so tehnološki presežek, vendar največ do 5 let, ki jim manjkajo do starostne pokojnine. V alternativi je predvideno, da se lahko doba dokupi tudi za povečanje zneska pokojnine, če delavci izpolnjujejo pogoje starosti za pokojnino, dobe pa imajo malo
—	predvidena je možnost prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z vplačilom posebnih prispevkov pa si zavarovanci lahko zagotovijo večjo raven pravic
—	pravica do benificirane dobe bo zaostrena
Po sprejemu sprememb in dopolnitev temeljnega zakona bodo sledile spremembe in dopolnitve republiških zakonov in samoupravnih splošnih aktov v skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato bomo lahko o novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja govorili in ga uporabljali potem, ko bodo sprejeti vsi navedeni predpisi.
Zdenka Jakopanec dipl. iur.
Velenjski rudarji ob nesreči kolegov
V Aleksinac posebna ekipa reševalcev
Solidarnost velenjskih rudarjev se je doslej v različnih nesrečah potrdila že ničkolikokrat. tako so se odzvali tudi takoj, ko so zvedeli za hudo rudarsko nesrečo v jami Morava rudnika Aleksinac, ki se je zgodila njihovim stanovskim kolegom. Rudniku Aleksinac so takoj pu-nudili pomoč v reševalni ekipi in opremi. Čeprav so ponujeno pomoč v rudniku Aleksinac zavrnili, ker so imeli svoje reševalne ekipe, je bila skupina posebej izurjenih jamskih reševalce* velenjskega premogovnika ves čas (od sobote zjutraj) v stalni pripravljenosti. da odide na pot. če bi bilo to potrebno.
Potrebno je postalo v ponedeljek dopoldan, ko se je na pot s posebnim letalom, ki jih je čakalo na Brniku, namenila ekipa dvanajstih reševalcev, sestavljena iz osmih aktivnih reševalcev, treh strokovnjakov in orodjarja. »Vlenili smo. da je potrebno, da pošljemo zraven tudi odgovorne strokovnjake, ki bodo lahko pomagali svetovati pri samem reševanju, saj so težave očitno več-
je kot so sprava predvidevali,« nam je takoj po odhodu ekipe velenjskih jamskih reševalcev v Aleksinac povedal direktor Re-kovega RLV-ja Franc Avberšek. Ekipa je odšla na pot opremljena s sredstvi za vzpostavitev veze in z reševalnimi aparati. VSo ostalo opremo, ki je potrebna pri nastopanju ekipe pri reševanju — merjenje koncentracij plinov, specialne opreme za gašenje in drugih sredstev zaenkrat niso poslali, ker je bil prostor za prevoz ekipe omejen. \ velenjskem premogovniku pa so bili pripravljeni, da dodatno opremo, če bi se izkazalo za potrebno. še pošljejo.
Že zgodaj zjutraj, v ponedeljek, pa so velenjski rudarji vsaki družini ponesrečenih rudarjev nakazali 10 milijonov dinarjev. »Verjetno pa to tudi ni zadnja pomoč, ki jo bodo člani ponesrečenih rudarjev dobili iz Rudnika lignita Velenje. Zaenkrat smo se odločili za takšno pomoč, ko pa bomo imeli več podatkov, bomo še pomagali,« je povedal Franc Avberšek.	(mkpI
Uredimo prometne nesmisle
Gorenje
Nova uveljavitev v ZDA
Z izdelki hladilno zamrzovalne tehnike je Gorenje prisotno v Združenih državah Amerike že vrsto let. Zdaj pa so predstavniki Gorenja in največjega ameriškega proizvajalca gospodinjskih aparatov, družbe General Electric, podpisali dolgoročno pogodbo o izvozu hladilno zamrzovalnih aparatov tudi tej družbi. S tem si je Gorenje zagotovilo dolgoročno še večjo prisotnost s svojimi izdelki na tem pomembnem svetovnem trgu.
Že prihodnje leto bodo iz Titovega Velenja in Bihača poslali General Electricu 100.000 hladilno zamrzovalnih aparatov. Gorenjevi aparati bodo s posredovanjem General Electrica na voljo kupcem tudi v največji verigi blagovnih hiš na svetu SEARS.
Ob podpisu pogodbe o dolgoročnem sodelovanju so tako predstavniki Gorenja kot General Electrica izrazili obojestransko željo, da bi sodelovanje pri prodaji Gorenjevih gospodinjskih aparatov razširili še na nekatere druge trge ter pospešeno uveljavljali nove, višje oblike sodelovanja.	(an)
Oglašam se v imenu vseh tistih voznikov, ki se vsako jutro peljemo v službo po Celjski cesti proti Šoštanju, to je proti RLV in Gorenju. Na naši poti je največja ovira križišče Celjske ceste s Šaleško, kjer je semafor za smer (Celje— Šoštanj), odprt prekratek čas, namreč samo sedem sekund. V tem času lahko skozi zeleno luč peljejo največ štirje avtomobili. Tako se na tem mestu vsako jutro nabere kolona, ki ob konicah šteje tudi do sto vozil. Zato se po polžje pomikamo naprej in izgubljamo živce. Nekateri problem rešujejo po svoje, da peljejo naravnost po desnem pasu, ki je namenjen samo za promet v desno, to je proti avtobusni postaji, je pa večinoma prazen, ker je za v desno nameščena zelena puščica, tako ali tako pa v desno zavije zelo malo vozil.
Na drugi strani križišča skoraj redno dežurajo miličniki, ki lovijo grešnike. Verjetno tudi miličnikom ni preveč prijetno stati zgodaj zjutraj na mrazu in vetru, poleti so se morali umakniti za grmovje, zdaj pa imajo avto in so zato »bolj vidni«.
Ustavljanje vozil povzroča zastoj tistim, ki zavijajo desno s Šaleške na Foitovo, pa tudi nevarne situacije, zaviranja, itd. Pri naslednjem križišču ni problemov, ker zelena luč gori dovolj dolgo.
Že poleti sem zaradi tega osebno urgiral na Postaji milice v Velenju, pa so me napotili k Cestno prometnemu inšpektorju, seveda* s poudarkom, da je najbolje po-
Odločanje o preobrazbi
V	Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Notranja oprema, Gorenju Procesna oprema, Gorenju Elektronika široka potrošnja, Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, Gorenju EKO, Gorenju Raziskave in razvoj, Gorenju Commerce in Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica je bil včeraj referendum, na katerem so zaposleni odločali o preobrazbi tega poslovnega sistema, se pravi o sprejemu statuta družbenega podjetja.
V	Gorenju Servis so izvedli referendum že v pone-
deljek, zaradi velikega števila enot na terenu, po prvih podatkih pa je velika večina zaposlenih glasovala na referendumu ZA. V Gorenju Glin Nazarje pa bo referendum v ponedeljek, 27. novembra.
Jutri, 24. novembra, pa bodo delavski sveti verificirali rezultate referenduma in sprejemali pogodbo o ustanovitvi koncema Gorenje in družb z omejeno odgovornostjo. Imenovali pa bodo tudi predstavnike v skupščino Koncema Gorenje in v skupščine družabnikov.	(an)
Gospodarske dejavnosti kot postranski poklic
Vedno več je tistih, ki bi radi opravljali določeno delo ali dejavnost tudi v popoldanskem oziroma v prostem času. Ker pa mnogi pozabljajo, da so te zadeve zakonsko urejene in ker tudi v naši občini ni vse tako kot bi moralo biti je pač potrebno opozoriti vse prizadete na posledice, če ne bi ravnali po zakonu.
Predvsem velja opozoriti, da lahko vsaka skupščina občine z odlokom določi, da smejo delovni ljudje in občani trajno ali pa sezonsko opravljati določene gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic. Seveda pa morajo zato imeti strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost in tudi izpolnjevati druge predpisane pogoje. Te pa natančno določa obrtni zakon in drugi pred-
pisi. Tako določa obrtni zakon, da smejo delavci, ki so že v rednem delovnem razmerju, opravljati »postransko delo« le s poprejšnjim soglasjem organa upravljanja svoje organizacije združenega dela, pri kateri so zaposleni. Zato je zelo pomembno, zlasti v sedanjem času, ko rastejo kot gobe po dežju nove deiavno-sti oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, da organizacije združenega dela, oziroma bodoča podjetja, o vsem tem razmišljajo in v svoje samoupravne akte zapišejo kdo je tisti organ, ki bo dajal taka dovoljenja in ali bodo sploh dajali dovoljenja za popoldansko obrt.
Prav tako bo potrebno zapisati, da tisti, ki izvaja tako dejavnost brez vednosti in brez sogla-
sja DO, stori s tem hujšo kršitev delovne dolžnosti. Vsak tisti, kdor trajno ali sezonsko opravlja dejavnost domače obrti ali gospodarsko ali drugo dejavnost kot postranski poklic, pa tudi vsak tisti, ki sprejme goste na prenočišče in hrano, a ne priglasi tega občinskemu upravnemu organu, se mora zavedati, da bo odgovarjal za prekršek po zakonu. Zdaj pa je najbrž tudi čas, da inšpekcije kontrolo v tej smeri poostrijo. Pa tudi budnost v samih organizacijah združenega dela je tu potrebna, ko vemo, da marsikdo hoče pač predvsem koristiti vse ugodnosti stalne zaposlitve, da bi lahko čim bolj in čim več napravil na »popoldanski izmeni«.
-trih
Odgovor Šaleškemu ekološkemu društvu
Nespoštovanje dogovorov
v predzadnji številki (43) tednika NAŠ ČAS ste objavili sestavek z naslovom »Nespoštovanje dogovorov«, v katerem uvodoma kritizirate poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine, ki jih je sprejela ob obravnavi vpliva proizvodnje premoga in termoelektrične energije na razvoj občine Velenje, v nadaljevanju pa iščete odgovornost za nespoštovanje dogovorov v komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo oko-Ija.
dati kar predlog rešitve problema. Zato ga tudi podajam:
—	semafor je treba nastaviti tako, da bo zelena luč gorela najmanj dvajset sekund (naslednje križišče v nobenem primeru ne postane ovira) ali
—	nameniti tudi desni vozni pas za vožnjo naravnost, zeleno puščico za vožnjo v desno pa sneti, oziroma jo ugasniti,
—	problem je treba rešiti samo v času od pol šestih do šestih zjutraj in od dveh do pol treh popoldan.
Težave se nadaljujejo tudi po naslednjem križišču do Gorenja, saj je desni vozni pas namenjen samo pešcem in kolesarjem, te pa bi lahko vsako jutro prešteli na prste ene roke, v zimskem času jih je pa še manj.
Naslednji problem vožnje iz Titovega Velenja proti Šoštanju pa je zjutraj in ob dveh popoldne križišče Partizanske ceste na koncu Pesja, ko zavijemo proti Šoštanju oziroma v levo proti Velenju (Šaleška magistrala), saj se ob dveh od tega križišča do odcepa za RLV nabere toliko vozil, da je vozni pas prekratek in smo primorani izbrati pot domov preko Lokovice, s čimer na istem kritičnem križišču kasneje še povečamo zastoj, saj ostali ne morejo zaviti v levo. Včasih, ampak le redkokdaj, je pomagal miličnik odpravljati zastoj, je pa nujno potreben semafor.
To je le del perečih prometnih težav v velenjski občini, ki jih je treba nujno rešiti.
Boris Salobir
1. december — svetovni
dan AIDS
AIDS je prišel med nas iznena-da, šokantno in globoko pretreseni smo ga sprejeli. Veliko smo govorili o njem, opozarjali na to hudo bolezen sodobnega časa na vsakem koraku. Potem pa otopeli, kar nekako pozabili.
Pred nami pa je 1. december, lani smo ga proglasili za svetovni dan AIDS. Pomenil je preobrat v zgodovini pandemije te bolezni, povezal je velik del človeštva, prinesel sporočilo o sodelovanju, upanju, izmenjavi izkušenj...
Po uspehu prvega svetovnega dne AIDS, se je izvršni odbor svetovne zdravstvene organizacije odločil, da bo to vsakoletna manifestacija. Letos dajejo v ospredje problematiko AIDS med mladimi. Prav oni so namreč najbolj nagnjeni k temu, da v svoja dejanja in obnašanje vpletajo rizik ob katerem se premalo zavedajo nevarnosti, ki jim grozijo, okužb z virusom HIV. To bolezen je treba v prvi vrsti dobro poznati, poznati je treba možnosti okužb, ki grozijo-
Ce smo torej na to bolezen ze malce pozabili, ob svetovnem dnevu AIDS, 1. decembra, pobrskaj-mo spet po kakšni literaturi, pred-: vsem pa se zamislimo!
V	zvezi z vsebino in namenom vašega javnega pisma vam sporočam naslednje odgovore in stališča:
Objavo teksta, kakršnega ste napadli v svojem sestavku je naročilo predsedstvo občine in ni posledica slabega dela ali neu-resničevanja dogovorov s strani Komiteja.
Razlogi za takšno objavo so bili na zasedanjih pristojnih zborov občinske skupščine 9. in 10. tega meseca pojasnjeni in spoznani za utemeljene.
V	imenu Komiteja in v svojem imenu obžalujem, da se s Šaleškim ekološkim društvom srečujemo le v skupščini ali pa v sredstvih javnega obveščanja in še to samo tako, da vi vprašujete, mi pa odgovarjamo.
Glede organiziranosti Komiteja zagotavljam, da le-ta zanesljivo ni ovira za uspešnejše uresničevanje sprejetih programov in snovanja novih. Dejstvo pa je, da imamo v Komiteju sistemizi-rano le eno delovno mesto (referat za varstvo okolja), ki je izključno zadolženo za delo na tem zahtevnem interdisciplinarnem področju.
Tako nas je, klub pomoči vodstvenih delavcev komiteja, za dajanje odgovorov veliko manj, kot
pa tistih, ki vprašanja, vključno z vami, postavljajo.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja skrbi tudi za racionalno in celovito informiranje skupščine in ostalih zainteresiranih subjektov o uresničevanju družbeno planskih odločitev, zaradi česar izdeluje majsko in jesensko analizo.
Pri tem ne mislimo, da je s tema dvema izdelkoma vse pojasnjevanje in poročanje o uresničevanju sprejetih dogovorov opravljeno, vendar bi jih morali bolj uporabljati da nebi ponavljali vprašanj in odgovorov.
Ne glede na to pa vseeno ne dvomim v dobronamernost vašega javnega pisma, saj so nam cilji za sanacijo degradiranega okolja skupni. Le pri presojanju možnosti za njihovo doseganje niste odgovorni.
Gotovo ste že seznanjeni z našo nalogo, da skupščini do konca letošnjega leta predložimo občinski ekološki sanacijski program. Ob pripravi te kompleksne in zahtevne naloge nam bo vsaka pomoč dobrodošla, pa pričakujemo tudi vaše angažiranje.
Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ, ing. str.
Ekološke novice
O vplivih onesnaževanja zraka iz TEŠ so znani novi podatki, ki jih je zbral Hidrometeorološki zavod Slovenije. Iz teh podatkov je razvidno, da ne dihajo najslabšega zraka samo v Zavodnju ampak tudi v KS Pleši-vec.
V	kurilni sezoni od oktobra 1988 do aprila 1989 so znašale povprečne koncentracije SO>: V Zavodnju 0,11 mg/m1, na merilni postaji Gra-ška gora 0,07;v Šoštanju 0,06; v Titovem Velenju 0,04 in v Ravnah 0,03 mg/m*. Zavodnje je v Sloveniji po višini poprečnih koncetracij na osmem mestu.
V	isti kurilni sezoni pa znašajo maksimalne 24-urne koncentracije: Graška gora 0,62 mg/m'; Zavodnje 0,55; Šoštanj 0,36;Ravne 0,17 in Titovo Velenje 0,16 mg/m'.
Tako je v Sloveniji po teh koncentracijah Graška gora na tretjem mestu — takoj za Trbovljami in Hrastniku, Zavodnje si deli s Šentjurjem 4. mesto, Šoštanj je na 8. mestu in Titovo Velenje na 12. mestu (vseh kategorij je 14, v njih pa je porazdeljeno 44 krajev).
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je Graška gora tudi v nek uril ni sezoni na tretjem mestu po maksimalnih koncentracijah, ki znašajo 0,23 mg/m1, Zavodnje pa ima »le« 0,13 mg/m1. Po naših normativih je najvišja dopustna količina 24-urne koncentracije 0,30 mg/m3. V večini evropskih držav pa je ta vrednost 3-krat manjša.
Tako je sedaj lažje predstavljiv podatek o katastrofalni prizadetosti gozdov na jugu občine Slovenj Gradec, saj se onesnažen zrak širi preko naših severnih pogorij v Slovenjegraško kotlino.
Kakšna je prizadetost gozdov na teh severnih pobočjih naše občine? Je enaka kot v Zavod-njah ali celo večja? Ali prebivalci Plešivca niso opazili sprememb na svojih gozdovih? Slabšanje stanja bi morali opaziti tudi pri kmetijskih pitdelkih in živini, pa tudi pri svojem zdravju.
V podatkih HMZ Slovenije pa ni meritev z Velikega vrha. Kakšne katastrofalne vrednosti koncentracij se namerijo tam? Potrebna bi bila tudi merilna naprava na Golteh, saj gozdovi propadajo tudi v mozirski občini.
Po teh podatkih spoznavamo, da je prizadet veliko večji del velenjske občine kot pa smo si hoteli priznati. Pa vendar naše skupščine potekajo zelo mirno, rutinsko. Delegati več ali manj pasivno spremljajo dnevni red in redke razprave tudi s področja varstva okolja. Iz skupščinskih razprav bi človek sklepal, da v naši dolini nimamo umirajočih gozdov, mrtvih voda, katastrofalen procent obolevnosti ljudi. V ljudeh je vse premalo angažiranosti, upornosti, zaskrbljenosti za usodo svojih otrok in svojo lastno ter vse preveč brezbrižnosti, ponižnosti in zaslepljenosti.
Ali si znamo predstavljati posledice naših propadajočih gozdov. Kakšen delež gozdov bo čez deset let še ostal v naši dolini? Jugozahodna pobočja, zahodna pobočja, severne pobočja doline bodo prej ali slej gola. Gozdovi so predvsem rezervoarji za vodo
(smreka zadrži s svojimi koreninami 1001 vode, stoletna bukev celo 300 1 vode), oni polnijo studence še več tednov po dežju, ravno tako pa tudi preprečujejo hitro odtekanje vode, torej poplave. Kdo ve, če nimamo več poplav ravno zaradi propadanja slovenskih gozdov. Človek ima le dva vira pitne vode: velike izvire pod gozdnimi pobočji in tal-nico. Tako pa sedaj uničujemo gozdove na teh pobočjih ter zastrupljamo talnico v dolinah in se ne vprašamo, kje bodo naši bodoči viri vode. Propadanje gozdov povzroča tudi nihanje vodostaja rek, zato bodo še manj primerne za hidroelektrarne. Tako termoelektrarne z onesnaževanjem okolja posredno uničujejo še pogoje za bolj čisti in trajni vir električne energije.
Gozdovi s svojo vlago blažijo temperaturne razlike pozimi ali poleti. Že nekdaj so kmetje vedeli, da morajo na tako strmih pobočjih svoje njive in travnike zaščititi pred preveliko pripeko in izsušitvijo z varovalnim obročem gozdov, le tako ostajajo njihova polja kolikortoliko rodovitna. Sedaj ta ščit izginja. Tako z uničevanjem gozdov ustvarjamo nove izgnance, ki si bodo morali vir preživetja iskati izven kmetijske panoge.
Tako radi se zgovarjamo, da so za čistilne napravbe za odžve-pljevanje odgovorni na republiški ravni. Kaj pa smo storili na občinskem nivoju, da bi prisilili te republiške organe, da s svojimi hitrimi intervencijami zaščitijo našo dolino? Eno izmed takih prisil, ki so jo »pogruntali« Za-vodenjčani, naš občinski družbenopolitični zbor ni podprl, ker se njegovi delegati še ne zavedajo, da se Zavodenjčani ne borijo le zase ampak za prihodnost cele doline. ŽAL SE V CELI DOLINI LE ONI ZAVEDAJO, KAKO MALO ČASA ŠE IMAMO, DA REŠIMO SVOJO DOLINO IN DOLINO SVOJIH OTROK. Kako si bodo naši otroci v teh težkih časih iskali kruh drugod?
Šaleško ekološko društvo
Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje
Cilj: vštric s sorodnimi tujimi proizvajalci
(jprenjeva tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah se v zadnjih letih izredno hitro razvija. Posodabljajo tehnologijo in povečujejo proizvodnjo. Le-to so, na primer, v zadnjih treh letih podvojili, letos pa bodo izdelali okrog 1,330.000 malih gospodinjskih aparatov, kar je več, kot so načrtovali na začetku leta. V Nazarjah razpolagajo zdaj s sodobno tehnološko opremo za velikoserijsko proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, ki omogoča kar najbolj fleksibilno in racionalno proizvodnjo.
Te dni so začeli v Nazarjah izdelovati rotorje za električne ročne mešalnike na novi, najsodobnejši avtomatski liniji. Sestavljata jo dva nume-rično krmiljena stroja in tekoči trak za transport polpro-izvodov in rotorjev od stroja do stroja, upravljata in nadzirata pa jo dva strokovnjaka. Ročnega dela pri proizvodnji rotorjev ni več. Sicer v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje računajo, da bodo že prihodnje leto na novi liniji izdelali okrog 650.000 rotorjev.
Ze v kratkem bodo v Gorenje vi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah povsem oidpravili delo ob tekočih trakovih.
Najprej so uvajali integrirana delovna mesta, s katerimi so odpravili enolično delo za tekočimi trakovi in zagotovili večjo humanizacijo dela, saj zaposleni prosto izbirajo odmor.
Vse to pa je vplivalo tudi na povečanje produktivnosti dela in proizvodnje. Storilnost dela se je povečala za več kot petino. Odpravljena pa je bila tudi uravni-lovka. saj je postal osebni dohodek delavca odvisen od opravljenega dela: pri delu ob tekočem traku pa bi bila v veljavi s skupinsko normo uravnilovka. Zadnja novost pa je tako imenovana celična poizvodnja. V tovarni je zdaj vse več avtomatiziranih delovnih mest, odpadel pa je tudi ročni transport. Tekoči trak je namen je* zgolj za transport materiala ia polizdelkov z enega ua
drugo delovno mesto, ne diktira pa več tempa dela. Uvajanje celične proizvodnje bo omogočilo povečanje storilnosti dela za nadaljnjih 10 odstotkov. Celično proizvodnjo so že uvedli pri proizvodnji nove generacije električnih ročnih mešalnikov, v kratkem pa jo bodo še pri proizvodnji strojev za varjenje folije in obeh izvedenk kuhalnika jajc.
V	tem letu so začeli v Gorenju Mali gospodinjski aparati izdelovati nov, sodobnejši tip električnega ročnega mešalnika ter dve izvedenki kuhalnika jajc. Prvi nov proizvod v letu 1990 bo univerzalni kuhinjski aparat (sesekljalnik), sledile pa mu bodo nove izvedenke oziroma generacije drugih malih gospodinjskih aparatov, namenjene novim tujim trgom in kupcem, ki jih bo odlikovala še večja funkcionalnost.
Ob doseženih uspehih v letošnjem letu, vse načrtovane proizvodne in izvozne cilje bodo presegli, uresničili pa tudi načrt naložb in razvoja proizvodov, so nadvse obetavne tudi usmeritve za leto 1990. Izdelati želijo okrog 1,950.000 malih gospodinjskih aparatov, kar je okrog 45 % več, kot jih bodo v tem letu. S prodajo na tuje pa naj bi iztržili okrog 20 milijonov dolarjev.
V	tej Gorenjevi tovarni imajo, kot posebej poudarjajo, jasno izoblikovane razvojne cilje. Njihovo vodilo je: biti vštric z dobro sorodno tovarno na tujem in vsaj dva koraka pred tovrstnimi proizvajalci pri nas. Razvoj izdelkov usmerjajo v resnično zadovoljevanje potreb upofabni-kov, kar je tudi jamstvo za visoko kakovost njihovih proizvodov in storitev. Zato morajo biti tudi rezultati poslovanja takšni, kot jih dosegajo dobra sorodna podjetja v razvitem svetu. In še na nekaj kaže opozoriti: v Gorenju Mali gospodinjski aparati namenjajo posebno pozornost pridobivanju in vzgoji strokovnjakov.
(ek)
Višje stanarine in najemnine
IMa področju stanovanjskega gospodarstva se z uspehi ne moremo pohvaliti. Ni novih stanovanj, vrste čakajočih nanje so vse daljše. Brez razsi|pništva z zbranim denarjem občinska samoupravna stanovanjska skupmost ne more postoriti vsega nujnega, denarja je premalo celo za večja obnovitvena dela.
Čefprav so se stanarine in na-jemniine v naši občini povečale do dianes že sedemkrat, na tem podreočju ne dosegamo zastavljenih cbiljev. Po planu za letos naj bi staanarine predstavljale 2 od-stotkaa od vrednosti stanovanj-skegaa sklada.
Zburani podatki pa povedo, da so poodražitve do meseca oktobra letos le ohranile doseženo stopnjo v i začetku leta. Odstotek sta-narinae v stanovanjskem skladu v meseccu oktobru je namreč znašal 0,79, januarja letos pa 0,77 od-stotkaa. Če bi decembra hoteli doseči r načrtovana 2 odstotka, bi moralile biti stanarine višje za 284 odstobtkov. Ker pa se je predlagatelj odčitno zavedal, da bi bilo ob
takšnem predlogu iluzorno pričakovati še delegatski da. je za včerajšnjo sejo zbora uporabnikov občinske stanovanjske skupnosti pripravil takle predlog sklepa: stanarine se I. decembra povečajo za 52 odstotkov. Ob tem pa zapisal, da bo ta podražitev le ohranila vrednost stanarin v odnosu do vrednosti stanovanjskega sklada v doseženem razmerju. 18.060.600.000 dinarjev, kolikor naj bi zbrali s stanarinami zadnji mesec letos, pa naj bi porabili za izvajanje del po planu do konca leta.
Torej, če so delegati zbora uporabnikov občinske stanovanjske sknpaosti včeraj glasovali za ponujen predlog, bomo za stanarine
od I. decembra dalje odšteli 52 odstotkov več, za prav toliko pa bodo višje tudi najemnine.
Za konec morda še podatek o terjatvah za mesec november za nosilce stanovanjske pravice stanovanj v Šaleku: za garsonjero, veliko 32,48 kvadratnega metra, bo stanovalec plačal 1.668.900 dinarjev; za dvosobno stanovanje, v katerem živijo tri osebe in je veliko 6237 kvadratov, je na položnici zapisan znesek 2.143.900 dinarjev; za štiri osebe, ki živijo na 77,57 kvadratnih metrih velikem trosobnem stanovanju, pa znaša terjatev za mesec november 3.588.900 dinarjev. Naj zapišemo še to, da so na položnicah za mesec november višje za 50 odstotkov le stanarine, cene komunalnih storitev in dobrin pa so ostale nespremenjene, ker do takrat še niso bile sprejete. Poračun slednjih bodo porabniki »našli« na decembrskih položnicah. t. p.
Srečanje starejših krajanov v KS Ccenter levi breg
Odbotor RDEČEGA KRIŽA v krajevni skupnosti CENUTER-levi breg v Titovem Velenju je v letošnjem li letu opravil še eno zelo pomembno nalogo in sicer j je prejšni petek, 17. novembra, organiziral tradicicionalno. srečanje starejših krajanov svoje krajevtvne skupnosti v prostorih osnovne šole GUSTAV V ŠILIH na katerem so posebno pozornost izkazali li vsem, ki so letos, ali pa še boido napolnili 70., 7575., 80 in 85 let, nekaj pa je celo starejših, prejeli so o čestitke in skromno darilce. Sredstva za sre-
čanje je prispevala krajevna skupnost CENTER-levi breg, bogat kulturni program pa je pripravil kolektiv osnovne šole GUSTAV ŠILIH. Krajevni skupnosti, kolektivu osnovne šole, skratka vsem, ki so to srečanje omogočili, se v imenu vseh starejših krajanov levega brega zahvaljuje odbor rdečega križa CENTER-levi breg in želi vsem krajanom in sodelavcem ZDRAVO, SREČNO IN MIRNO NOVO LETO. Predsednica KO RK
Stanislava KOVIČ
OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje
>Q*.VA<M>	"	j.-., .
A c>s
čestitamo za praznik
obdobje, ki smo mu dali vsebino
'"NOVO V TITOVEM VELENJU ^
Obiščite novo prodajalno na Stantetovi 2 (Kardeljeva ploščad)
i/oiocen HENETl
m ^ JCUD,° Marketing studio
VELETON STUDIO
—	komisijska trgovina glasbenih inštrumentov
—	glasbena agencija
—	audio-video usluge
—	produkcija TV in filmskih programov
in
HEKOM MARKETING
—	zastopstvo prodaje domačih in tujih firm
—	propaganda
Nudimo:
—	glasbene inštrumente po nizkih angleških cenah {klaviature YAMAHA. ROLAND. AKA1. zvočniki J B L. FANE. CELECTION. TURBOSAUND. mikrofoni SHURE. SAMSON. AKG. kitare FENDER. SCHECTER. WASBORN. ojačevalci MARS-HALL Ud.. .
—	hišne alarmne naprave
—	ekskhtzivni program svetil za pisarniške in stanovanjske prostore ter diskoteke
—	napisne reklamne plošče (elektronske, lamelneI
DELOVNI ČAS:
I___
PON. - PET. od 9-19 ure SOBOTA od 9-13 ure
tel. 854-268
J
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
^ AVTO CIEI-JIE
Partizanska 3, Titovo Velenje
g—■ Delavska pDj univerza Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem pa udeležencem naših izobraževalnih oblik čestitamo
za praznik republike!
DELOVNA ORGANIZACIJA P. O
RTC GOLTIE
63330 MOZIRJE, Žekovec
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa našim obiskovalcem želimo prijetno praznovanje dneva republike!
Veseli bomo vašega obiska, pričakujemo vas!
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA n sol o
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA scstanj
- ; ' . • t-. .: --. ■ ■•••'•.•
Vsem občanom in delovnim ljudem,
posebej pa našim kupcem v Blagovnicah Gorica in Šoštanj,
ter ostalih poslovnih enotah v Šmartnem ob Paki, Velenju,
Šoštanju in v Gaberkah
čestitamo k 29. novembru
ter se priporočamo za nakup še vnaprej.
- "S	.10
PRAZNIČNE ČESTITKE
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Tovarna usnja proizvaja kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst.
V temeljni organizaciji deluje še obrat za izdelavo usnjene konfekcije in zaščitnih sredstev.
Tovarne »^VP**« £.
•asu **da

Prešernova 7 Titovo Velenje Telefon: 063/856-742
Stopite i/ DEKORATIVO in izberite novoletno darilo.
Ob dnevu republike čestitamo vsem našim strankam in delovnim ljudem.
Po naročilu izdelujemo vse vrste lamelnih in panelnih zaves, okrasnih rolet in avtoprevlek.
ZA PRAZNIČNE DNI OB KONCU LETA VAM NUDIMO LEPO IZBIRO PRTOV Z NOVOLETNIMI MOTIVI; ZA NAJMLAJŠE PA TUDI IGRAČE.
a Rudarsko elektroenergetski kombinat
Franc Leskošek Luka
Titovo Velenje
rek
RLV TEŠ ESO SIPAK APS TISK
Čestitke za dan republike
PRI LIPI — čestitka
SAMOPOSTREŽBA URBANC iTkr/^
FLORJAN 276, ŠOŠTANJ J^l& i£ffjUr il
TELEFON: 063/882-387	^	*"	-1
Pričakujemo vas vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 15.30. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, ob nedeljah pa od 9. do 10. ure!
V ponedeljek, 27. novembra bo odprto od 8. do 15.30. ure.
BOGATA PREDPRAZNIČNA PONUDBA PO UGODNIH CENAH!
VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN NAŠIM OBISKOVALCEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU.
CORIDA
ČEVLJARSTVO M USNJENA GALANTERIJA

ŠALEK 89
TITOVO
VELENJE
—	popravila čevljev, torbic, kovčkov, usnjenih oblačil
—	prodaja torbic, denarnic, pasov, poslovnih kovčkov
Vsak dan od 7. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
CORIDA VAS PRIČAKUJE, ZAUPAJTE JI!
Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku republike — 29. novembru!
nama
V decembru so za vas pripravili v restavraciji Nama v Titovem Velenju mesec RIBJIH JEDI.
Ker čas hiti, razmislite že sedaj o organizaciji novoletnih prireditev v restavraciji Nama Titovo Velenje.
DOBRODOŠLI!
Vsem našim obiskovalcem želimo prijetno praznovanje dneva republike — 29. novembra.
mira hudovernik, in» 4.
IZDELUJEMO:
—	lesene konstrukcije po naročilu
—	leseno embalažo
—	palete in
—	jesene obloge vseh vrst.
tesarstvo
63320 titovo velenj« cesta tale« 7 t»l. 063 / 856-725
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku republike — 29. novembru in se priporočamo!
£
ELEKTROTEHNA
SOZD ELEKTROTEHNA
Proizvodnja in trgovina
Ljubljana,
Titova 51

a

ob dnjemt>rU .iudeT n ^nir>P°r0Ča
m delo
Ml MED SEBOJ
Kaj nas zbližuje — kaj razdvaja?
29. november je še vedno praznik, ob katerem se pomudimo, pa čeprav nas politične strasti in gospodarska kriza ne navdajajo s kakšnim posebnim optimizmom. Še več! Šestinštirideset let po Avnoju se zopet prebijamo skozi skrajno mučno in mračno obdobje svojega skupnega bivanja. Vsak novi dan boleče razdira stare iluzije in videti je, da nismo sposobni potegniti
voza iz balkanskega civilizacijskega, kulturnega in gospodarskega močvirja. Nekateri medklici močno zlovešče in grozeče odmevajo.
Kaj nas, narode, ob tej megleni prihodnosti povezuje, kaj razdružuje? Takole so nekateri naši ljudje spletali svoje misli.
Franc Vedenik	Vinko Ivešič
Moji prijatelji so različnih narodnosti — Hrvati, Srbi, Slovenci, Makedonci... Ker pomemben je človek, ne to, katere narodnosti je ta človek.«
w ■ »innrvvvv vvvs^wjwwA*iuuuutMnnnnnnfvyyvvwMSW^^
Zelo rad bi rekel, da je precej več tistega, kar nas združuje in le malo različic, ki nas razdvajajo. Pa temu ni tako. Združuje nas zgodovina, ostale vezi so nastale kasneje — gospodarske,... Kultura življenja je pri nas drugačna kot v ostalih republikah in pokrajinah, miselnost o nekaterih vprašanjih in še kaj pa bi lahko uvrstili med »krivce« nesoglasij. Vse se dogaja pod plaščem politike, vendar ne politike v bazi, ampak v vrhovih. Pri vsem tem pa me med drugim močno moti tudi medijska vojna, ki ne koristi nikomur.
Branko Topič
»Že šest let živim med Slovenci v Titovem Velenju, prihajam pa iz Srbije, kamor se vedno rad vračam. Vsem vedno povem, da zaradi tega, ker sem priseljenec v Titovem Velenju nikjer in nikoli nisem imel nobenega problema. Tega nisem občutil, niti pri delu niti v prostem času.
Alojz Podgoršek
Matjaž Natek
Milan Robnik
»Kaže, da nas trenutno združuje samo delo, politika zbližujejo le splošni skupni in jezikovne prepreke nas ne interesi, razdružujejo pa nas bodo.«
različna zgodovina, kultura ___
in še kaj, v zadnjem času pa predvsem popolnoma različne informacije, njihovo omejevanje ali poudarjanje, kakor pač komu paše in koristi. Žalostno je, da sem ob drugačnem razmišjanju avtomatično kriv, ker sem pač Slovenec. Imam znance in prijatelje tudi iz drugih republik, veliko se pogovarjamo, ob tem pa se podzavestno bojim, da bom koga s svojim mnenjem takoj užalil, če bom drugače mislil. To je svojevrstna šok terapija. Sicer pa
sem prepričan, da nas lahko__
sedaj, bi se človek prej vpraša, kdo nas je združil in s kakšnim ciljem. Težko je razumeti drug drugega ob različnih pogledih na življenjska vprašanja in izbiro poti do rešitev. Namesto, da bi gradili na zdravih in trdnih temeljih, iščemo izgovore, prelagamo odgovornost drug na drugega. Različni pogledi, mišljenja, kultura pa še ne pomenijo, da ne bi mogli živeti v sožitju. Nesoglasij gotovo ne bomo rešili z medijskimi obtoževanji, mitingi, ampak z veliko mero strpnosti, dialogi in z uvajanjem ekonomskih zakonitosti ter drugačnim odnosom do dela.«
»Težko je danes govoriti o tem, kaj nas združuje. Vendar menim, da je to domovina. Ta bi morala biti takšna, da bi zagotavljala suverenost vseh narodov in narodnosti v njej. Tega pa ne bo mogoče doseči tako dolgo, dokler vse republike in pokrajine ne bodo dosegle podobne gospodarske ravni. Osnova vsemu pa je seveda delo. V zadnjem času nas poleg ekonomskih razlik ločuje nestrpnost, sile, grožnje posameznikov (ne narodov), različni pogledi na razvoj, na pot v prihodnost, tudi na življenje. Ideali enotnosti postajajo sanje in občutek imam, da ne bo nikoli več tako kot je bilo, pa naj bo enotnost pisana z malo ali veliko začetnico. Rešitev? Po naravi sem optimist in morda
»Pred 15 leti sem prišel v Sldvenijo, si tu ustvaril družino in živim življenje, prilagojeno mojim zmožnostim in sposobnostim. Torej tako kot večina drugih družin v Sloveniji. Ne morem verjeti, da bratstvo in enotnost postajata vse bolj besedi preteklosti. Vse do nedavnega sta narode in narodnosti Jugoslavije družili medsebojno spoštovanje, svoboda misli, hotenja živeti v enakopravni svobodni družbi. Politika, ki je na oblasti, je naredila svoje. Tako se različni pogledi o posameznih vprašanjih razlagajo preveč alarmantno, ni strpnosti, ne zaupanja. Vsako drugačno mnenje o nečem je vredno že obsojanja. Nasilno vsiljevanje mnenj in idej še nikoli ni bilo dobro. Prej nasprotno. Vso težo odgovornosti za razvoj nosijo sedaj re-
publike. Skrajni čas je, da zveza komunistov stopi z oblasti, da se preimenuje v stranka. Na oblasti naj bo tisti, katerega program si bo pridobil največ zaupanja ljudi.«
Herma Groznik
Milorad Šikman
Petar Miljanovič
»Ne vidim prav nobene stične točke, ki bi nas združevala. Ob vsem, kar se dogaja
bosta malo več strpnosti, priznanje tistega, da je nekdo več ustvaril, le uredila razmere.«
Pripadam generaciji, ki je v ranem otroštvu občutila čar osvoboditve, zanesenosti pri obnovi porušene domovine, se kasneje šolala brez štipendij v velikem materialnem pomanjkanju, generaciji, ki se je s poklicnim navdušenjem veselila svoje prve zaposlitve.
Množično smo se udeleževali mladinskih delovnih akcij in pri tem tkali nepozabna prijateljstva po vsej Jugoslaviji. Dobri dve desetletji smo bili priča resnični kulturni in gospodarski rasti Jugoslavije. Iskreno smo se veselili vseh osebnih, materialnih dobrin, ki so bile v tistih časih resnično plod lastnega dela. Kar naenkrat pa smo zaskrbljeni ugotavljali vedno večji razkorak med našimi usmeritvami in prakso. Vse, kar so dolgo obljubljali slehernemu človeku v socializmu, so si največkrat brez dela prisvajali le nekateri.
Bili smo priča veliki eroziji morale, skoraj neverjetni sa-mopašnosti in samoljubju mnogih tistih, ki so jim ljudje najbolj zaupali. Rada bi poudarila, da nismo bili slepi in gluhi za vse, kar se je dogaja-
lo slabega okoli nas. Gluhi so bili le tisti, ki bi morali imeti najbolj prefinjen posluh za ljudi. Začutili smo, da je bilo leto 1968 tisto, ki bi moralo biti prelomno, če bi želeli, da bi socializem res zaživel. Preživeli smo ničkoliko do konca izpeljanih reform.
Naš voz pa je kljub opozarjanju drvel navzdol in se danes ustavil povsem na dnu. Kaj nas torej po tolikih letih razdružuje in združuje v Jugoslaviji?
Moje mnenje je, da nas razdružujejo in to povsem načrtno, s povsem jasnimi cilji svojemu delu nedorasli in za moj okus skrajno primitivni posamezni »vrhunski« politiki. Razdružuje nas naravnost neverjetno neznanje političnega dialoga, skrajno pomanjkanje osnovne človeške sposobnosti prisluhniti sočloveku in se vživeti vanj.
Pogosto obžalujem, da odrasli niso otroci. Otroci se namreč nevarnih in usodnih iger naveličajo veliko hitreje kot odrasli. Skrbijo me naši povsem različni pogledi na razrešitev hude gospodarske krize. Bojim se, da bodo nekateri prepozno spoznali, da lačen otrok joče veliko glasneje kot sit. Strah me je, da se je v mnoga »podhranje-na« telesa po vsej Jugoslaviji že preveč zažrl črv nacionalnega sovraštva.
In kaj nas združuje?
Prepričana sem, da si sleherni prebivalec Jugoslavije želi osebno svobodo, boljši, višji standard, večjo socialno varnost in zahvaljujoč najbrž moji naivnosti še vedno mislim, da si večina ljudi želi mir, mir, ki bo možen le s prevlado razuma.«
Po narodnosti sem Srb, po prepričanju Jugoslovan, že dvajset let pa živim in ustvarjam v Titovem Velenju. To, kar se dogaja zadnje čase pa je čista neumnost! Recimo — prepričan sem, da preveč časa posvečamo 1. decembru in prihodu Srbov in Črnogorcev v Ljubljano. Tega ne odobravam, ker nihče ne more v goste, če ni povabljen ali če ni iz določenih razlogov zaželen.
Koristneje bi bilo, ko bi se ukvarjali s tem, kako bomo delali, da nam bo bolje. Poglejte naše mesto — pravi vzor sožitja med narodi in narodnostmi je. Ali pa poglejte moj kolektiv — Rekov Rudnik lignita Velenje, ali pa moj tozd, kjer nas je zaposlenih 620 delavcev, zelo razli-
čnih narodnosti, pa nobenih težav. Nas na rudniku nič ne razdvaja, druži pa nas — dobro delo, ne glede na to katere narodnosti je kdo, cilj nam je isti.«
ko rečem, da nas lahko združuje le pošteno delo, ne glede na izobrazbo, delovno mesto, ne glede na narodnost. Lepo mi je v Nazarjah, s kolegi in sodelavci se razumem, ne glede na različna mišljenja, cenim jih po njihovem srcu, po tem, koliko so res ljudje, razumem se z vsemi, ki res pridno delajo, pa pri tem ni pomembno od kod so. Le pridno delo nas lahko združi, vse drugo nas razdružuje. Mitingi? Naj jih organizirajo, vendar po zdravi pameti in ne na račun delovnega časa in družbenih stroškov, pa brez najrazličnejših pretiravanj, ki le povečujejo razdor.«
Sicer doma iz Tesliča v Bosni in Hercegovini: »Že precej let sem v Nazarjah in lah-
I !
Kulturni center Ivan Napotnik
Tudi obnove bogatijo kulturo
Čeprav je denarja v teh težkih gospodarskih pogojih za kulturo vse manj, je uspelo Kulturnemu centru Ivan Napotnik v letošnjem letu marsikaj uresničiti in to tudi pri obnovi nekaterih objektov. Do polletja je sicer kazalo, da z načrtovanimi naložbami ne bo nič, potem pa se je počasi začelo premikati. Najprej so obnovili ploščad pred Domom kulture, ki je bila v obupnem stanju in so jih celo komunalni inšpektorji opozarjali na nevarnost, ki tod grozi pešcem. Pri tej obnovi kulturnemu centru krajevna skupnost ni pomagala, več razumevanja je pokazala komunalna skupnost, del denarja pa je prispevala tudi kulturna skupnost. Po besedah Ravnatelja kulturnega centra Vlada Vrbi-ča, je sedaj ploščad urejena tako, da bo lahko »počakala« na celovito (načrtovano) obnovo Titovega trga.
Mnogo večja letošnja naložba je obnova velenjskega gradu. Pri tej naložbi Kulturnega centra sodelujeta občinska in republiška kulturna skupnost, dela pa potekajo pod strogim nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja. Že pozimi se je Kulturni center dogovoril za obnovo fasade celotnega grajskega jedra, to je več ko tri tisoč kvadratnih metrov površine. Z izvajalci so imeli veliko težav, tako da so šele sedaj, po treh mesecih prekoračitve dogovorjenih rokov, odstranili gradbene odre. Vseeno so zadovoljni, saj je grad lep, bel biser, ki se ponosno dviga nad Titovim Velenjem in ga ni mogoče prezreti, če se pripeljete v naš kraj iz celjske ali slovenjgraške smeri. V nekaj dneh bodo spet poskrbeli za njegovo razsvetljavo, tako da se bo v vsej svoji veli-čini kazal tudi ponoči.
K obnovitvi gradu sodi tudi pešpot. Pri gradnji slednje se je prav tako močno zatikalo, prev-sem pri pridobitvi dovoljenja za gradnjo. V jesenskih mes jcih so vendarle dobili ustrezen doku-mient in pospešili dela, ki kljub zaihtevnemu terenu dobro napredujejo, a zimski mraz jih bo ver-jettno prekinil.
Naslednja naložba je Kav-čmikova domačija. Na tem izjem-nesm etnološkem spomeniku, v Zaavodnjah, je imel Kulturni cen-tetr v načrtu precej več del kot jiimjih je uspelo uresničiti. Misli-
li so, da hodo to domačijo, podobne v. srednji Evropi ni, saj gre celo za predhodnico črne kuhinje (tu je en sam prostor, brez dimnika, ki ga še niso poznali), v celoti obnovili letos. Pa se je zataknilo pri instalacijah in vodovodu, medtem ko so druga dela v glavnem končana. Zato računajo, da bo ta obsežna naloga v prihodnjem letu resnično zaključena. Z dobrimi označbami in primerno ureditvijo poti do nje pa bodo poskrbeli, da si bo kmetijo ogledalo čim več obiskovalcev.
Prejšnji teden so sklenili še eno pomembno nalogo. Obnovili
Grad je dobil novo obleko.
Kultura povezuje ljudi
so tla v Galeriji, ob tem pa ugotovili, da bo treba čimprej z dodatno konstrukcijo ojačati spodnje prostore, saj je nosilna plošča močno razpokana.
In od kod Kulturnemu centru denar za vse to?
»Občinska kulturna skupnost nam ne zagotavlja zadostnih sredstev. Ko izplačamo osebne dohodke, nam še za dejavnost ostane bore malo,« pravi Vlado Vrbič. »Na več razumevanja smo naleteli pri republiški kulturni skupnosti, kjer so še zlasti doumeli potrebo po obnovi velenjskega gradu. Pa tudi v delovnih kolektivih niso malodušni do kulture. Dosegli smo na primer, da je Gorenje pokrovitelj naših prireditev, predvsem nam z določenim mecenstvom omogoča, da lahko o prireditvah, ki jih pripravljamo, obveščamo javnost. Z njimi sodelujemo tudi drugače, med drugim jim pripravljamo projekt »Zgodovina Gorenja«. Takšnega sodelovanja, predvsem na področju prireditvene dejavnosti, pa je veliko še v ostalih delovnih okoljih.
B. Z.
DATI VELENJU DUŠO!
To je izjavil direktor velenjske Name v pogovoru. Mimogrede je poleg mnogo ostalih kulturnih prireditev v veleblagovnici navrgel še uspešen kostanjev piknik.
Velenje se še dolgo ne bo zlilo v socialno zaključeno enoto, saj je predvsem migracijsko. Pa vendar: Kulturni center z ZKO in Kulturno skupnostjo je uspel pripraviti mnogo prireditev, ki bi bile v čast vsakemu slovenskemu mestu. Gledališki in glasbeni abonma sta stekla.
Prav v velenjski Nami pa je tiho in skoraj neopazno zraslo kulturno svetišče, ki je že v letih doslej imelo mnogo obiskovalcev. Poglejte: v zgornjih prostorih trgovine,je likovni prostor. Spodaj in pred stavbo «e v poletnih mesecih niza vrsta priredi-
tev. »Kdo sodeluje?« »Vsi prostovoljno.« Prireditev ne plačujemo. Pred dnevi je v Nami mimogrede gostovala beloruska folklora.
Sedaj načrtujemo mesec prireditev. Kulturni center nam pomaga. Eno izložbenih oken je stalno razstavišče. Sedaj je v njem Prvi šolski dan, etnološko urejen, in estetsko.«
»Pa decembra?« »Vsak dan bo prireditev. Z javnim vabilom smo pridobili sodelavce. V izložbenem oknu pripravljajo Miklavža in narodne noše.«
»Pa sodelavci za kulturno prireditve?«
Velenjska glasbena šola, ansambel Mladi prijatelji — zmagovalec na Graški gori, pa. folklora iz Šmartnega ob Paki, pre-dice iz Velenja in še in še. Vmes bodo razne demonstracije in po-skušnje izdelkov od vina do sfa-ščic.«
Direktor Ribič je za trenutek pomislil, in že sva bila pri na-
slednji misli: Mesto je treba narediti, ga bolj povezati. Tudi anketo o teh prireditvah, ki potekajo že več let, je bila pozitivna. Kar 97 % anketirancev je odgovorilo, da s takimi prireditvami nadaljujmo! Sam sem ustavil pet potrošnikov in le eden mi je odgovoril, da ne mara prireditev.
Sam sem bil lani med potrošniki prav v teh urah tihe sreče. Pevci so razveseljevali prostor in nikomur v blagovnici ni ušla niti beseda. Ali se sploh zavedamo sreče, ki nam jo kdo ponuja?! Kajti slišati pesem ali glasbo, pomeni biti pomirjen, odtrgan od stoterih dnevnih skrbi. Prav zato so vsi dnevi decembra v Nami praznik.
Veseli smo lahko, da se tudi tak delček neformalne kultur-noumetniške dejavnosti pojavi kot ogenjček v trgovini, živem stikališču nas vseh.
Veselimo se torej!
Viš
Šmartno ob Paki
Turizem trka na vrata
Vse kaže, da bo pobuda nekaterih krajanov Sinartnega ob Paki, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, izrečena na lanskem ekološkem jesenskem shodu v kraju, padla na ugodna tla. Prejšnji konec tedna so se namreč na seji zbrali člani odora za ustanovitev turističnega društva v tretjem največjem kraju Šaleške doline.
Dileme o tem, ali je sploh smiselna ustanovitev slednjega v kraju, ni. Že zaradi njegove prednostne naloge — skrb za urejeno podobo hiš, okolice in kraja nasploh — ne. Ničmanjša pa naj ne bi bila ob tem tudi njegova vloga v prizadevanjih za razvoj turizma, za ponudbo v Šmartnem ob
Paki. Z nasveti, organiziranjem raznih oblik pomoči, akcijami naj bi bilo življenje v kraju pestrejše in lepše, saj kot so dejali na ekološkem shodu, kakovost življenja ni le v hrani in pijači, ampak tudi v kulturi bivanja.
Ob smiselnosti ne gre zanemariti tudi možnosti. Tudi te so. Dajejo jih nekatere naravne danosti ter načrti, ki jih ima krajevna skupnost z razvojem turizma v kraju. Ustanovitev turističnega društva pa spodbuja tudi volja in zanimanje krajanov za to dejavnost.
Na petkovem informativnem sestanku člani odbora niso le proučili smiselnosti in možnosti ustanovitve društva v Šmartnem ob Paki, ampak so se tudi dogovorili o področjih delovanja ter
Krajevna skupnost Šmartno Velenje Sporočite prireditve
O delovanju Društva prijateljev mladine v tejj krajevni skupnosti ni ne duha ne sluha, prrazni prostori čakajo, novoletne prireditve se bližajo,... Kakšen posameznik bi se še naišel, da bi pomagal, a tistega, ki bi bil pri-prravljen voditi to delo pa ni in ni. Stvar je se-daij takšna, da se je imenoval iniciativni od-bo>r, ki bo poskušal stvar premakniti z mrtve
točke naprej in sled tega vabimo vse, še posebej stroko (prosvetne in vzgojne delavce), da se prvi ponedeljek v decembru ob 17. uri oglasijo v domu krajanov in da se končno imenuje prepotreben odbor DPM. Je težko žrtvovati nekaj svojega prostega časa za naše mlado bogastvo? Ne bi smelo!
Zdrav ko Golob
Čas je, da začnemo načrtovati aktivnosti za prihodnje leto. Na to opozarja tudi koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci SZDL Velenje, ki bi rad tudi za prihodnje leto uskladil program pomembnejših prireditev.
Zato prosijo organizacije, društva in vse, ki nameravajo pripraviti prireditve širšega pomena, da jih o tem obvestijo do sredine decembra.	(mz)
V tuji deželi se redi kot r trnjem stanovanju!
Gny Abecassis
Človek je kakor ladja. Utrmjem se me r svoje staro pristanišče.
J. Knttel
izbrali posamezne nosilce nalog. Naslednji korak, ki ga nameravajo storiti, je priprava delovnega programa in izvedba ustanovnega zbora prihodnji mesec.
V turistično društvo naj bi bili vključeni vsi krajani: tisti, ki tako ali drugače že sedaj delajo na raznih področjih življenja in dela kot tudi doslej neaktivni. Če bodo pihali vsi v isti rog s člani odbora za ustanovitev društva, potem uspehi gotovo ne bodo izostali.
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki naj bi bila »pomlajena« že prihodnje pomlad. Upamo, da bodo imeli volje, zagnanosti iz elana dovolj ne le prvo leto delovanja, ampak da jim omenjenega ne bo zmanjkalo tudi v prihod-
"ie-	t. p.
ndaluzija — srce Španije
Renata NATEK-HVDARIN
Večja mesta imajo navadno nelekaj, kar se vtisne človeku za veedno v spomin. Sevilla ima GI-RA\LDO. Daleč po ravnini, ki se razizprostira okrog Seville je videti GliIRALDO. Andaluzijski kmetje v p potu svojega obraza kažejo na-njcjo in pravijo s svetlimi očmi: »GGlejte, tam je Sevilla.« GIRAL-DAA je veternica in na vrhu stolpa stooji bronasta postava — ženske, ki j predstavlja vero in se vrti pri najajmanjši sapici. To je simbol meiesta, ki ima sijajno zgodovino, ki : sega globoko v stari vek, ka-konr zgodovina skoraj vseh južno evropskih mest. Vso svojo prete-kloiost je živelo mesto v sončnem veseselju, vedno praznično, vedno sla\avljeno, ščitilo ga je mogočno svefetišče sončnega boga. Vsako pololetje, ko je doseglo sonce višino o svoje poti, so najlepše deklice nososile po mestu kip boginje lju-bezezni. Mladenke, ki se ji niso po-kloionile so obsodili na smrt. Toda Sevevilla pozna samo dve taki de-klidici, sestri JUSTO in RUFINO, ki si sta postali zaščitnici mesta.
h Iz rimske dobe hrani mesto mahalo spomenikov, novo obdobje za i mesto se je pričelo za časa , MAIAVROV. Rodovitno zemljo so prepepletli z mrežo kanalov, začeli so f pridobivati različne kovine, gojibjiii sviloprejo, bujna filozofija je u; ustvarila čudovite stavbe. Svi-lenana industrija je samo v Sevilli zapoposlovala 150.000 delavcev in po o reki GUADALQUIVIR so pluliule trgovske ladje. Mesto ima ie IC 10 metrov nadmorske višine.
Sevilla je sprejela z največjimi častmi Krištofa Kolumba po vrnitvi iz Amerike 1493 leta in mnogo, mnogo let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sevillo, kjer je Kolumb našel svoj poslednji dom. Sevillski temperament, ta tako južnjaški temperament Seville je inspiriral mnoge umetnike, glasbenike, le kdo ne pozna DON JUANA, FI-GAROVE SVATBE, SEVILJ-SKEGA BRIVCA in znamenite KARMEN. Značilna mestna četrt, v njeni neposredni bližini so tudi največje znamenitosti se imenuje SANTA CRUZ, ki je tudi najstarejši del mesta med GI-RALDO in 3. največjo katedralo na svetu.
Katedrala je bila zgrajena v času od 1402 do 1506 leta, dolga je 116 m in široka 76 metrov, ima 56 kapel in v največji je grobnica Ferdinanda III. V osrednjem delu je grobnica Krištofa Kolumba, ki je umrl na Kubi, a so njegove posmrtne ostanke leta 1899 prenesli v Sevillo. Katedrala je okrašena s prekrasnimi slikam; dveh velikih umetnikov, domačinov, ki sta se rodila v Sevilli — Murilla in Velasqueza.
Sevilla je 4. največje mesto v Španiji in zelo pomembno industrijsko središče, predvsem tekstilne in tobačne industrije. Če ste slučajno v Sevilli v nedeljo, ne smete zamuditi KORIDO. Korida je predstava, ki se odvija samo v nedeljo popoldan in izhaja že iz antičnih verskih obredov. Po ljudskem verovanju
predstavlja bik smrt, zato se je treba z njim bojevati in ga premagovati. Bikoborbe izhajajo iz 13. stoletja, čeprav so bile manj krute, kot danes. Bik se je lahko boril večkrat, se pravi, če je preživel prvo borbo, se je lahko vrnil v areno. Danes je bik, ki je izbran za areno že obsojen na
smrt, samo ob izjemni hrabrosti lahko občinstvo zahteva njegovo pomilostitev. Španci po vsaki ko-ridi zavijejo v najbližji lokal, kjer se debate nadaljujejo. No kot pravi Jugoslovani, sem tudi jaz zavila v tipično gostilno, kjer so tla pokrita z zemljo in kjer se pije SANGRIJA, pijača narejena
K sliki: Fiesta r Sevilli
iz vina, sadnih sokov, največkrat pomarančnega in nekaterih začimb, ter veliko ledu. V Španiji brez sangrije ne gre, a to je pijača, ki jo Spanci nikoli ne pijejo, verjetno zato, ker jo povsod ponujajo in je nekaj tipično turističnega, kar pa konec koncev ni slabo, saj turizem prinese Španiji 18-krat več deviz, kot pa naši Jugoslaviji.
To sigurno ne pomeni, da je Španija 18-krat lepša in boljša, kot Jugoslavija, temveč, da znajo mnogo bolje iztržiti vsak dinar.
Obiskala sem še nekaj manjših andaluzijskih mest in vasi, a ostala mi je še ena tipična znamenitost — mesto EL CORDO-BES ali CORDOBA. Nekoč je Cordoba pomenila na svetu to, kar danes pomeni Pariš: sedež lepote, znanosti, umetnosti, mesto univerz, žarišče kulture. Cordoba je bilo prvo mesto na svetu, ki je bilo tlakovano, ki si je napravilo cestne svetilke. Na višku svojega razvoja je imela 1000 šol, 50 bolnišnic, knjižnico z več kot pol milijona zvezkov, 900 kopališč, 600 mošej in tako naprej, in to je bilo pred več kot 1000 leti. Cordoba je imela takrat skoraj milijon prebivalcev, danes pa je drugo največje mesto Andaluzije in šteje le še 280.000 prebivalcev. Svoj višek je mesto doživelo za časa ABDERRHMANA III. (912—961) in kot vsa andaluzijska mesta, ima tudi Cordoba svojo največjo znamenitost, mo-šejo ali MESKITO iz 8. stoletja, ki je ravno tako, kot krščanska katedrala v Sevilli, izjemnih razsežnosti saj meri v dolžino 179 metrov in v širino 128 m, mošejo so gradili 200 let in še danes je največja mošeja v Evropi. Obdana je z obzidjem, do 20 metrov visokim, prvotno je bila zgrajena
iz 19 ladij, zato je imela tudi 19 vhodov, danes sta ostala le še dva. Prvotno je bila meskita zgrajena na 1013 stebrih, do danes se jih je ohranilo 851. To so čudoviti stebri, ki so povezani z loki in dajejo občutek labirinta. Celotna površina MESKITE znaša 23.000 m'.
Spoznam dve američanki, ki se že 10 mesecev potepata po Evropi in skupaj gremo pogledat rojstno hišo SENEKE, Neronovega učitelja. Seneka je bil avtor številnih spisov in pisem. Pisma Lit-viju. Njegov nauk je imel velik vpliv na staro rimsko družbo, pa tudi na krščansko, še posebej njegova filozofska misel + ideja, o enakosti med ljudmi. Seneka se je rodil v Cordobi, a nikoli ni živel v svojem rojstnem mestu. Z mojima znankama, ki odkrivata Evropo že skoraj leto dni, se kle-petaje odpravimo na most čez reko Quadalquivir — Rimski most. Med pogovorom mi povesta, da sta porabili v 10 mesecih 3000 S vsaka, da prenočujeta po študentskih domovih, da. sta vso zimsko garderobo prodali, da sta prepotovali celo Evropo.
Bili sta tudi v Jugoslaviji, v Dubrovniku, Mostarju in še nekaterih drugih mestih, bili sta navdušeni nad našimi lepotami, naravo, morjem, zgodovino, malo manj nad vsem ostalim. Skušala sem jima dopovedati nekatere stvari, ju prepričati,' a žal sta svoj vtis že dobili.
Kako žalostno, ko takole, čisto na drugem koncu Evrope, poslušaš pripombe o svoji domovini. Lahko sem pravzaprav srečna, ker imam možnost spoznavati tudi drugačen svet in Andaluzija to gotovo je.
(konec)
Grem na tekmo
Presenetljivi in pomembni točki
TREŠNJEVKArVELENJE 19:20 (9:10)
VELENJE: Lakič, Karič 7, Golic 1, Topič 2, Zidar 5, Katic, Oder 4, Hudej, Vičar 1, Jan, Ikič, Hrast.
Na gostovanju v Zagrebu so rokometašice Velenja prijetno presenetile in se nepričakovano veselile obeh točk. Razen v začetku so bile vse srečanje boljše nasprotnice, pa vendar je o zmagovalkah odločala razburljiva končnica. Gostje so imele tudi nekaj sreče, sicer pa je njihova zmaga zaslužena, tudi zaradi podatka, da so streljale kar sedem sedemmetrovk manj kot domače. Sedaj so v sredini lestvice v skupini izenačenih ekip, s štirimi točkami zaostanka za vodilnimi in štirimi prednosti pred Jedinstvom iz Tuzle, ki je na predzadnjem mestu, v soboto pa gostuje v Rdeči dvorani.
Kljub porazu četrti
BORAC :ŠOŠTANJ 24:22 (11:10)
ŠOŠTANJ: Ramšak, Krejan 2, Šerbec 4, Plaskan 2, Požun 4, Zol-ger 4, Vrečar 1, Lesjak 4, Voglar 1, Vajdl 1.
Rokometaši Šoštanja so gostovali pri Borcu v Travniku in v korektnem ter večinoma izenačenem srečanju izgubili. Tekma je bila enakovredna vse do sredine drugega polčasa, ko so domači povedli s petimi zadetki in odločili srečanje. Kljub porazu so Šoštanjčani na visokem četrtem mestu na čelu skupine ekip, ki pa za vodilno trojico krepko zaostajajo. Priložnost za utrditev položaja bodo imeli v soboto, ko se bodo v Rdeči dvorani pomerili z ekipo Splita.
Zmaga bi bila lahko
S pametno igro do točke
ELAN:ELKROJ 0:0
ELKROJ: Janko, Janežič, Mekiš, Grobelšek, Maglica, Božičevič, Bolko (Žurej), Hren, Turk, Da. Ermenc (Remic), Dr. Ermenc, Goste-čnik.
Nogometaši Elkroja so s taktično pametno in bolj zaprto igro v Novem mestu osvojili točko, ki jim lahko pride še kako prav. Domačini so zlasti v prvem polčasu imeli nekaj lepih priložnosti, zanesljivega Janka pa niso uspeli premagati. Do pomladi bodo nogometaši Elkroja prezimili na devetem mestu, vendar je razlika do predzadnjega Stola le točka, do zadnjega Pohorja pa tri.
Derbi gostiteljicam
TOPOLŠICA-KAJUH:LJUBNO GLIN 3:1
TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, M. Turk, J. in M. Hojak, Goltnik, Godec, Čelofiga, Kavnik in Pirtovšek.
LJUBNO GLIN: Skok, Jeraj, Detmar, Venek, D. in O. Jezernik, Rušnov, Marovt, Košica, Rcfelj in Močnik.
V lokalnem derbiju sta točki zasluženo ostali doma. Gostiteljice so šele v četrtem nizu strle odpor nekoliko oslabljenih gostij, predvsem zaradi boljšega začetnega udarca. Tekma je bila kvalitetna, igralke obeh ekip so se odlikovale tudi z borbenostjo in požrtvovalnostjo, rezultat pa je bil 3:1 (7,13,-10,2). Topolčanke so sedaj na tretjem mestu z enakim številom točk kot vodilni ekipi, Ljubenke pa z na- _
tančno polovičnim izkupičkom v sredini lestvice. V prihodnjem kolu	j • •
bodo igralke Topolšice —Kajuha gostovale v Kopru, Ljubenke pa se IVC 2113.111 C bodo v Gornjem gradu srečale z ljubljanskim Krimom.	D M	O J J
Odločila večja zbranost
TOPOLŠICA: AGROPLOD 3:0
TOPOLŠICA: Jezeršek, Per-feta, Nahtigal, Medved, Mihali-nec, Kugonič, Žigon, Lihteneker in Golob.
Na domačem igrišču so igralci Topolšice težje kot kaže rezultat premagali goste iz Ljutomera s 3:0 (12, 15, 12). Gostitelji so pričeli srečanje dokaj zmedeno in nepovezano, v končnicah posameznih setov pa so se vendarle zbrali, uredili svoje vrste in zasluženo na-digrali žilave goste. Zmago so dosegli težje kot so pričakovali, seveda pa tokrat niso prikazali svoje prave igre. Na lestvici so na petem mestu, v prihodnjem kolu pa bodo gostovali v Šempetru, ki je doslej v šestih kolih zmagal le enkrat.
D. M.
se višja
RUDAR :PARTIZAN HMEZAD 2:0 (1:0)
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Gabrič, Omič, Smajlo-vič (Golač), Pevnik, Muslimovič, Brdžanovič in Boškovič.
V sosedskem derbiju so velenjski nogometaši zasluženo slavili. Bili so boljši nasprotnik in so si pripravili veliko lepih priložnosti, vnovčili pa le dve. Z zadetkom Boškoviča so povedli že v 19. minuti, zlasti v drugem polčasu bi morali še večkrat zatresti gostujočo mrežo, uspešen pa je bil le Doler v 50. minuti. Igralci Rudarja so po jesenskem delu pristali na petem mestu, vendar z velikim zaostankom za vodilnimi, prevelike prednosti pred zasledovalci pa tudi nimajo, saj jih do predzadnjega Stola ločijo le tri točke. Zimski premor bo torej treba dobro izkoristiti.
Zmaga s slabo igro
ELEKTRA:RADGONA 105:93
ELEKTRA: Sevšek 13, Mrzel 13, Bogataj, Aljaž, Pašič 4, Dumbuya 8, Mlinšek 13, Lipnik 21, Maličevič, Plešej 16, Tomic 17.	s. B.
Košarkarji Elektre so prvi del prvenstva sklenili brez poraza. V zadnji tekmi sta se srečali neporažena ekipa in ekipa brez zmage in pričakovati je bilo rutinsko zmago. Toda gostje so kljub položaju na lestvici zaigrali zelo dobro, domačini pa slabo in tekma je bila vseskozi izenačena. Pri domačinih nihče ne zasluži pohvale, pri gostih pa je bil nerešljiva uganka Čavič, ki je dosegel kar 49 točk.
Patrolni pohod po poteh XIV. divizije
Postaja milice Velenje je pripravila zadnjo soboto, že dvanajsti tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije, ki se ga je udeležilo šestnajst ekip Postaj milice z območja Uprave za notranje zadeve iz Celja ter ekipa ZRVS Velenja. Ekipe so preizkušale svoje znanje iz prve pomoči, streljanja, topografije in zgodovinskega pohoda Štirinajste divizije, premagati pa so seveda morale tudi številne ovire na zastavljeni poti.
Največ znanja sta pokazali ekipi velenjske Postaje milice, osvojili sta prvo in drugo mesto. Miličniki iz Šentjurja so bili tretji, iz Laškega četrti, peto mesto pa je dosegla velenjska ekipa ZRVS. (mz)
Za slovo od jesenskega dela prvenstva so dvakrat premagali nasprotnega vratarja. Rudarjevi igralci so se izkazali tudi v obrambi, saj niso prejeli zadetka. Pri žogi Polovšak, levo Omič, v ozadju Pevnik in Doler (vos)
Za konec izletniške sezone »V neznano«
Poletje se je prevesilo v jesen, in ta v svojo drugo polovico. Dnevi so vse krajši in noči daljše. Počasi bo sneg pobelil gorske vrhove, potem se bo snežna odeja spuščala vse nižje, in nazadnje odela v belo spokojnost tudi dolino. Takrat se bo za večino ljubiteljev gora končala planinska sezona. Pospravili bodo opremo, in pričeli se bodo dolgi zimski večeri v katerih popusti tudi naš tako napet življenjski vsakdanjik. Misli se umirijo in češče pohite nazaj v poletje na čas brezskrbnih dopustniških dni, na ure in dneve preživete v naravi ali v visokogorskem svetu. Pozabljen je ves znoj pretočen pod vročim poletnim soncem. Pozabljene so boleče rame od .vedno pretežkega nahrbtnika, ter od skal, jeklenih vrvi in od klinov odrgnjene roke. Ostane samo spomin na lepe in nepozabne trenutke.
V večini planinskih društev se je že nekako ustalila navada, da zaključijo sezono skupnih pohodov z izletom »V neznano«, ki se bistveno razlikuje od ostalih v
tem, da nihče razen vodnika ne ve kam smo namenjeni. Te tradicije se držimo tudi šentiljski planinci, ki smo od našega matičnega društva prevzeli tudi to navado, da se na ta izlet odpravimo zavečer in se vračamo zjutraj. Noč preživimo v eni izmed planinskih koč. Bolj kot se bliža dan izleta, večja je nestrpnost »kam smo namenjeni — kdo bo uganil?«.
Potem pride dan, ki je določen za izlet. Zberemo se pred Pirho-vo gostilno, ki je sicer naša običajna izhodiščna točka. Ko se urin kazalec pomakne čez devetnajsto se spravimo v avtobus. Vodnik pobere listke na katerih smo poskušali ugotoviti naš cilj, še kratek pozdrav in odpeljemo se v noč neznanemu nasproti. Že na prvem križišču se nekaterim raztegne obraz v vesel in drugim kisel nasmeh, in tako je celo pot dokler ni naš cilj povsem znan. Tudi letos »odpove« našemu šoferju avtobus in tako ostanek poti prepešačimo ob svetlobi bate-
rijskih svetilk, brez večjih nezgod. Nekomu se je sicer postavila cesta pokonci in se je precej glasno zložil po vsej dolžini in širini. »Ni vajen hoje po ravnini« je bila strokovna razlaga vodnika. Kakorkoli že, končno smo le prispeli do našega cilja. Letos je naš vodnik s svojima pomočnikoma izbral Celjsko kočo, ki leži na višini 750 m. Tisti, ki so letos prehodili katero izmed planinskih poti, letos jih je bilo kar precej, so ta večer prejeli transverzalne značke. Pohodnica, ki je pravilno ugotovila naš cilj, je postala lastnica lepe steklenice z zanimivo vsebino. Podobno darilo si je prislužil tudi »Martin Krpan« najstarejši izmed bratov Jevšnik, ki skupaj sestavljajo najštevilnejšo planinsko družino v Šentilju. Nagrado je prejel za udeležbo na vseh naših letošnjih izletih.
Ob hrani, za katero pa smo morali pokazati tudi sami nekaj kuharskih veščin, dobri kapljici in ob obilo dobre volje smo preživeli lep in nepozaben večer.
Neutrudni trio »Franca Skorn-ška« je poskrbel, da smo se pošteno naplesali in bili tudi od zunaj mokri. Kdor je bil dobre volje je vriskal, do onemoglosti. Tisti, ki pa je imel slab večer je bil lepo tiho.
Na zahodu so že rdele v jutranji zarji mogočne Mozirske in Kamniške planine, globoko pod-nami se je prebujalo Celje, ko smo se za slovo postavili pred fotoaparat, da bomo imeli za spomin na naš drugi izlet »V neznano«.
M. Hrusti
Namizni tenis
ZTKO in občinski sindikalni svet bosta v nedeljo pripravila občinsko in sindikalno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za člane s pričetkom oh 9. uri. Tekmovanje bo v telovadnici podružnične šole v Pesju. Nastopijo lah-
ko ekipe krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, srednjih šol in prosto oblikovane ekipe. Ekipa šteje najmanj dva igralca z rezervo, prijave pa bodo sprejemali neposredno pred pri-četkom tekmovanja.
Sestanek vodij ekip za občinsko ligo v namiznem tenisu bo v ponedeljek, 4. decembra, v prostorih ZTKO na Foitovi 2, in sicer ob 19. uri.
Kegljačem Šoštanja ne gre in (ne gre. Tokrat so v Mariboru izgubili proti mladincem Konstruktorja, od katerih so nekateri že nastopili za prvo ekipo Konstruktorja. Šoštanjčani so v Maribor odpotovali precej oslabljeni, saj zaradi težav s službo niso mogli nastopiti Rajšter, S. Fidej in Černjavič, vendar to ne bi smelo biti opravičilo za hud poraz z razliko 243 kegljev. Ležerna igra ključnih igralcev in predaja vnaprej sta botrovali porazu s 5.007:4.764. Kegljali so: Ha-sičič 822, Križovnik 802, L. Fidej 792, Jovanovič 791, Kramer 780 in Aleksič 777. V 4. kolu bodo znova gostovali, tokrat pri Fužinarju na Ravnah. Po 3. kolu vodita ekipi Hmezada in Fuži-narja s po 6 točkami, Šoštanjčani pa so s Tekstilno na zadnjih dveh mestih brez točk.
L. Fidej
ROKOMET: 2. ZRL
Sobota, 25. U. — Rdeča dvorana
Ob 17.00: Velenje:Jedinstvo Ob 19.30: Šoštanj:Split
ODBOJKA:SOL -ŽENSKE
Sobota, 25. 11. — Koper
Koper Cimos:Topolšica Ka-juh
ODBOJKA: SOL -MOŠKI
Sobota, 25. 11. — Šempeter Šempeter :Topolšica
MALI NOGOMET:
Sobota, 25. 11. — Rdeča dvorana
Ob 15.15: KMN Titovo Velenje :Zagreb
Šah
V soboto in nedeljo je bil na Okroglem pri Kranju vikend turnir za slepe in slabovidne. Med 38 udeleženci iz vse Slovenije so predstavniki našega območja dosegli lepe rezultate. Ivan Mlačnik je bil tretji, Franc Mlačnik peti, Vikr Vrtačnik osmi, Franc Pun-gartnik in Valter Vrtačnik pa sta si z drugimi delila 23. do 30. mesto.
Viki Vrtačnik
Sejem bil je (ne)živ
Čeprav so do začetka koledarske zime še točno štirje tedni, začetek zime je 21. decembra ob 22.22, pa je že hladno kot pozimi. Čakamo le še na sneg. Za zdaj ga še ni. Morda je tudi to krivo, da tradicionalni smučarski sejem v Rdeči dvorani konec minulega tedna ni bil tako živ, kot so pričakovali njegovi prireditelji — člani smučarskega kluba Velenje. Prodajalcev je bilo še kar veliko, obiskovalcev precej manj, kupcev pa sploh malo. Očitno so temu krive tudi visoke cene smučarske opreme, kajti tudi stare si ne more vsakdo privoščiti; če pa si jo že, je treba zbrati še denar za drage vožnje. Organizatorji so želeli pritegniti obiskovalce tudi z žrebanjem. Pet vstopnic so izžrebali, nagrade, smuči Elan Comprex R, pa bodo dobili obiskovalci, ki so kupili vstopnice z naslednjimi številkami: I. nagrada: št. vstopnice 301, II. št. 296, III. št. 419, IV. št. 2.520 in V. št. 2.821.
Srečne izžrebance prosijo, da dvignete nagrade v prostorih SK Velenje, Kraigherjeva 8 a, v ponedeljek in četrtek med 17. in 18. uro, najkasneje do 7. decembra. (VOS)
Povabilo na izlet
Planinsko društvo Titovo Velenje vabi za Dan republike na enodnevni izlet na Ribniško kočo na Pohorju (1.530 m). Ob tej priložnosti se bomo spomnili 40-letnice otvoritve najvišje pohorske postojanke, obenem tudi 20-letnice obratovanja žičnice na Golte.
Odhod v sredo, dne 29. novembra 1989 ob 6.15 z rednim avtobusom. Hoje bo v teku dneva okoli 6 ur. Potrebna je zimska oprema.
M. 2.
IV. tek republike v Topolšici
Tekaška sekcija Gorenje prireja četrti Tek republike, ki bo 25. novembra 1989 popoldne v Topolšici.
Srečanje ljubiteljev teka v naravi prirejajo z namenom, preizkusiti svoje tekaške moči v teku na 10 km dolgi progi, organizatorji pa so poskrbeli tudi za plavanje v termalnem bazenu hotela Vesna.
Prijave v recepciji hotela v soboto od 13. do 14.50. Start teka bo pred hotelom ob 15. uri.
Za prijavnino 100.000 dinarjev bodo udeleženci imeli vstop v bazen in garderobe, dobili bodo čaj in malico. Vsak udeleženec pa tudi priznanje za udeležbo.
Klub malega nogometa Titovo Velenje
Prejšnjo soboto je bil redni občni zbor članov Kluba malega nogometa Titovo Velenje, na katerem so ocenili delo tega leta in sestavili bogat program dela tudi za naprej. Delo osemčlanskega izvršilnega odbora bo v bodoče vodil Roman Terglav.
Zdravko Golob



USNJENA GALANTERIJA
Rudi Pirečnik Šoštanj, Aškerčeva 11 063/881-125
BOGATA IZBIRA USNJENE GALANTERIJE, OBUTVE IN , MODNIH DODATKOV.
Obiščite prodajalni:
—w Titovem Velenju, Kardeljev trg 1, odprto od 15. do 19
ure
—v Šoštanju na Aškerčevi 11 pa je odprto od 6. do 19. ure.
Presenečeni boste nad pestro ponudbo in ugodnimi cenami! Ob dnevu republike — 29 novembru čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom in se priporočamo1
. . >.» —v	%
-v-
VLADIMIR KOTNIK
EXPRES KEMIČNO ČIŠČENJE
Cesta talcev 21
Titovo Velenje Tel.: 063/856-918
Ob dnevu republike — 29. novembru čestitamo vsem delovnim ljudem, posebej našim strankam!
Obiščite nas, hitro in kvalitetno vam bomo očistili tekstilne in usnjene izdelke!
Sol
S
PREVIŠIČ Šalek 90
Titovo Velenje Tel.: 063/858-893
Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vsabimo vas, da nas obiščete v prenovljenem sa-Iommi. POLEG MODNIH OBLAČIL VAM BOMO PONUDIM VSE VRSTE NAPITKOV.
Zaa 29. november — dan republike čestitamo vsem de-k»vnim ljudem in občanom.
URARSTVO
ROMAN BASTL
Stantetova 19 Titovo Velenje Tel.: 063/853-948
Priporočamo se za obisk vsak dan od 8.30 do 12.30. ure in
od 15. do 18. ure. Prijazno vas bomo sprejeli.
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru.
r-
iSnack bar
Anica Oblak
šalek 89 Titovo Velenje Tel.: 063/857-481
Snack bar ANI, privlačen lokal v šaleku 89, vas vabi z bogato izbiro cocktailov in ostalih napitkov, vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih od 8. do 23. ure!
Želimo vam prijetno praznovanje dneva republike 29. novembra, obiščite nas. pričakujemo vas v prazničnih dneh.
r<
mladinska knjiga n.soi. a
tozd knjigarne in papirnice ljubljena
1 Titovo Velenje
M KNJIGARNA - PAPIRNICA - GALERIJA — BIRO OPREMA
Za 29. november — dan republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje.	■1
•j-iokoci
Pletilstvo
Jolanda Jelen Koroška 1 Šoštanj tel.: 063/881-024
Poleg pestre izbire modnih unikatnih pletenin: puloverjev, oblek in bolerc v domiselnih vzorcih in barvnih kombinacijah je privlačna tudi ponudba kril in hlač za najmlajše in odrasle.
Na policah vam pletilstvo Joli ponuja tudi modne dodatke.
Vabi vas pletilstvo JOLI, ob prazniku republike — 29. novembru pa čestita vsem delovnim ljudem in občanom!
MESARSTVO PREKORŠEK KARDELJEV TRG 11 TITOVO VELENJE
VELIKA IZBIRA SVEŽEGA MESA IN MESNIH IZDELKOV VSEH VRST!
Vsem našim obiskovalcem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru in vas vabimo!
S PIREČNIK ROZIKA
r
Tovarniška pot 2 b Šoštanj
Tel.: 063/881-029
1 IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ LE-| SA, USNJA IN UMETNIH MAS
| Cenjenim kupcem sporočamo, da je proda-( jalna COKLA na Koroški 2 odprta tudi pozi-( mi, vsak dan od 16. do 18. ure. V teh dneh ! vam še posebej priporočamo nakup zimske i otroške obutve po ugodnih cenah. , Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno ! čestitamo vsem delovnim ljudem in obča-i nom.
LESJAK W AVGUST	Izdelovanje
	predmetov iz plastičnih mas, umetnih smol in cinkanje
Ceste talcev 15	
Titovo Velenje	
Telefon:	
063/856-914	Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru.
SPLOŠNO KLEPARSTVO
ŠTANGLER JOŽE
63320 Titovo Velenje
Delavnica (063) 853-917
Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
Priporočamo se za obisk, prepričajte se o kvaliteti naših storitev!
i
!

velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, tel. 063/856-417, 856-672
Vsem delovnim ljudem, občanom in kooperantom, ki z nami sodelujejo iskreno čestitamo
ob prazniku republike — 29. novembru!
PETROL
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE Celje Trnovlje 215
Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu republike — 29. novembru in vam pripro-ča obisk naših servisov v Titovem Velenju in v Šoštanju
VELETRGOVINA GLOBAL LJUBLJANA
Poslovna enota Titovo Velenje Foitova 4
Telefon: 063/853-520, 853-366 Telex: 33-876 Telefax: 063/855-542
Ob dnevu republike iskreno čestitamo vsem
delovnim ljudem in občanom!
veletrgovina - kooperacija - posredništvo
Ključavničarstvo
Franc Sever
63320 Titovo Velenje Stari trg 27
Tel.: 063/856-301, 853-251
Predmet poslovanja:
—	izdelujemo stopniščne in balkonske ograje
—	vse vrste kovinskih stopnic
—	komplet nadstrešnice od temelja do pokritja z vsemi kritinami Za delo se priporoča KLJUČAVNIČARSTVO SEVER
Ob 29. novembru — dnevu republike iskreno čestitava vsem delovnim ljudem in občanom!
Kleparstvo Anton Štangler
63320 Titovo Velenje Stari trg 27 Tel.: 063/857-144
Predmet poslovanja:
—	vse vrste hidroizolacij
—	pokrivanje streh z vsemi kritinami
—	vsa krovsko kleparska dela
—	izolacija toplovodnih cevi
Za delo se priporoča KLEPARSTVO ŠTANGLER
1 I
I
I
I
I
I I I I I
IQ
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
NALOG ZA PRENOS DINARSKIH OBRESTI OD DEVIZNIH VLOG — NAJKRAJŠA
IN NAJENOSTAVNEJŠA POT DO OBRESTI
Vsem varčevalcem, ki še niste dvignili dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog za leto 1988 in predložili naloga za prenos dinarskih obresti od deviznih vlog, svetujemo, da to storite že ob prvem obisku v enoti, ki vodi vaš devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico.
Na obrazec, ki ga dobite pri bančnem okencu, vpišete številko tekočega računa ah dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti. Izpolnjeni obrazec izročite delavcu ph okencu. S 1. januarjem 1990 bodo obresti že prenesene na želeni račun.
Nalog za prenos obresti za leto 1989 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Le v primeru sprememb kot so ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predložiti nov nalog.
Z nalogom za prenos dinarskih obresti od deviznih vlog se boste izognili čakanju v vrstah pred bančnimi okenci prve dni v januarju in si tako prihranili dragoceni čas.
VSEM DELOVNIM LJUDEM, VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO
ZA 29. NOVEMBER — PRAZNIK REPUBLIKE
U V&AL
DO zrn komunalno In stanovanlsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velen/e, Koroška 37 b
TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrbe TOZD stanovanjska oskrba DSSS
Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno čestitamo našim uporabnikom,
delovnim
ljudem in občanom!
JL
F A R M I N
INŽENIRING
p. o.
Titovo Velenje
čestita vsem delovnim ljudem
in občanom ob 29. novembru -prazniku
republike!
Ob 29. novembru —
zavod za urbanizem velenje 1sk™n™čestitLmo
vsem delovnim ljudem in občanom!
J02E MEH
AVTO SERVIS 63320 Titovo Velenje
Koroška 7 a tel.: 063/856-824
Priporočamo se!

Čestita
vsem strankam, občanom in delovnim ljudem ob dnevu republike — 29. novembru.
Praznična nagradna križanka GORENJE GLIN NAZARJE
Rešitve pošljite do ponedeljka, 4. decembra, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako »praznična križanka Glin«.
Izžrebali bomo pet pravilno reienih križank. 1. nagrada — 1.000.000 din, 2. nagrada — 700.000 din, 3., 4. in 5. nagrada — 500.000 din.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike 29. novembru!
gorenje
n
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
Radio Velenje
PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA... V TITOVO VELENJE
Četrtek, 23. 11. 1989 ob 19.30 Dom kulture Titovo Velenje — Za gledališki abonma (3) in izven •
V četrtek bo pri nas gostovalo Mestno gledališč^ ljubljansko s komedijo Toneta Partljiča: PESNIKOVA ŽENA PRIHAJA ...
Kaj pravi o igri njen avtor:
»Idejo« za to šaloigro sem nosil v sebi že lep čas. Ko sem imel pred leti priložnost pobliže spoznati skoraj vse slovenske pisatelje, sem kajpada srečal tudi njihove žene. Ne vseh, a mnoge. V glavnem same fine punce. Nekatere so prihajale v Društvo slovenskih pisateljev, druge so
spremljale može na literarne večere, s tretjimi sem se srečeval na dopustu v skupnem pisateljskem
počitniškem domu___ Razdelil
sem jih v več vrst. Nekatere so tihe, skromne, neopazne, najbrž so kar ponosne na svoje može, a tega ne pokažejo. Druge so zopet avtoritativne in odločne, svoje može spremljajo na sestanke, literarne izlete, največkrat celo izberejo, kaj bo njihov mož bral na literarnem večeru. Te velikokrat potarnajo, ker jih mož ne posluša, kaj in kako naj piše, četudi bi tako lahko napisal najboljše knjige ... A njihov »norec« je trmast. Potem sem srečal žene, ki so nekakšne tajnice svojih mož, ker da so sami take »nerode« v praktičnem življenju. Te urejajo zadeve okoli honorarjev in pogodb, rezervirajo termine za počitnice, zbirajo kritike in določajo, komu pisatelj lahko in komu ne sme pokloniti svoje knjige .. .
No, nekateFe redke se tudi udeležujejo bitk za nagrade. In o taki sem napisal šaloigro.«
Režija: Mile Korun
Igrajo: Maijana Klanšek-Jaklič, Tone' Kuntner, Vesna Lu-bej. Maja Vidmar, Ivan Jezernik, Marija Lojk, Janez Škof, Vera Per, Nika Juvan Kalan, Slavko Cerjak, Tomaž Pipan, Franc Markovčič, Nadja Strajnar, Franček Drofenik
RAZPRODANO!
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je
• •
23. NOVEMBRA
Leta 1883
Na današnji dan pred 106 leti je v mariborskem Slovenskem gospodarju, št. 47, leto 1883 izšla novica z naslovom »Grof Henrik Attems pa štajersko sadjarstvo«. Pod točko štiri je bilo zapisano: »Gospod J. W. pri St. Ilju dobil je bronasto svetinjo za svoje ramburje (Frauen — Colville), škrlatne rejne-te, bele tafeljne, rozneke, ananas — kosmače, šampanjske rej-nete, Bassamana, mošanjcle, orlejanske rejnete, leberarce drobne, zlate parmene, gdanske robače, kardinale, zelene rejnete, Blanheimske rejnete, pisance.«
Čeprav je umni sadjerejec naveden le z inicijalkami, pa brez dvoma spada med mnoge velike može iz šentiljske dolinice, ki je dala tako »umne kmetovalce«, kot univerzitetne pro-fesoije. Leta 1961
Kot ponavadi pa je največ časopisnih novic iz naših krajev posredoval časnik Večer. Prva novica je iz leta 1961, ko je Večer na današnji dan poročal med ostalim: »V Šoštanju se pripravljajo na proslavo dneva JLA. Po večjih kolektivih kot so usnjarna, termocentrala in Lik bodo imeli posebne proslave, na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki armade. Razen tega bo v dvorani kina še osrednja krajevna proslava dneva JLA. Posebej pripravljajo tudi proslavo dneva republike. Program bo v glavnem izvedlo domače delavsko prosvetno društvo Svoboda.«
Najzanimivejše pri tej novici je gotovo dejstvo, da se že en mesec pred praznikom JLA začenjajo pojavljati novice o proslavljanju le-tega. Očitno je bil leta 1961 še živ spomin na vojno.
Leta 1962
Eno leto kasneje je poroča! Večer na današnji dan o tekmovanju šolske mladine naslednje: »V kulturnem domu Velenje bodo 28. novembra priredili tekmovanje vseh osnovnih šol pod naslovom »kaj veš — kaj znaš?« iz poznavanja prometa. Tekmovanje bo pokazalo, kako so tudi šolski otroci na svoj način prispevali v »mesecu varnosti prometa«. Organizator prireditve je AMD. Prireditev bo vodil Vinko Šmajs, režija pa Franček Korun.«
Najmanj kar lahko rečemo, da kljub nedvomnemu trudu in »dobrim namenom« organizatorjev, razno razni meseci tega ali onega pomagajo bore malo. Od leta 1962 pa do danes je minilo že 27 let, na cestah pa ni nič manj reda. Leta 1968
Tega leta pa sta v Večeru izšli kar dve novici. Obe sta sicer le kratki poročili o že končanih dogodkih, pa vendar predstavljata nepogrešljivi kamenček v mozaiku življenja Šaleške doline.
»Včeraj popoldne je organizacija zveze komunistov v rudarskem šolskem centru v Velenju sprejela v svoje vrste okrog 60 novih članov mladincev. Starejši komunisti so novim članom iskreno čestitali in jim zaželeli uspešno delo. Svečani sestanek je bil v sejni dvorani občinske skupščine.«
Mnogo takratnih mladincev se nas še vedno spominja navdušenja s katerim smo stopali v ZK, vedno večje vprašanje pa je koliko jih je še ostalo.
Druga novica pa je iz kulturnih logov: »V delavskem klubu rudnika lignita bodo po daljšem presledku pripravili novo likovno razstavo. Tokrat bodo dne 27. novembra odprli razstavo ikon makedonskega slikarja Goce Kalajdžiskega.«
Pripravil: Tone Ravaikar
Juhica v Šmartnem ob paki
Po uspešnem gostovanju Teatra u gostima v Titovem Velenju se nam bodo njegovi člani predstavili tudi v Šmartnem ob Paki.
JUHICA je prijetna komedija o možu; ki se po večih letih zakona odloči zapustiti svojo ženo in se poroči z veliko mlajšo ženo. In okrog tega se lahko splete cel kup težav in problemov.
Igrajo: Boris Buzančič, Ana Karič in Ksenija Marinkovič
Predstava bo v soboto, 25. novembra 1989 ob 19.00 v domu kulture Šmartno ob Paki.
Predprodaja vstopnic po 100.000 bo v kiosku v Šmartnem ob Paki. Mladina ima 50% popusta.
Let 3 v stiskami
Kulturni center in Stiskama
V	soboto, 25. 11. 1989 ob 20.00 bo v Stiskami nastop trenutno vodilne ročk skupine iz Reke LET 3. Predstavitev nove velike plošče.
Vabljeni.
DOPISUJTE
V	NAŠE GLASILO NAŠ ČAS
LAHOVNIK IVO, KRISTA
CESTA TALCEV 4, TITOVO VELENJE TELEFON: 063/853-316 DELAVNICA PAKA (BIVŠA ŠOLA)
TELEFON: 063/858-375
Po proizvodnih cenah, ki so občutno nižje kot v trgovinah, proizvajamo in prodajamo karnise za zavese, lesene rusti-kal t petih izvoznih oblikah, barvah in vrstah lesa.
K mak upu ste vabljeni vsak dan, razen nedelje od 6. do 14. are, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v delavnico v PAKI (bivša šola).
Naročila sprejemamo tudi po telefonu!
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike!
ZC VELENJE TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
VABIMO VAS NA
Dobrodelni koncert za bolnišnico Topolšica
— za nabavo EKG aparata —
OB 25-LETMtCI ANSAMBLA »SLOVENSKI MUZI-KANTU
z avstrijsko kraljico jodlanja INGRID BRUGGEMANN in pevcem RUDUEM TROJNERJEM
povezovalec JANKO ROPRET
TITOVO VELENJE, RDEČA DVORANA 24/11-1989 ob 19.30 URI.
Predprodaja vstopnic — KOMPAS Titovo Velenje
Avtobusna postaja Šoštanj
okrepčevalnica »tinka«
vas vabi v bife s kegljiščem TEŠ v Šo&tanju.
Od 15. novembra dalje vsak dan. tudi ob praznikih od 8. do 02. ure.
Od 8. do 15. ure boste lahko kegljali ceneje, nudijo vam 20 % popusta.
Bife vam nudi vse vrste napitkov in manjših prigrizkov po dostopnih cenah.
Vabi vas OKREPČEVALNICA -TINKA«!
r i
i
i i
GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
¥iWEO SONČEK
Pri jROnr - Titovo Velenje Tel (063) 854-627.855-999
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pieiivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
I, 24. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 26. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 16.45 Iz delovnih okolij;
17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 29. NOVEMBRA: 15.00 do 19.00 Praznično popoldne na Radiu Velenje.
PETEK, 1. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Problematika »Turista Mozirje«; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 3. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 4. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 16.45 Iz delovnih okolij; 17.00 Ponedeljkov i po rt na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 6. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili prenovi SZDL, predstavili pa bomo tudi njen program — v pogovoru boste lahko sodelovali po telefonu 855 963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
\ IkMnM i i i i
1 1
1
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. _ Naša ponudba je največja in kvalitetna!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.	^J
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 23. U. ob 18. uri ter petek, 24. 11. ob 18. in 20. uri CROCODIL DUNDEE II — ameriško-avstralski, avanturistični. VI. Paul Hogan
Petek, 24. 11. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 25. in 26. II. ob 18. in 20. uri OBTOŽENA — najnovejši ameriški film. Vloge: Kelly McGillis in Jodie Foster
Ponedeljek, 27. 11. ob 10., in 18. uri OPERACIJA ŠIMPAN-ZA — ameriški, drama. Vloga: Mathew Broderic
Torek, 28. 11. in sreda, 29. 11. ob 18. in 20. uri TUDI TAKŠNA SI MI VŠEC — ameriški, komedija. Vloga: Kristy McNichol
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 23. 11. ob 20. uri ter petek, 24. in nedelja, 26. II. ob 22. uri ME NISMO DEVICE — ameriški, trda erotika
Sobota, 25. 11. ob 22. uri ter ponedeljek, 27. 11. ob 20. uri SINDIKAT — ameriški, trda erotika. Vloga: Amber Lynn
Sreda, 29. 11. ob 20. uri NAJVEČJA JAVNA HIŠA V LAS VEGASU — ameriški, trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 23. II. ob 20. uri OPERACIJA ŠIMPANZA — ameriški, drama
Nedelja, 26. U. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriška risanka
Ponedeljek, 27. 11. ob 20. uri TUDI TAKŠNA SI MI VŠEČ -ameriški, komedija
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 25. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: NEUSTRAŠNI POPAJ - ameriška risanka
ob 20. uri NOČNI KINO: ME NISMO DEVICE - ameriški, trda erotika
Nedelja, 26. II. ob 18. uri OPERACIJA ŠIMPANZA -ameriški, drama
Ponedeljek, 27. 11. ob 19. uri OBTOŽENA — najnovejši ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 24. 11. ob 19. uri OBTOŽENA — najnovejši, zelo gledan ameriški film
Nedelja, 26. 11. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriški, risanka
ob 20. uri NOČNI KINO: ME NISMO DEVICE - ameriški, trda erotika
Torek, 28. II. ob 19. uri OPERACIJA ŠIMPANZA — ameriški, drama
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 30. 11. ob 18. uri ter petek, I. 12. ob 18. in 20. uri ZAOBLJUBA — hongkonški, akcijski. Vloga: Brandon Lee
Petek, 1. 12. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 2. in 3. 12. ob 18. in 20. uri TIGER V AKCIJI -hongkonški, kung fu. Vloga: Chow Jun Fatt
Ponedeljek, 4. 12. ob 18. uri ter torek, 5. 12. ob 18. in 20. uri ŠERIF V DOLINI NILA - italijanski, komedija. VI.: Albert Thomas
Sreda, 6. 12. ob 10., 18. in 20. uri SMRT V AVTOKINU -ameriški, grozljivka. Vloga: Ned Menning
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 30. 11. ob 20. uri ter petek, 1. 12. ob 22. uri DETE-KTIVKA IZ BEVERLY HILL-SA — ameriški, trda erotika. VI.: Ginger Lynn
Sobota, 2. 12. ob 22. uri ter ponedeljek, 4. 12. ob 20. uri DIVJA DEKLETA — ameriški, trda erotika
Nedelja, 3. 12. in sreda, 6. 12. ob 22. uri KITAJSKA MAČKA — ameriški, trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 30. 11. ob 20. uri TIGER V AKCIJI — hongkonški, kung fu
Ponedeljek, 4. 12. ob 20. uri PRIČETEK CIKLUSA PULA PO PULI: HUDIČEV RAJ -domači film Rajka Grliča. Vloge: Tom Conti, Susan George, Rod Steiger
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 2. 12. ob 20. uri NOČNI KINO: DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA — ameriški, trda erotika
Nedelja, 3. 12. ob 18. uri ZAOBLJUBA — hongkonški, akcijski
Ponedeljek, 4. 12. ob 19. uri TIGER V AKCIJI - hongkonški, kung fu
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 1. 12. ob 19. uri TIGER V AKCIJI - hongkonški, kung fu
Nedelja, 3. 12. ob 20. uri NOČNI KINO: DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA - ameriški, trda erotika
Torek, 5. 12. ob 19. uri ZAOBLJUBA — hongkonški, akcijski
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
snaloofiUmi
Tel. št.: 853 451 __855 450.

SPREJMEM DELO SNAŽILKE, Rahima Bašič, Tomšičeva 19. Titovo Velenje. V TITOV EM VELENJU ali bližnji okolici najamem lokal za trgovino z barvami in laki. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Pomlad 90«.
OMARO ZA SPALNICO, violino četrtinko in otroško kolo prodam. ©854-805, od 20. do 21. ure.
VIDEO RECORDER GRUN-
DIG VS 500 HQ, vrhunske kakovosti, carinska deklaracija, star 6 mesecev, prodam. © 855-215. ZIMSKE GUME, komplet s platišči za R-4, dva komada, prodam. © 858-067. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo. © 882-796, popoldan. IŠČEM ŽENSKO, staro od 30. do 40. let, mirno in pošteno. Samo resne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Čaka te topel dom!«
MOTOR za ZASTAVO 101, z menjalnikom, prodam. Franc Potočnik, Paška vas, 7 A. BUKOVA DRVA UGODNO PRODAM. © 854-142 popoldan. SEDEŽNO GARNITURO in pralni stroj ugodno prodam. Kličite po 19. uri, po "2? 855-514. JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prevoženih 16.700 km, odlično ohranjen. prodam. © 857-884. JUGO FLORIDA, julij 1989 in garažo v centru mesta (Avto moto	Šola),	prodam. ©0602/41-502 ali 43009. NA DOMU OPRAVLJAM VSA ADMINISTRATIVNA DELA: tipkanje rokopisov, sestavljanje pisem, pogodb, dopisov itd. .. . Pokličite po © 853-432. PAR BREZ OTROK išče sobo. Cenjene ponudbe pod šifro »Hvaležna«.
DOBERMANKO, rodovniško; staro 3 mesece, ušesa kupirana, odličnih prednikov Schos Gro-sov, prodam. © 736-000.
PRALNI STROJ GORENJE, rabljen, ugodno prodam. Informacije Novak, Velenjski grad. NOVO, VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO prodam. Splitska 29. © 858-022. MLAD PAR z enim otrokom, išče kakršnokoli manjše stanovanje, garsonjero ali sobo v Titovem Velenju ali v bližnji okolici. Vprašati na naslov Zahid Babajič, Ulica Veljka Vlahoviča 3, Titovo Velenje, Gorica. DOBRO OHRANJEN ZRCALNI FOTOAPARAT Zenit, prodam. Marko Sotlar, Foitova 4, Titovo Velenje.
MLADA DRUŽINA išče stanovanje za dobo enega do dveh let. Javiti na © 853-691, od 17. do 19. ure.
TELEVIZOR GORENJE BTV 702, star 6 let, z daljinskim upravljanjem, ugodno prodam. © 854-720.
TV GORENJE, ORBITER, nov
prodam 10 % ceneje. © 858-050. MORDA SE JE TE DNI h komu od vas zatekel srednje velik, črn pudel, ki ima okrog vratu verižico in značko s številko 1362. Prosim, vrnite ga na naslov: Dragica Lipuš, Janka Ulriha 19, (Pesje), ali pokličite po © 855-687. ODDAM PROSTOR ZA LOKAL, potreben adaptacije. © 882-174.
Tiho si odšla od nas. a nas boš večno ostala!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani, boleči izgubi drage in skrbne žene, mame, hčerke, sestre in ome
Elice Pinoza
roj. 10. L 1944
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in darovano cvetje vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do preranega večnega počitka in nam kakor koli stali
ob strani v težkih trenutkih.
Zahvala velja tudi sindikatu RLV, TOZD DS reševalni postaji RLV, Veplasu, ER1 Velenje, hišnemu svetu Tomšičeve 12—16, govornikom, gospodu župniku za opravljen obred.
Posebej se zahvaljujemo sosedom Pristovškovim, Brglezu in Lamovškovim. Žalujoči: mož Martin, hčerka Brigita z Darkom, sin Igor, vnuk Denis, mama, brat in sestra.
NOV, ŠE NERABIJEN, KOMBINIRAN štedilnik Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, prodam 40 % ceneje. © 855-380. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju za večjega. © 853-249, popoldan 855-313.
APN-6 prodam ali zamenjam za videorecorder. © 854-441.
Koledar
r
Kle-
Četrtek, 23. novembra -men, Cita, Matic, Milivoj Petek, 24. novembra — Anzek (Hanzek), Cvetka, Krizogon Soboto, 25. novembra — Katica, Erazem, Mojmir (Mojzes) Nedeljo, 26. novembra — Konrad, Silva (Silvana), Lenart Ponedeljek, 27. novembra — Virgil, Bernarda, Zdravko (Valerij)
Torek, 28. novembra — Jaka, Ruf (Arnuef), Grgur Sredo, 29. novembra — dan republike — Nino, (Saturnin), Blanka, Nina
OBVESTILO
Upravni organi skupščine občine Velenje bodo v soboto, 25. novembra, nadomeščali delovni dan 1. decembra.
V soboto bodo upravni organi opravljali svoje naloge enako, kot v uradnih delovnih dneh.
Četrtek, 30. novembra Andraž, Justa, Mariša (Marisa) Petek, I. decembra — Nataša (Boža), Aljaž, Marijan Soboto, 2. decembra Biba, Helena, Belica (Blanka) Nedeljo, 3. decembra — France, Tjaša (Matjaža), Petra Ponedeljek, 4. decembra — Barbara (Barica), Janez, Darinka Torek, 5. decembra — Stojan, Savin, Pina (Kristina) Sredo, 6. decembra — Miklavž (Miki), Polon, Polonca
Dežurstva
r
Dežurni zdravniki (Velenje):
Četrtek, 23. novembra — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Mijin
Petek, 24. novembra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Zupančič
Soboto, 25. novembra in nedeljo, 26. novembra — glavni dežurni dr. S. Popov, notranji dežurni dr. Grošelj
Ponedeljek, 27. novembra — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Kikec Dežurni zdravniki (Šoštanj):
Četrtek, 23. novembra — dr. Pirtovšek
Petek, 24. novembra, soboto, 25. novembra in nedeljo, 26. novembra — dr. Stupar.
Dežurni zobozdravnici (Velenje):
V	nedeljo, 26. novembra je dežurna zobozdravnica dr. Vesna Pupič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
V	sredo, 29. novembra in v četrtek, 30. novembra je dežurna zobozdravnica dr. Ivana Jevšnik, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 24. novembra do 1. decembra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 46, telefon: 857-875.
Od I. decembra do 8. decembra je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, Topolšica, telefon: 858-704.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju:
Od 20. novembra do 26. novembra je dežurna dipl. veteri-narka Bojana Šturm, Ljubija, telefon: 831-017 ali 857-722.
Od 27. novembra do 3. decembra je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179.
Od 4. decembra do 10. decembra je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219.
Naslednjo številko »Našega časa« bomo izdali v četrtek, 7. decembra.
[MiMKIMo) iM^Ml)
1
TONE GRLICA,
Hofbaverjeva 2, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja:
Iskra *
BLACK & DECKER
gorenje
L
— previjanje vseh vrst elektromotorjev. Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure.
J
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav srce. dah nam peša. med nami SI!
V SPOMIN
Mineva leto grenke žalosti, od kar je odšla od nas naša ljuba žena, mamica, sestra in stara mama
Terezija Plot
rojena RESNIK
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu!
V GLOBOKI ŽALOSTI SE NANJO SPOMINJAJO VSI NJENI!
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega predragega očeta in dedka
Alojza Zabukovnika
iz Pake 31
Iskreno se zahvaljujemo sosedom Novinškom, Vodončnikom in Zabukovnikom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi DO Elektronika, TOZD Pohištvo in Štedilniki ter DO M Club za darovano cvetje in denarno pomoč.
Zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred in tople besede ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. Vendar v temnem grobu spiš. oh zakaj, zakaj molčiš'!
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil skrben mož, ati, dedi
in tast
w
Franc Saruga
iz Paške vasi
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, njegovim sodelavcem Vemonta, Gasilskemu društvu Paška vas, sodelavcem Gorenje Servis, DO Vrtnarija bolnišnice Topolšica, pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Obenem hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivi: žena Slavka, sinova Tonček in Drago ter hčerka Mihela z družinama.
, 00 .!
iti i__i-i---—/A/A[li/..r-
ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Bastla
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter sočustvovali z nami.
Hvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Šoštanj, častitemu duhovniku za opravljen obred, pevcem in godbenikom ter govornikom.
Iskrena hvala ob sočustvovanju družinam Srebre, Turinek in Košar. Spomin na dragega pokojnika bo žive! v srcih vseh, ki smo ga imeli radi.
VSI NJEGOVI
Kolektivna komunalna raba
Ob pravilnem načrtovanju prometnih zagat ne bi bilo
Na področju kolektivne komunalne rabe v naši občini, sploh pa v samem mestu Titovem Velenju, ne manjka takšnih in drugačnih zagat. Pa naj si gre za ozke ulice, neustrezno urejena križišča, parkirišča,... Da je temu tako, med drugim dovolj zgovorno pričajo črne točke. In kje so vzroki za tako polževo odpravljanje slednjih?
Čistilna naprava
Potrebujejo mednarodni kredit
Rezultat večje ekološke osveščenosti, skrbi za zdravo in čistejše okolje, je gotovo čistilna naprava. Izgradnje slednje smo se v občini lotili lani. Po sprejetem rokovniku naj bi prvo fazo izgradnje — mehanski del čiščenja z dehidracijo blata in gnilišči, sklenili že letos. Vse pa kaže, da bodo tudi tu načrti eno, dejstva pa drugo. Vzrok za to pa so razpolovljeni viri sredstev.
Za izgradnjo prve faze centralne čistilne naprave je namreč vodno gospodarstvo namenilo le 55 odstotkov s planom predvidenih sredstev, komunalna skupnost občine Velenje pa naj bi po predvidevanjih dala 62 odstotkov načrtovanega denarja. Nezadosten priliv denarja ne pomeni samo zamika roka dokončanja izgradnje prve faze v leto
1990, ampak celo v drugo polovico leta 1991. Pri tem gotovo ni treba poudarjati, da je takšna izgradnja negospodarna in draga. Zato se je delovna organizacija Ve-kos, tozd Komunalna oskrba, seveda ob vednosti in
načelni podpori Komiteja za planiranje gospodarstvo in varstvo okolja ter izvršnega sveta naše občine, maja letos vključila v aktivnosti za pridobitev dveh milijonov ameriških dolarjev mednarodnega kredita. Ak-
cijo. ki jo je začela zveza komunalnih skupnosti Slovenije, je avgusta prevzel na svoja ramena republiški komite za varstvo okolja, ki je odgovoren za izgradnjo savskih čistilnih naprav v tem srednjeročnem obdobju.
Aktivnosti pa znova ne tečejo kot bi morale. Do prvih pogovorov med predstavniki mednarodne banke iz ZDA bi moralo priti že v mesecu septembru. Po sedanjih napovedih pa naj bi do obiska prišlo šele ta mesec.
Kredit, menda naj bi bil operativen, naj bi investitor pridobil marca prihodnje ieto. Če bo temu res tako, potem se lahko nadejamo dokončanja prve faze izgradnje čistilne naprave prihodnje leto.- Sicer pa ostajajo črnoglede napovedi, ki smo jih zapisali že v uvodnem delu članka.
T. P.
Kje in kam gre združena opozicija
Prah se je polegel
Precej prahu je pred časom, ne samo v Velenju, ampak rečemo lahko kar v celi Sloveniji, dvignila združena opozicija, ki se je rojevala v okviru Občinske konference ZSMS Velenje. Združena opozicija je predstavila na ustanovni seji stoj program, kjer so se člani tudi dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Kje je združena opozicija danes? Še sploh obstaja? O tem smo se z dvema izmed tvorcev te nove politične organizacije Vladom Kukavico in Bogdanom Gregorinom pogovarjali prejšnji teden v našem uredništvu.
Vlado Kukavica: »Na veliko presenečenje smo bili na ustanovnem zboru prisotni samo delegati štirih občinskih konferenc, v poprejšnjih stikih pa nas je poklicalo dvajset OK, ki so bile zainteresirane za delo v njej. Na tej seji parlamenta združene opozicije smo se dogovorili, da si bomo skušali izboriti mesto kot delegati na kongresu, če to ne bo šlo, pa vsaj status gosta, da bomo za sredstva, ki bi omogočala delovanje zaprosili predsedstvo Republiške konference iz tako imenovanega predkongresnega dinarja. Republiška konferenca je vse naše zahteve in prošnje zavrnila.«
O Zakaj po vaše?
Vlado Kukavica: »Školč je rekel, da je opozicija znotraj stranke nesmiselna, da lahko obstaja le frakcija. Iz tega razloga nam je bilo tudi onemogočeno sodelovanje na kongresu. Na kongresu pa se je demantiral, ko je rekel, da je ZSMS organizacija z notranjo opozicijo, da si je identiteto ustvarila kot organizacija v nenehni opoziciji, in da dobro vedo, da je opozicija koristna in dragocena in tako naprej. Takšno obnašanje predsednika si ne znam predstavljati drugače kot pridobivanje volilcev na spomladanskih volitvah.«
O Kje je oziroma kaj je z združeno opozicijo danes?
Vlado Kukavica: »Nekje vmes. Tako kot je ZSMS vmes med družbenopolitično organizacijo in stranko, tako je združena opozicija med ZSMS in svojo stranko. Čeprav se o nadaljnjem delu še nismo dogovorili, pa bomo
S KAMNOM GA JE PO GLAVI V gostišču Grajski hram, sta 16. novembra dolgo v noč popivala štiriindvajsetletni Franc V. in enaindvajsetletni Boris I ., oba iz Titovega Velenja. Ko sta se okoli pol tretje ure zjutraj vračala iz lokala, je Boris udaril Franca, ga zbil na tla in ga večkrat s kamnom udaril po glavi, tako da ta ni kazal več znakov življenja. Vzel mu je tri milijone in pol dinarjev in ga tam pustil. Občani so ga našli naslednje jutro nezavestnega, obvestili so miličnike in zdravstveno osebje, ki je poskrbelo, da so Franca V. zelo hudo telesno poškodovanega, ima počeno lobanjo in pretrgano možgansko mreno, prepeljali v celjsko bolnišnico. Delavcem uprave za notranje zadeve in velenjskim miličnikom je uspelo Borisa T. izslediti že v četrtek v dopoldanskih urah, prepeljali so ga pred sodnika za prekrške, ta pa je zanj takoj odredil preiskovalni pripor.
verjetno razmišljali o svoji stranki, mogoče celo po vzoru bosanskih mladincev, ki so pred ustanovitvijo demokratične zveze mladih.«
• Koliko mladih pa ocenjujete, da bi se priključilo takšni opoziciji?
Vlado Kukavica: »Samo to bi rekel, da je zaenkrat ZSMS kot družbenopolitična organizacija danes, oziroma stranka jutri ali pa že danes, s finančnim in političnim kapitalom, ki ga je podedovala, v prvi fazi za nas privilegiran in premočan partner.«
Bogdan Gregorin: »Bistveno se mi zdi ločevati dva pojma — iniciativni odbor in združeno opozicijo, ker je bistvena razlika v samem programu. Edina sporna zadeva iz programa združene

K »SB Pflil J
£ lV<i
Bogdan Gregorin: »Težko je biti politik ob nočnem šihtu in študiju popoldan.«
KRAJE IZ AVTOMOBILOV
Avtomobili so še naprej silno ogroženi, saj skorajda ne mine noč, da ne bi bilo v katerega vlomljeno. Prejšnji teden med drugim: 18. novembra je neznanec razbil trikotno okno na avtomobilu Sretena I. s Prešernove ceste, vendar je odnesel le viliča-ste ključe, avtoradio, ki ga je tudi odmontiral, pa je pustil. 18. novembra med 18. in 20. uro, je nekdo razbil zadnje okno avtomobila Teodorja G., pakiranega na Kopališki cesti. Odnesel je torbico, v kateri je imel Teodor med drugim 3 milijone, 100 DEM, 10 g zlata, čeke, kreditne kartice in druge osebne dokumente. Nekdo se je »lotil« tudi karamboli-ranega avtomobila Franca P. s Kersnikove ceste. Odnesel je ra-diokasetofon. Iz avtomobila Franca L. iz Šaleka, pa je izginila CB postaja.
opozicije je bila Zveza slovenske mladine. Združena opozicija je zadeva, ki je bila onemogočena. Osebno sem dobil recimo občutek, da nekateri niso prišli na ustanovni sestanek iz kvazi razlogov, da jim je nekdo sugeriral, da ni pametno prihajati, ker na kongresu tako ali tako ne bo in ne bomo mogli prispevati h kakovostnejšim spremembam tako statuta, se pravi pravil igre, kot vsebinskih zadev.«
O Ste z Občinskimi koherencami, ki so na ustanovni sestanek prišle, še v navezi?
Bogdan Gregorin: »V tem trenutku se ukvarjamo z zadevami, ki so nastale po kongresu in s tem kaj sploh zdaj — ali združena opozicija še naprej, ali ustanovitev lastne stranke, kar je tudi po moje tista, najbolj sporna zadeva. Treba se bo odločiti v kateri smeri nadaljevati.«
C Kam se nagibate?
Vlado Kukavica: »Iščemo mesto v kongresnih dokumentih, vendar kot sedaj kaže, ga ne bo-
Vlado Kukavica: »Za združeno opozicijo sem žrtvoval precej.«
ZALOTILA TATU
Na rednem nočnem obhodu sta velenjska miličnika 18. novembra ob dveh zjutraj v Šaleku zalotila Matjaža K., ki je z avtomobila Rudija S. odmontiral vse štiri gume, odnesti pa je nameraval tudi akumulator.
PODRL STEBRE
Doslej še neznani storilec je 15. novembra med 9. in 13. uro podrl Milanu S. v Pesju deset betonskih stebrov in mu povzročil za 1,6 milijona dinarjev škode.
VLOM V MODNI SALON
Velenjski Modni salon je bil prejšnji teden kar dvakrat žrtev dolgoprstnežev. Prvič 15. novembra, ko je med 14. in I6.4S nekdo zmaknil črno žensko jakno, drugič pa v noči med 18. in 19. novembrom, ko je nfkdo vlomil v to trgovino, nekaj pa si je nabral tudi v sosednjem Duty free shopu.
VRNJENI VIDEOPLAYER SPET IZGINIL
13. novembra je izginil videoplay-er iz gostišča Grajski hram. Mili-
mo našli in treba bo iti po svoje.«
0 Kaj ponujate?
Vlado Kukavica: »Združena opozicija je bila ustanovljena kot opozicija opoziciji, to je predsedstvu Republiške konference ZSMS, oziroma njihovim stališčem. Po Portorožu ugotavljamo, da nova ZSMS ne bo mogla zastopati stališč mladih. Čeprav so na naš račun leteli očitki, da se ne moremo združevati na podlagi bioloških kriterijev (starost), še vedno menimo, da je naša družba tako specifična, da imajo mladi v njej svoje, specifične težave, ki jih mora reševati avtonomen politični subjekt.«
•	Še sodelujete v OK ZSMS Velenje?
Bogdan Gregorin: »Ta zadeva mi tudi osebno ni jasna. Imam namreč občutek, da so mi tisti, ki so prej sodelovali, obrnili hrbet. Pa so v Portorožu doživeli medijski odmev prav na osnovi združene opozicije. Nekateri pa bi bili danes verjetno pripravljeni tudi zanikati, da so bili iniciatorji te opozicije.«
Vlado Kukavica: »Rekel bi, da so se ustrašili medijskega odziva, ki ga je združena opozicija imela ter da jim za nadaljevanje svoje politične integritete odgovarja status quo.«
•	Kaj bi rekla za konec?
Bogdan Gregorin: »Težko je
biti politik ob nočnem šihtu in študiju ob delu. Gre za stvari, v katere vlagaš ogromno prostega časa, na koncu pa se eni, ki se ustrašijo za svoj lasten položaj, umaknejo «
Vlado Kukavica: »Za združeno opozicijo sem žrtvoval precej, finančnih sredstev in dopusta. Čisto za konec pa bi uporabil prvi stavek Školča s kongresa v Portorožu — mislim, da obstaja realna možnost, da ZSMS v Velenju v skupščini ne bo imela niti enega delegata. Ker smo se najprej začeli ukvarjati z notranjo, lastno organiziranostjo, zdaj upam, da se bomo začeli pripravljati na volitve, pa se spet bojim, da ne bo veliko časa, ker bo treba ponovno sklicati kongres.«
M. Krstič-Planinc
čnikom ga je uspelo najti in vrniti lastniku Branku R. V noči na 19. november pa je bilo vlomljeno v ta lokal, storilca sta bila vsaj dva, saj sta prišla v lokal skozi majhno okence, s pomočjo dolge lestve. Odnesla sta videorekorder, video-plaver, okoli 100 videokaset in 13 milijard dnevnega izkupička.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Tudi precej drugih nemirov so v zadniem tednu zabeležili velenjski miličniki. V gostišču Kmečki dvor v Šoštanju je 17. novembra razgrajal močno vinjeni Ziad Dž. Miličniki ga niso uspeli umiriti, zato so ga pridržali do iztreznitve. Nemirno je bilo v tem gostišču tudi dva dni kasneje, ko so tam razgrajali Savo Š., Rasim V., Nusret Dž. in Mijo B. Vse čaka zagovor pri sodniku za prekrške. Miličniki so 19. novembra ponoči pridržali tudi vinjenega Djuradjija K., ki je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Kljub temu, da so mu miličniki nadaljnjo vožnjo prepovedali, je namreč hotel še voziti.
Obnova Kidričeve ceste
Končno. Beseda, ki je pred dnevi gotovo ušla iz ust marsikateremu vozniku. Namenjena pa je bila Kidričevi cesti oziroma križišču Kidričeve in Tomšičeve ceste v Titovem Velenju, kjer so prižgane luči na semaforjih naposled oznanile konec rekonstrukcije te ceste od mostu čez Pako do križišča s Tomšičevo in Efenkovo cesto. Takole pravi vodja programsko razvojnega sektorja delovne organizacije Ve-kos Marija Tekavec: »Izgradnja tega odseka se je vlekla resnično sramotno dolgo in ne meče dobre luči na nikogar v tej verigi: ne na izvajalca, ki je z deli kasnil tudi zaradi dodatnih del pri prestavitvi komunalnih vodov, semaforizaci-je, saj te prvotno v projektu ni bilo predvidene. Nenazadnje pa tudi zaradi zahtev krajanov po večji hortikulturni ureditvi objekta.«
Zapletov s tem pri dokončanju del še ni bilo konec. Od dokončanja objekta do tehničnega pregleda — ta je bil opravljen konec meseca julija letos — sta minila dva meseca. Nato pa je bilo potrebnega še nekaj časa za dodatno ureditev dovoza na Cesto bratov Mravljakov, zaradi zahteve sanitarne inšpekcije pa je bilo potrebno ponovno merjenje hrupa na tem delu ceste.
Ovinek med Tomšičevo in Kajuhovo cesto
Z obnovo Kidričeve v štiripa-sovnico do Tomšičeve ceste je bila črtana z obsežnega seznama črnih točk le ena naloga. Tudi ovinek med Tomšičevo in Kajuhovo cesto kliče po nujni sanaciji. Vsaj že tri leta je reševanje slednjega »v rokah« projektantov in investitorja, ki sta se po izdelanih nekaterih variantnih predlogih odločila, da bo Kidričeva cesta zaradi svoje namembnosti in pomembnosti od Tomšičeve do Ceste talcev (Gorjanov klanec) opredeljena kot tropa-sovnica. Ce je šlo brez zapletov pri izdelavi idejnih projektov, lokacijskega ureditvenega načrta in glavnih projektov — delo Zavoda za urbanizem — ter pri sprejemanju odloka o izvedbi lokacijskega načrta za ta odsek Kidričeve ceste v skupščinskih delegatskih klopeh, se je zataknilo pri pridobivanju dovoljenj za lokacijsko odločbo. Usklajevanje s krajani na desni strani ceste od Tomšičeve do Kajuhove, je bilo od aprila letos do danes namreč neuspešno. Posegi na zemljišča so zanje preveč boleči in zato ne dajo odstopnih izjav. Na potezi je sedaj znova projektant, ki naj bi v najkrajšem času izdelal manjšo korekcijo trase v zadovoljstvo vseh prizadetih, izvajalcev in projektantov.
Ureditev te ceste je komunalna skupnost občine Velenje predvidela že v letošnjem planu in sicer v programu B. »Delovna organizacija Vekos je investitor samo na papirju, saj se potreben denar za kolektivno komunalno rabo zbira pri prej omenjeni skupnosti. In vzrok za to, da ta del Kidričeve ceste ostaja do danes takšen kot je, ne tiči le v pomanjkanju denarja, ampak tudi v nepri-dobljeni upravni dokumentaciji zanjo,« poudarja sogovornica, ki se nadeja, da bo tesno sodelovanje z Zavodom za urbanizem, šolo Mihe Pintarja Toleda in prizadetimi krajani še v tem letu pripeljalo do ustreznih rešitev.
Tretji zavijalni pasovi
Da le zapisana ureditev črne točke v planu občinske komunalne skupnosti še ne pomeni tudi rešitev tega vprašanja, dokazuje križišče Jenkove in Tomšičeve
ceste v Titovem Velenju. To nalogo je predvidela slednja že v prejšnjih delovnih programih, zasledili smo jo tudi v letošnjem, križišče pa še naprej ostaja eno od pogostih »krivcev« prometnih nesreč.
Postavitev semaforjev na križišču po mnenju strokovnjakov ne bi rešila prometnega zamaška. Ob semaforizaciji naj bi bili potrebni še tretji zavijalni pasovi. In zakaj tudi tu dela kasnijo? Izvedba projekta je povečana s sprejemom ureditvenega načrta »šolski center«. Osnutek je že izdelan, v fazi dokončanja so idejni projekti vseh komunalnih naprav. Ti bi morali biti na mizi že meseca septembra, vendar.. . Naročnik projektov je Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, izdelovalec Zavod za urbanizem. »V Ve-kosu smo se nadejali, da bo odlok o izvajanju ureditvenega načrta »šolski center« sprejet že letošnjo jesen, saj bi imeli tako še dovolj časa za izdelavo projektov. Očitno temu ne bo tako. Ker smo odvisni od drugih v tej verigi, k reševanju pred izdelavo predloga ureditvenega načrta, pred sprejemom odloka v zborih občinske skupščine, ne moremo prej pristopiti,« pravi Marija Tekavec.
Zal, tudi pri pridobivanju potrebnih soglasij za odpravo te črne točke ne bo šlo povsem enostavno. Ureditev križišča je namreč možna le z združitvijo dovozov k stanovanjskim blokom na Tomšičevi cesti v enega samega. To pa potegne za sabo preureditev tamkajšnjih parkirišč.
Prav tako le en vhod k glasbeni šoli in šoli Antona Aškerca. Izvoz iz Zidanškove ulice pa bo mogoče izpeljati le med bloki.
»Če kje, potem se pri reševanju prometnih zagat v mestu Titovo Velenje kaže, kako pomembno je pravilno načrtovanje.«
Napake tudi drugje
Črnim točkam na območju našega mesta ob zapisanem še vedno ni konca ne kraja. Omenimo naj samo križišče Jenkove in Prešernove, pa Tomšičeve in Ceste talcev, v letošnjem programu komunalne skupnosti občine Velenje je bila med drugim predvidena rekonstrukcija Efenkove ceste, ozko grlo je sama Cesta talcev,.. . Skratka: »Nalog na področju kolektivne komunalne rabe je v prihodnje še ogromno. Sedaj poskušamo pri ureditvenem načrtu nekega kompleksa pomanjkljivosti pri prometnih objektih popraviti, kar se popraviti da. Kdaj bo mogoče vse omenjeno urediti, danes ni moč odgovoriti. Vsekakor pa le delovna organizacija Vekos ni pravi naslov za tovrstna vprašanja,« meni Marija Tekavec.
Bojazen, da z odmikanjem rokov zaradi takšnih in drugačnih vzrokov v naslednjih nekaj letih ugodnih rešitev prometnih zagat ni pričakovati, ostaja trdna. Bo morda načrtovana nova organiziranost sisov materialne proizvodnje kos temu zalogaju? Bojimo se. da od nje preveč pričakujemo, in da napak iz preteklih let še dolgo ne bo mogoče odpraviti.
Ocene o zadovoljivi prometni varnosti, veliki materialni škodi, da posebej ne omenjamo morebitnih dragocenih človeških življenj, pa bodo tako še v prihodnje spremljale naš vsakdan.
OCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJOOOOOOOOO

Miličniki so zapisali