PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	si	i
Abb. Destale 1 gruppo	IjCDcI XuU IlF
Leto XXXI. Št. 173 (9175)
TRST, torek, 29. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Pred zgodovinskim vrhom v Helsinkih
(Posebej za Primorski dnevnik)
HELSINKI, ponedeljek. — Helsinki, najsevernejša prestolnica Ev-roPe, je že nared za največji dogodek na tukajšnjih tleh — na srečanje 35 šefov držav in vlad ob Zaključku skoraj tri leta trajajoče konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. S tridnevnim srečanjem na vrhu, ki mu zgodovina Evrope ne pozna podobnega, niti dunajskega kongresa 1814, niti konference v Versaillesu 1918, namreč ni mogoče primerjati s sedanjo konferenco, se pravzaprav formalno končuje etapa povojne stihije v Ev- / r°pi. Začelo naj bi se obdobje organiziranega sodelovanja, poglobljenega zaupanja in miroljubne politike realizma, katerih namen ni santo ustoličenje popuščanja v Ev-roPi, temveč tudi prispevek s hipoteko tako zelo obremenjene Ev-roPe k popuščanju in stabilnejše-ntu miru na vsej zemeljski obli.
Edinstveno srečanje najodgovornejših osebnosti vseh evropskih držav (z izjemo Albanije), Združenih držav Amerike in Kanade, ki ho prihodnje dni polnilo stolpce časopisnih poročil in čas radijskih in televizijskih oddaj, je seveda šele Pogojni uvod takšnega procesa.
Helsinki prihajajo v kroniko ev-nopske politike kot prizorišče pionirskih prizadevanj. Tako so novembra 1972 gostili diplomate 35 držav na tako imenovanih multilateralnih pripravah za evropsko konferenco. Največji uspeh tiste pripravljalne faze je bil, da je do takšnega srečanja po dolgih letih trnovih bilateralnih pobud sploh prišlo. Ko so se izvedenci po šestmesečnemu krčenju do takrat popolnoma nezoranih ledin, naposled zedinili z okvirno podobo konference in jo strnili v legendarnih 30 strani obsegajoči zvezek priporočil, so bili spet Helsinki gostitelj začetka sestanka na vrhu v prekrasni mojstrovini slovitega finskega arhitekta Aalvarja Aalta — v koncertni palači Finlandija — kjer so se se-šli zunanji ministri držav udeleženk.
In medtem ko je bil največji u-speh takratnih prizadevanj, da se ie evropska konferenca sploh zadela, da so se zunanji ministri sploh sešli, je sedaj po dveh fazah konference — prvi, ministrski v Helsinkih in drugi, delovni v Ženevi, že mogoče reči, da se predsedniki držav in vlad ne sestajajo več Praznih rok. Za njimi je težavno delo usklajevanja stališč in pogledov, približevanja želja in stvarnosti, pred njimi je 110 strani obsegajoča «magna karta» Evrope, dokument možnega in uresničljive-sa< ki ga s slovesnim podpisom ® Petek, 1. avgusta, obujajo k življenju.
Prava vrednost te prve in po me-°di dela in sprejemanja odločitev nesporno doslej edinstvene evropske konference, se bo pokazala se-nfda šele z leti. še tako spodbud-1 sklepi bodo ostali relikti črkar-* e pravde, če jih podpisnice s ča-ne bodo navdihnile z življe-lem. Kakor je že sama kpnferen-a vseskozi poosebljala stvarnost ropskih razmerij, še naprej pre-P°lno najrazličnejših antagonizmov 2o P°sebnih interesov, in je prav za-zdhtevala po potrošeni energiji
""'"""'"iiHunnumminminmmMMiminmH
. f>rye delegacije, ki se bodo liberile zaključnega dela konfe-rence o varnosti in sodelovanju V. Evr°pi, že prihajajo v Hel-kjer pa so še v teku zadnje mrzlične priprave na zase-danje na najvišji ravni. Poleg e9a, da bodo podpisali sklepne okumente, sad dolgih pogajanj v Ženevi, bodo državni poglavarji in šefi vlad imeli vrsto vostranskih pogovorov, od kate-nh naj omenimo predvideni srebanji Ford Brežnjev in Brežnjev «iscard-D'Estaing. Večina dele-Sacij bo prišla v teku današnjega ne, od redkih izjem pa naj o-nienimo portugalsko zastopstvo, 1 9a bo vodil predsednik Costa omes in ki bo prispelo v če-rtek, ko bodo verjetno v Liz-°ni že sestavili novo vlado.
Vlada bo danes odobrila proračun za leto 1976, ki ga mora poslati parlamentu najkasneje do konca meseca. Znano je že, da »odo izdatki za prihodnje leto mnogo večji od letošnjih. Na p°vebanje izdatkov bodo vplivali skoraj izključno stroški za javno upravo, se pravi tekoči izdatki. Medtem pa je bil že pripravljen zasilni gospodarski načrt, ki ga J® danes podpredsednik vlade La Malfa obrazložil predsedniku Mo-ru._ La Malfa in Colombo bosta načrt v sredo predložila poslanskim komisijam za proračun in državne udeležbe, za finance in za zaklad.
in času maratonskih naporov, tako bo gotovo tudi uresničitev njenih sklepov in priporočil stvar daljšega procesa. Toda ravno v tem procesu, v doslednosti uresničevanja konferenčnih listin in v njihovem neprestanem bogatenju in dopolnjevanju, je edina oprijemljiva dolgoročna perspektiva Evrope.
Velika, tako rekoč neizmerljiva vrednost evropske konference je ravno to spoznanje, ki ga delijo vsi udeleženci in ki naj bi postalo vodilo vseh pobud v prihodnje.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti sicer že znanih dokumentov (ki v nasprotju s številnimi mnenji pretežno na zahodu ne cementirajo obstoječega statusa quo), ki pa deloma res da reafirmirajo napredna načela ustanovne listine Združenih narodov in številnih drugih mednarodnih dokumentov, je vendarle potrebno izvojiti kot najpomembnejše izročilo konference, njeno podobo, pravzaprav metodo njenega dela. Enakopravnost in popolna suverenost vseh in vsakogar, demokratično sprejemanje sklepov s konsenzusom, spoštovanje mnenja sleherne države udeleženke, tudi najmanjše (San Marino, Liechtenstein, Malta ...) — to je tisto, kar daje konferenci pečat ne samo univerzalnosti, temveč tudi novosti v odnosih med evropskimi državami, to je tudi lastnost, ki je najbolj dolgoročna in najperspektivnejša in ki bogat katalog zaključnih listin tudi navdihuje z optimizmom, kar zadeva usodo njegove uresničitve. To je tudi tista pomembna in kvalitetna razlika s konferencami na Dunaju in v Versaillesu. Ta demokratična podoba konference je tudi omogočila drugo najpomembnejšo pridobitev konference: izredno odmevno, konstruktivno in za končno podobo konference nedvomno najdragocenejše — nesluteno aktivnost in uveljavitev številnih srednje velikih in malih držav udeleženk, še zlasti neuvrščenih in nevtralnih, ki so s svojimi v veliki večini primerov stvarnimi, vendar globoko življenjskimi predlogi, pripomogli k tolikšnemu uspehu. Brez njih evropske konference, tako napredno zasnovane in široko zastavljene, kakršna je zdaj, vsekakor ne bi bilo.
Kako splošno je to prepričanje najbolje izpričuje priznanje, ki so ga udeleženci konference že izrekli Jugoslaviji: Beograd bo leta 1977, prizorišče četrtega dejanja v procesu evropskega popuščanja: posveta izvedencev in zunanjih ministrov držav podpisnic helsinških listin. Takrat nameravajo pretresti dosežke dveletnega uresničevanja sklepov in priporočil ter predloge za njihovo dopolnitev in obogatitev.
Zaključek evropske konference je sicer nedvomno tudi velik diplomatski uspeh za Finsko, za državo, ki po svoji preteklosti, zablodah in težavah nekako pooseblja ves razvoj Evrope. Z organizacijo najpomembnejših faz konference se Finska, ki nam je Slovencem po svoji podobi in stvarnosti, po svojem zgledu vrednem negovanju klene in samonikle govorice (v zgodovini tolikokrat ogrožane s strani tega ali onega zavojevalca), kakor tudi v skrbnem varovanju in pripoznava-nju pravic in vsestranskega razvoja švedske narodnostne manjšine (ki šteje komaj 6 odst. vsega prebivalstva) dokončno mednarodno u-veljavila kot aktivno nevtralna evropska država. Za Fince, ki so se ves povojni čas, ko so tudi notranje dozorevali, morali boriti proti negativnemu prizvoku tako imenovane jinlandizacije (usmeritve povojnih predsednikov Paasikivija in Kekkonena v odnosu do velike sosede Sovjetske zveze na eni in razvitejše švedske na drugi strani), je to vsekakor najdragocenejši sad.
Nobenega dvoma ni sedaj, da gostitelji tudi tokrat svoje zahtevne in odgovorne naloge — saj gre za največji dogodek na Finskem doslej — ne bi uspešno opravili. Konferenca v Helsinkih, ki se začenja v sredo, 30. julija, seveda ne bo samo manifestacija, bo tudi okvir za številna dragocena državniška srečanja. Prvič v zgodovini se dogaja, da se srečujejo partijski voditelji vzhoda z državnimi poglavarji oziroma predsedniki vlad zahoda. Od že napovedanih sestankov Ford - Brežnjev, morebiti pravega prvega nemškega srečanja na vrhu Honneker - Schmidt, številnih stikov jugoslovanskega predsednika Tita in mnogih drugih obkonferenč-nih dogodkov, si tukaj mnogo o-betajo.
Helsinki bodo tedaj v naslednjih dneh upravičeno stičišče pozornosti vsega sveta, saj konferenca ni namenjena samo Evropejcem, temveč tudi kot prispevek Evrope k miru in stabilnosti vsega sveta.
B. BREGANT
PRVE DELEGACIJE SO ŽE PRISPELE V HELSINKE
Jutri začetek zaključne faze evropske konference
Ob robu zasedanja na vrhu bo v finskem glavnem mestu prišlo do vrste dvostranskih pogovorov med šefi posameznih delegacij
HELSINKI, 28. — Medtem ko so v finskem glavnem mestu v teku zadnje mrzlične priprave za zaključni del zgodovinske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, odhajajo iz raznih držav prve delegacije na to posvetovanje na vrhu. Poleg predsednika Forda, ki je že od sobote v Evropi, je v Helsinke, kot poroča sovjetski radio, odpotoval tudi generalni tajnik CK KP Leonid Brežnjev. V sovjetski delegaciji so tudi šef moskovske diplomacije Andrej Gro-miko, član centralnega komiteja Kcstantin Černenko ter namestnik zunanjega ministra Anatoli Kovalev.
V Helsinke je že odpotoval tudi j--------------
ciprski predsednik Makarios, ki je ka Forda ,in zunanjega ministra Kis-
singerja je spregovoril visok ameriški funkcionar, ki spremlja šefa Bele hiše na njegovem potovanju po Evropi. Tako se je izvedelo, da bo Ford še pred koncem leta obiskal Kitajsko, kamor bo odpotoval baje tudi zunanji minister Kisinger, ki bo prihodnji mesec, če verjamemo izjavam ameriškega diplomata, ponovno začel s svojo diplomatsko misijo na Bližnjem, vzhodu za rešitev krize med Izraelom in Egiptom.
Prevladuje mnenje, v krogih ameriških funkcionarjev v Helsinkih, da se bo Ford v finskem glavnem mestu kar dvakrat sestal z glavnim tajnikom KP SZ Brežnjevom, s kate-
pred odhodom z otoka izjavil, da izključuje možnost srečanja s turškim premierom Sulejmanom De-mirelom v finskem glavnem mestu. Makarios je zaključni del konference označil kot zgodovinski dogodek, ki pa po njegovem mnenju ne bo pospešil rešitve ciprskega vprašanja.
Papež Pavel VI. je danes imenoval msgr. Agostina Casarolija, tajnika za javne zadeve cerkve, v bistvu vatikanski zunanji minister, za delegata svete stolice na helsinški konferenci.
V	Lizboni so sporočili, da bo portugalski predsednik general Costa Comes odpotoval na Finsko komaj v četrtek. Prvotno je bilo rečeno, da bo odpotoval v sredo, potem pa, da ne bo odpotoval, dokler ne bo znana sestava nove portugalske vlade.
V portugalski delegaciji bi moral biti tudi zunanji minister, ne ve pa se, če bo to še vedno Melo Antunes ali njegov naslednik. Antunes je danes vsekakor redno opravljal svoje posle na zunanjem ministrstvu, izjavil pa je, da ne bo spremljal Costo Gomesa. Dejstvo, da Costa Comes odpotuje komaj v četrtek pomeni, da bo vlada po vsej verjetnosti sestavljena v sredo, ko se bo s Kube vrnil poveljnik COPCON general Otelo Saraiva de Carvalho.
Ob robu zaključne faze konference o varnosti in sodelovanju v Evropi bo v Helsinkih vrsta dvostranskih srečanj med prisotnimi državniki. že sedaj govorijo o sestanku med francoskim predsednikom D’Estain-gom in tajnikom sovjetske partije Brežnjevom. O srečanju sta se domenila francoski predsednik in pa sovjetski veleposlanik v Parizu Čer-vonenko. Po končanem srečanju je Červonenko izjavil časnikarjem, da bosa oba državnika poglobila nekatera vprašanja na področju francosko-sovjetskih odnosov ter nekatera mednarodna vprašanja. Ob koncu tega pogovora v Helsinkih, je dejal sovjetski diplomat, bodo skoraj gotovo sporočili datum Giscardovega obiska v SZ. Predsednik Giscard D’Estaing bo odpotoval v Finsko jutri zvečer.
V	Helsinkih bo prav gotovo prišlo tudi do vsaj neuradnega srečanja med predsednikom Fordom in Brež-njevom. Ob tej priložnosti bodo morda določili datum, ko bo Brežnjev obiskal ZDA, po vsej verjetnosti oktobra, če ne bo prišlo med tem časom do nepredvidenih zapletljajev v mednarodni politiki med obema supersilama. 0 programih predsedni- hodnje leto precej višji od letošnjih.
iiiiiiiimimiMiiimiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiniiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiifiii
FAŠIST TUTI ARETIRAN
rim bo obravnaval predvsem potek pogovorov za omejitev strateške o-borožitve, ki so v teku v Ženevi. Poleg tega menijo, da bo šef Bele hiše skušal pospešiti potek pogajanj za rešitev ciprske krize. V pogovoru s turškimi voditelji naj bi Ford skušal doseči tudi izboljšanje odnosov med Ankaro in Washingtonom, ki so se v zadnjih dneh zaostrili, potem ko je turška vlada sklenila odvzeti Američanom njihova vojaška oporišča na svojem ozemlju v odgovor na zaporo nad izvozom ameriškega orožja v Turčijo.
LIZBONA, 28. — Ustanovitev vojaškega triumvirata v Portugalski je v ospredju pozornosti vse tamkajšnje politične javnosti. Tajnik socialistične stranke Mario Soares je v tiskovni konferenci v zvezi s sestavo nove vlade dejal, da se je socialisti ne bodo udeležili, če ne bo izdelala skupnega pobtičnega programa. Soares je ponovno podprl sestavo vlade nacionalne rešitve.
Po zaključenih pogovorih v Nemčiji predsednik Ford prispel na Poljsko
.lllllllllllllllllllHIIIIII||||||||||||||I||||||||||||IiniimHinilllllll»llllllllllll||l|||||||||||||||||||||||||||l||I|l||II||,|II,I|,III|I|(|II|I||1|I|||,|||II1I|||||||||||I||||||||I||1|||||||||||||||||||J
VLADA BO DANES RAZPRAVLJALA O PRORAČUNU ZA LETO 1976
Pripravljen zasilni gospodarski načrt V petek odločitev o barvni televiziji
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je razpravljal o «energetskem načrtu», meddeželni odbor pa o delitvi denarja krajevnim ustanovam
RIM, 28. ^— Vlada bo na jtetrišnji seji razpravljala in odobrila državni proračun za leto 1976, ker ga mora predložiti parlamentu najkasneje 31. julija. Obenem bo vlada razpravljala tudi o raznih tekočih upravnih zadevah.
Podpresednik vlade La Malfa pa ie danes izročil predsedniku vlade Moru zasilni gospodarski načrt, ki so ga pripravili, da se rešijo nekatera najnujnejša gospodarska vprašanja. Gre predvsem za to, da se preprečijo novi odpusti z dela v industriji. Ta načrt bosta podpredsednik vlade La Malfa in zakladni minister Colombo obrazložila na skupni seji poslanskih komisij za proračun in državne udeležbe, za finance in za zaklad, ki se bodo sestale v sredo.
Ob udeležbi vseh gospodarskih in finančnih ministrov ter navzočnosti guvernerja «Banca d’Italia» Carli-ja se je danes sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje. Minister za proračun Andreotti je na kratko seznanil kolege z vsebino proračuna za prihodnje leto. Zakladni minister Colombo pa je izjavil, da bodo izdatki v proračunu za pri-
Pripadnik zloglasne fašistične skupine «Fronte nazionale revoluzionario» Mario Tuti iz Empolija, ki je bil za umor dveh policijskih podčastnikov že obsojen, čeprav v odsotnosti, na dosmrtno ječo, je v nedeljo padel v roke . skupini komisariata za boj proti terorizmu, ki ga je zasačila v Saint Raphaelu pri Nici. Ker se je Tuti, ki je bil oborožen, skušal upi-
rati, je komisar Vecchi sprožil dva strela in ga ranil v vrat in nogo. Tutija so odpeljali v bolnišnico. Z zajetjem Tutija sodni organi menijo, da bo preiskava o črnih mrežah hitreje stekla in obrodila tudi pričakovane sadove. Vsekakor bo državno pravd-ništvo v Firencah zahtevalo od francoskih oblasti izgon Tutija v Italijo, kar se bo v kratkem tudi zgodilo. Več o aretaciji Tutija na 6. strani.
Povečanje izdatkov bo šlo predvsem na račun povečanja stroškov za javno upravo, se pravi povečanja tako imenovanih tekočih izdatkov. Čeprav zakladni minister ni povedal nobenih številk o proračunu, ki jih bodo objavili šele po jutrišnji seji vlade, je vendar pojasnil, da se bodo leta 1976 tekoči stroški povečali zlasti zaradi uveljavitve že sprejetih zakonov v parlamentu. Gre pri tem za izdatke, ki se nanašajo na osebje državne in pol-državne uprave ter na osebje krajevnih ustanov. Poleg tega, je dodal min. Colombo, proračun predvideva višje dohodke zaradi uveljavitve novega davčnega sistema. To pomeni, da bodo predvsem neposredni davki na plače prinesli državi mnogo več denarja kot doslej.
Zakladni minister je govoril časnikarjem tudi o ukrepih, ki jih namerava vlada sprejeti za okrepitev gospodarstva. Dejal je, da so že zagotovili osnovna denarna sredstva in da se bo država poslužila tudi denarnega trga, da se sprejmejo čimbolj strogi protirecesijski ukrepi.
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je sprejel tudi «e-nergetski načrt», ki ga je predložil in obrazložil minister za industrijo Donat Cattin. Ta je povedal, da so k načrtu priloženi tudi petletni načrt ENEL, poročilo o overovljenju programa ustanove CNEN in poročilo o varčevanju z energetiko. Novost, ki jo vsebuje «energetski načrt», je ustanovitev visokega komisariata za energijo, ki bo slonel na ustanovah ENI, ENEL in CNEN. Komisariat bo neposredno odvisen od predsedstva vlade.
Na seji medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje so obravnavali tudi vprašanje financ deželnih uprav in krajevnih ustanov. O tem važnem vprašanju, ki zanima vse krajevne uprave, so razpravljali danes popoldne na seji medde-želne komisije za gospodarsko načrtovanje, ki je proučila državni proračun. Vlada se je torej odločila pred odobritvijo proračuna za prihodnje leto, da se neposredno posvetuje in dogovori z deželnimi upravami glede denarja, ki bo na razpolago deželnim, občinskim in pokrajinskim upravam v letu 1976.
Na današnji seji medministrskega sveta bi morali razpravljati tudi o barvni televiziji. Razpravo so odložili na petek, ko bodo sprejeli dokončne sklepe. Minister za pošto in telekomunikacije je izjavil časnikarjem, da mora medministrski odbor čimprej rešiti to vprašanje in omogočiti vladi, da pripravi ustrezne ukrepe. Uvedba barvne televizije je vzbudila pri sindikatih veliko zanimanje, saj je neposredno povezana z razvojem industrije, ki izdeluje televizorje. Zato je tajništvo sindikalne federacije kovinarskih delavcev pozvalo vlado, naj kmalu odloči o barvni televiziji, da bo možno v najkrajšem času preurediti proizvodnjo v prizadetih industrijskih podjetjih in tako zagotoviti zaposlitev. Sindikati hkrati poudarjajo, da je to samo eno od toliko vprašanj, ki jih je treba rešiti v zvezi s krizo v industriji, ki gradi radijske in televizijske sprejemnike, ,............,
Primanjkljaj trgovinske izmenjave s tujino
RIM, 28. — Po uradnih podatkih osrednjega statističnega zavoda je bil zunanji trgovinski obračun za mesec junij pasiven za 205 milijard lir. Italija je v juniju uvozila za 2.162 milijard lir blaga, izvozila pa za 1.957 milijard lir. V primerjavi z lanskim junijem je bil uvoz za 0,6 odst. večji, izvoz pa 26,1 odst. večji.
V letošnjem prvem polletju je u-voz blaga znašal 11.625 milijard lir, izvoz pa 10.561 milijard lir, kar pomeni, da je primanjkljaj v teh šestih mesecih dosegel skupno 1.064 milijard lir. V primerjavi z lanskim prvim polletjem, se je uvoz zmanjšal za 7,7 odst., izvoz pa se je povečal za 21,9 odst. Omeniti moramo, da je primanjkljaj v lanskih prvih šestih mesecih znašal kar 3 tisoč 941 milijard lir.
Značilno je, da je še vedno zelo pasiven obračun med izvozom in U-vozom živil. Če je bil letošnji primanjkljaj živil manjši od lanskega, se je treba zahvaliti večjemu izvozu riža,“slaščic, sadja in zelenjave, vermuta in vina. Na letošnji primanjkljaj mnogo vpliva uvoz goveda, ki se je v letošnjem polletju povečal za 18 odst., v primerjavi z istim obdobjem lani. Tudi uvoz o-stalega mesa se je povečal za 3 odst. Podobno stanje najdemo tudi pri uvozu energetskih surovin. Čeprav se je uvoz petroleja zmanjšal za 18 odst., se je po drugi strani znatno povečal uvoz črnega premoga. Obenem pa se je zmanjšal italijanski izvoz petrolejskih derivatov za 24 odst.
ATENE, 28. — Italijanski zunanji minister Rumor je danes v Atenah predsedoval sestanku združenja med EGS in Grčijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1962. Svet je deloval do 1967. leta, ko je bila njegova dejavnost prekinjena zaradi prihoda na oblast vojaškega režima.
VARŠAVA, 28. — Predsednik ZDA Ford je v spremstvu članov ameriške delegacije prispel v poljsko glavno mesto, ki je druga etapa na njegovem potovanju jx> Evropi na i>oti v Helsinke, kjer se bo udeležil zaključnega dela konference o evropski vernosti in sodelovanju. Na letališču so ga dočakali prvi sekretar poljske partije Edvard Gierek, predsednik vlade Piotr Jaroszewicz ter predsednik državnega sveta Henrik Jablonski.
V svojem pozdravnem govoru je ameriški predsednik Ford, ki je do-potoval v Poljsko iz Zahodne Nemčije. poudaril, da je že bil v Varšavi kot član ameriškega kongresa. Izrazil je prepričanje, da bodo polj-sko-ameriški pogovori prispevali k utrditvi prijateljskih odnosov med o-bema državama in izboljšali prespek-tive za mir v svetu. Poijsko-ameriški P< govori bodo na sedežu poljskega parlamenta, udeležili pa se jih bodo s poljske strani Gierek, Jablonski, Jaroszewicz m zunanji minister Olszow-ski. z ameriške strani pa, poleg predsednika Forda, zunanji minister Henry Kissinger in ameriški velejio-slanik v Varšavi Davies. Jutri Dodo ameriški gostje obiskali Krakow ,n bivše nemško uničevalno tabor,šče Auschwitz, nakar bodo odpotovali v Helsinke.
Zjutraj je, pred odhodom iz Za hodne Nemčije, Ford imel še zadnji pogovor z nemškim kanclerjem Schmidtom ter z zunanjim ministrom Genscherjem. Ta zadnji pogovor je omogočil Fordu in Schmidtu, da sta ponovno proučila nekatera vprašanja, o katerih sta govorila včeraj in da sta se dokončno domenila o uskladitvi ukrepov za poživitev gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti in v Združenih državah Amerike.
(Na sliki: Ford in Gierek).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniitirnmiHHiMHmniiiiiuHuinnmnuMiHuiiHntiHntudnnmminn^
INTERVJU NOVEGA TAJNIKA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE B. ZACCAGMNIJA
Poziv vsem demokratičnim silam za rešitev gospodarskih težav
RIM, 28. — Novi tajnik krščanske je razumljivo, da se morajo vse po-demokracije Benigno Zaccagnini je litične sile, ki se hočejo stvarno po-imel danes po televiziji intervju, v I staviti v službo države, potruditi in
katerem je odgovarjal na nekatera vprašanja o položaju v KD po zaključku zasedanja vsedržavnega sveta. Zaccagnini je poudaril, da je bila razprava na vsedržavnem svetu, čeprav včasih zelo ostra in protislovna, koristna, v kateri so udeleženci skušali razumeti, kaj se dogaja v državi. Nedvomno je — je poudaril Zaccagnini — da so volilni izidi 15. junija odkrili novo stvarnost. Zato je treba o tej stvarnosti razmišljati in jo skušati razumeti in tolmačiti.
Nedvomno pa je tudi, je dodal novi tajnik KD, da obstaja v sedanjem parlamentu večina, ki se istoveti v strankah, ki podpirajo Morovo vlado. Njeno delo bo v bližnji prihodnosti lahko zelo važno, kar bo omogočilo raznim političnim silam, da lahko bolj podrobno preučijo želje in težnje prebivalstva. Razumljivo je, pravi Zaccagnini, da je ta solidarnost političnih sil, ki sedaj podpirajo vlado, potrebna, da se lahko uresničijo tiste oblike sodelovanja, ki bodo omogočile, da se začenjajo reševati vprašanja dežele s skupno oceno vseh težav, ki jih država preživlja in ki so obenem tudi ižraz volilnih izidov 15. junija.
Zaccagnini je tudi opozoril, da je treba imeti več posluha za zahteve in potrebe mladine, žensk in delavcev in da se mora prav krščanska demokracija resno spoprijeti s temi vprašanji. «Ko pomislimo na ogromno število brezposelnih — je dejal Zaccagnini — in na veliko število delavcev v dopolnilni blagajni,
dati svoj prispevek, da se čimprej rešijo najbolj resna vprašanja.»
Med mnogimi čestitkami, ki jih Zaccagnini prejema ob izvolitvi za tajnika KD, naj omenimo čestitko predsednika deželnega sveta Emilia-Romagna socialista Armarolija. Ta mu ob prevzemu največje odgovornosti v stranki iskreno čestita in mu izraža solidarnost v težki nalogi, ki si jo je prevzel za obnovitev stranke, ki jo pričakujejo tudi ostale demokratične sile.
«Kot predsednik deželnega sveta tvoje rodne zemlje, mi je ljubo spomniti se na govor, ki si ga imel pri nas ob umestitvi deželnega odbora za proslavo 30-letnice odporniškega gibanja, v katerem si z vso odločnostjo poudaril svojo demokratično in antifašistično zavest ter nujnost, da se zgledujemo po svetli preteklosti odporništva v boju za obnovitev republiških institucij.»
De Martino o politiki in vlogi PSI
RIM, 28. — Tukaj so danes objavili govor, ki ga je imel De Martino ob zaključku zasedanja centralnega komiteja PSI. De Martino je z zadovoljstvom ugotovil skoraj soglasno odobritev članov central-
je treba iskati predvsem v' nespoštovanju obveznosti krščanske demokracije.
Potem ko je govoril o škodljivih posledicah sodelovanja stranke v vladah leve sredine, je De Martino dejal, da sedaj PSI ne more sprejeti nobene vladne odgovornosti, če se ne ustvarijo pogoji za navezavo komunistov na vlado. V tej zvezi je dejal, da nima več nobenega smisla nadaljevati z ideološko zaporo do komunistov.
De Martino je nato govoril o krizi krščanske demokracije in ugotovil, da bi zgrešena rešitev krize v KD škodljivo učinkovala na celotni razvoj demokracije v državi. Obenem pa je dodal, da je treba priznati, da ta kriza ni bila še rešena in da obstaja nevarnost, da se bo še bolj zaostrila.
Tajnik PSI je z zadovoljstvom u-gotovil, da je centralni komite o-dobril navodila stranke za sestavo deželnih in krajevnih odborov ter poudaril, da mora PSI vztrajati na tej svoji politiki. Nadalje je govoril o Morovi vladi in izrazil potrebo, da jo socialistična stranka še naprej podpre, obenem pa je pripomnil, da tudi za to vlada obstajajo časovne omejitve, preko katerih podpora PSI ne bo mogla iti.
Ob zaključku je De Martino o-bramavai vprašanje leve alternative. Dejal je, da bi v zavezništvu levice socialistična stranka predstavljala komaj eno tretjino, dve tretjini pa bi predstavljali komunisti. To bi ne bil odnos, ki bi rešil vprašanja. Zato se morajo socialisti
nega komiteja svojega poročila ________________________________j___________
in poudaril, da je centralni komite I zavzemati za druge rešitve in drug* razglasil konec leve sredine, ki ga I povezave k okviru novih odnosov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB 18. URI SE SESTANE OBČINSKI SVET
V SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI
DANES BODO VOLILI ŽUPANA DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE
Prebivalstvo zahteva premik na levo in trdno napredno za slovenska vprašanja občutljivo in učinkovito upravo
Danes ob 18. uri se bo sestal na se tudi dogovorili za prva zaseda-. mika na levo v državi in tudi med
Partizanski miting poudaril pomen antifašističnega boja
Praznik je priredila občinska sekcija VZPI-ANPI - Govorila sta Dušan Košuta in Arturo Calabria
prvi seji po volitvah devinsko - na-brežinski občinski svet. To bo istočasno tudi zadnja izmed sej neke tržaške krajevne uprave, ki je bila obnovljena in za katero še vedno trajajo zapleteni razgovori in razprave o njeni politični usmeritvi.
Devinsko - nabrežinsko občino je zadnji dve poslovni dobi vodila koalicija leve sredine, v kateri so sodelovali demokristjani, socialdemokrati, socialisti in predstavniki Slovenske skupnosti, razen zadnjih dveh let, ko je uprava imela centristični značaj, saj so bili socialisti v opoziciji.
Z volilnimi izidi je postalo politično jasno, da so volivci želeli preokret in da so volili tudi v devinsko - nabrežinski občini «levo» zato, da se tudi v tej občini stvari spremene. Zato je kmalu prišlo do trdnega dogovora med socialisti in komunisti, ki skupaj razpolagajo z devetimi glasovi, ža absolutno večino pa manjkata najmanj še dva. Zato, in tudi iz širšega političnega stališča, da je treba ustvarjati vedno čim širše napredno sodelovanje, je tudi prišlo do pozivov Slovenski skupnosti, da se koaliciji pridruži s svojima dvema glasovoma, kot je tudi prišlo do pozivov predstavniku PSDI (ki pripada naprednejši Saragatovi struji).
Kako se bodo stvari iztekle danes na glasovanju za župana in za odbornike, je težko reči, saj se je Slovenska skupnost sestala sinoči ob 21. uri in je zasedala pozno v noč, ko je tudi sklepala o svojem stališču. Možnosti je bilo več. Že prej pa so se njeni somišljeniki na zborovanju v Nabrežini izrekli sicer za politično neangažiranost in torej za nesodelovanje v občinskem odboru, da pa je treba na vsak način zagotoviti izvolitev slovenskega župana. Tako stališče bi seveda pomenilo, da bi Slovenska skupnost oddala bele glasovnice, nato bi lahko koalicija PSI in KPI na prihodnji seji (verjetno čez 24 ur) izvolila župana, pa čeprav z manjšino glasov. Pri vseh teh kombinacijah je fašistični glas izključen, saj bi v primeru, da bi grozila možnost odločilnega fašističnega glasu Slovenska skupnost oddala jasen glas, pa tudi demokristjani so že povedali, da bodo v takem primeru oddali belo glasovnico.
Sedaj smo torej še vedno v fazi preučevanj stališč in to še zlasti, ker ni bilo uradnih razgovorov med Slovensko skupnostjo in koalicijo KPI ter PSI v devinsko - nabrežinski občini. Zato se bodo stvari v mno-gočem odvijale javno, danes na seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta.
Na vsak način pa je treba podčrtati dejstvo, da so volilni izidi tudi v devinsko - nabrežinski občini zelo zgovorni, saj je centristični odbor izgubil kar dve svetovalski mesti in tokrat sploh ni več mogoč. Po drugi strani pa je slovensko >n italijansko prebivalstvo zahtevalo premik na levo. Podčrtati je treba pri tem tudi novo sestavo demo-kristjanske svetovalske skupine in političnega krajevnega vodstva KD, ki je desno usmerjeno in v katerem so živi ostanki Slovencem sovražnega nacionalizma.
Končno je treba tudi ugotoviti, da je občini potrebna trdna uprava, ki bo takoj pričela z delom in da so odlašanja nesmiselna ali bolje rečeno samo škodljiva.
nja, ki bddo posvečena programu I slovenskimi volivci. " pokrajinske uprave in do katerih bo Ko je odgovarjal na vprašanje, prišlo ze v septembru. Pokrajinski kateri so glavni problemi, s kateri-
svet bo v petek razpravljal o plačah uslužbencev na osnovi pogodbe, ki jo je sprejela še prejšnja pokrajinska uprava.
Repentabrski župan dr. Pavel Colja na ljubljanski televiziji
Dr. Pavle Colja, župan repen tabrske občine, je bil nedeljski gost ljubljanske televizije v vrsti razgovorov, ki jih je s slovenskimi zamejskimi župani pripravil dopisnik RTV Jure Pengov.
Kot drugi župani je tudi on najprej na kratko predstavil karakteristike svoje občine glede na obseg. prebivalstvo, zaposlenost itd. Na posebno vprašanje je povedal, da je bil kot socialist izvoljen na enotni napredni občinski listi, za katero so se sporazumeli komunisti, socialisti in neodvisni levičarji. Ta lista je po dolgih letih krepko prevladala nad listo Slovenske skupnosti. Po Goljevem mnenju je neuspeh liste Slovenske skupnosti pripisati slabemu poslovanju njene dosedanje občinske uprave in pa seveda tudi dejstvu splošnega političnega pre-
mi se bo morala spoprijeti nova občinska uprava, je župan dr. Colja postavil na prvo mesto vprašanje avtoporta pri Fernetičih. Dejal je, da nihče ne more biti proti napredku in razvoju gospodarskih dejavnosti, toda ta ne sme v nobenem primeru biti na škodo prebivalstva repentabrske občine in občina ne bo izdala gradbenega dovoljenja za drugo fazo del preden ne bo zadoščeno upravičenim zahtevam prebivalstva. Nova napredna občinska uprava bo tudi pozorno bedela nad ohranitvijo narodnostnega značaja občine, saj pri tako malem številu prebivalcev lahko že najmanjši dotok tujih ljudi nevarno vpliva na narodnostno strukturo.
Novi upravni direktor tržaškega vseučilišča
Dr. Renato Brancaforte je bil i-menovan za upravnega direktorja tržaške univerze in bo nadomestil dr. Mariana Miolo, ki je bil premeščen na padovansko univerzo. Dr. Brancaforte je bil načelnik kabine-
Pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Arturo Calabria, govori na partizanskem mitingu v Nabrežini
V nedeljo se je na igrišču «Sokola» v Nabrežini nadaljeval partizanski miting. Miting, ki se ga je v popoldanskih in večernih urah u-deležila množica ljudi, je priredila občinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov VZPI - ANPI iz 30. obiet-
ta na ministrstvu za kulturne do
brine in je sam zaprosil, da bi ga Devina - Nabrežine ob premestili v Trst, kjer bo lahko I niči osvoboditve, nadaljeval in poglobil svoje študije. I V imenu prirediteljev je najprej
............
BANES IN JUTRI ZASEBANJA BOPOLBNE IN POPOLBNE
Deželni svet bo razpravljal o skladih za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš
V komisiji za šport predvideno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti
Deželni svet se bo sestal danes ob 9. uri in bo nadaljeval zasedanje še jutri, ko bo delo prekinil, in se bo ponovno sestal na jesenskih zasedanjih. Deželni svet bo da-danes najprej razpravljal o raznih interpelacijah nato pa bo pričel o-bravnavati dva zakona, ki se nanašata na gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš.
Prvi zakon se tiče spremembe člena 21 deželnega zakona št. 39 iz 1973. leta in se nanaša na razlastitve zemljišč za javno, korist. O zakonskem predlogu bo poročal svetovalec KD Rigutto. Ta zakon med drugim tudi predvideva, da se za one, ki imajo manj kot 5 milijonov lir dohodkov letno, ne uporablja kriterij odškodnine, temveč dejanske tržne vrednosti. To bi bil tudi primer Repentabra in razlaščevanj za gradnjo avtoporta, kjer so uporabili zakon o razlastitvah, bi pa na tej osnovi lahko uredili odškodnine za domačine, tako da bi prejeli za razlaščeno zemljišče tržno vrednost. Danes bo deželni svet poleg tega razpravljal tudi o ukrepih za razširitev metanskega omrežja. Končno bo danes svetovalec KD Specogna poročal o zakonskem predlogu, ki se nanaša na prispevke za ureditev cest turističnega značaja.
Deželni svet bo v sredo razpravljal o zakonskem predlogu, ki se nanaša na deželni sklad za prispevke za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš in na izredni načrt prispevkov za izvedbo načrtov o ljudskih stanovanjskih hišah, ki ga i predvideva zakon št. 162 iz 1962. le-1 ta. V komisiji so se dogovorili za j enotno besedilo, o katerem bo po- i ročal svetovalec KD Rigutto. '
Zato da bodo lahko izčrpali precej obširno razpravo, ki se bo razvnela okrog obeh zakonov, se bo deželni svet danes in jutri sestal dopoldne in popoldne.
V preteklih dneh je deželni svet odobril zakon v korist športnih dejavnosti in vključil v seznam predstavnikov v komisiji, ki se bo u-kvarjala s športnimi problemi, tudi predstavnike «slovenske jezikovne manjšine», kot ’je to predlagal svetovalec Slovenske skupnosti D. Štoka. Podobno so naredili tudi glede komisije, ki se bo ukvarjala s kulturnimi in ljudskoprosvetnimi vprašanji, saj se zakon nanaša na šport in na rekreacijo.
Pozdravni telegram vsedržavnemu tajniku KD Zaccagniniju
Pokrajinski tajnik Rinaldi je v imenu tržaške Krščanske demokracije poslal telegram novoizvoljenemu političnemu tajniku KD Be-nignu Žaccagniniju. V telegramu je rečeno, da je pogumno in požrtvovalno prevzel tajništvo v razdobju, ki je za KD zelo težavno, kot je težavno za Italijo nasploh. Nato je v telegramu spomnijo njegove vlo-
Družino Janka Bana je razveselilo rojstvo drugorojenke
IVANE
Srečnima staršema in mali Ivani želi vso srečo kolektiv Glasbene matice.
V	petek seja pokrajinskega sveta
V	petek se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Sklep o seji so včeraj sprejeli načelniki skupin, ki so
■tiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiifiiimiiiiiMmiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
IZ PODATKOV DEŽELNE SLUŽBE ZA GOZDOVE
V osmih letih so požari uničili 1448 ha gozdov v naši deželi
Samo neznaten odstotek požarov so povzročile strele Skoda zdaleč presega milijardo Ur ■ Malomarnost izletnikov
V osmih letih, od 1. januarja 1966 do 31. decembra 1973, je bilo v deželi Furlaniji - Julijski krajini kar 1.031 požarov v gozdovih, torej poprečno 129 požarov letno. Ognjeni zublji so uničili 1448 hektarov gozdne površine, tako da znaša škoda 699 milijonov lir. Ta znesek vsebuje samo ceno uničenega lesa, zato je treba prišteti še 514 milijonov lir, ki so bili potrebni za pogozdovanje. Poleg tega pa je gmotna škoda še precejšnja zaradi uničenja divjadi, humusa, zaradi poslabšanja kvalitete terenov, kjer so bili prej gozdovi in so sedaj pogorišča, od koder voda z večjo lahkoto odplav.ja zemljo in grušč. Gmotna škoda torej zdaleč presega milijardo lir, prišteti pa je treba škodo, ki ni finančnega značaja: opustošenje gozdov je ponekod dokončno skvarilo krasne pokrajine, tako da so izgubile turistični in prirodoslovni pomen.
Kateri so glavni vzroki požarov? Iz statistike, ki jo je opravila deželna služba za gozdove, izhaja, da so naravni razlogi, kot so strele ali samo vnet je zaradi previsoke vročine, povzročili samo 1,3 odst. vseh požarov, torej so bili obrobne-
ga pomena. 3,5 odst. požarov so zanetili nalašč, 13,5 odst. požarov je nastalo zaradi nepazljivost domačinov ali izletnikov, za 81,7 odst. vseh požarov pa niso mogli ugotoviti razlogov. Seveda, na podlagi izkušnje, je jasno, da so večji del ali skoro vse požare, katerih vzrokov niso mogli ugotoviti, povzročili ali nalašč ali pa iz brezbrižnosti in malomarnosti pri odmetavanju cigaretnih ogorkov, vžigalic, z ognjišči, na katerih so si izletniki kuhali hrano itd.
Sicer pa so po mnenju deželne službe za gozdove glavni povzročitelji požarov naslednji: domačini, ki zažigajo smeti, odvečno seno, listje itd. ah pa izletniki, ki si nà prostem kuhajo hrano, odmetu-jejo cigarete itd. Veliko požarov so povzročili celo z odmetavanjem cigaretnih ogorkov iz avtomobilov, ali pa z vlaka. Da so turisti glavni krivci požarov in da je torej odgovornost domačinov skorajda neznatna, dokazuje dejstvo, da največ požarov izbruhne ob nedeljah ali ob praznikih, in to na področjih, kjer je naj večji pritok izletnikov.
Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v zadnjih letih vedno več požarov. Leta 1966 so jih v celi deželi zabeležili 88, predlanskim pa jih je bilo kar 261. Največ požarov je •' zadnjih zimskih mesecih in v začetku pomladi, to se pravi februarja, marca in aprila, veliko pa jih je seveda tudi v poletnih mesecih.
Boj proti požarom je potreben na več frontah. Gozdarska služba, gasilci, deželna služba za gozdove in druge ustanove so ojačile svoja protipožarna sredstva, nabavili so prenosne radijske postaje, pričeli so vrsto poskusov za boj proti plamenom s helikopterji, nad določenimi področji občasno letijo izvidniška letala, da pravočasno odkrijejo pričetke požarov, vendar vse to ni dovolj. Treba je, da so izletniki pozorni, da ne zanetijo ognjev v gozdovih, da pazljivo pogasijo vžigalice in cigaretne ogorke, preden jih odvržejo, da nemudoma obvestijo najbližnjo postajo javne varnosti o nastanku požara in sploh, da čuvajo naravo, kajti samo ljubezen vseh lahko o-hrani ta naravna bogastva, gozdove, ki krasijo našo deželo.
ge borca v odporniškem gibanju in zagovornika naprednih stališč, kot tudi osebne poštenosti, kar vse je jamstvo javnemu mnenju, ki z zaskrbljenostjo gleda na KD in na njene «odgovornosti za bodočnost I-talije». V telegramu nadalje izražajo polno solidarnost za dejansko preosnovo stranke in za politično linijo, ki bo «dosledno ustrezala demokratičnemu, ljudskemu in antifašističnemu značaju KD in njeni tradicionalni vlogi branika svobode in demokratičnega družbenega reda».
Danes se bodo v palači Diana sestali člani posebne komisije, ki bo pod predsedstvom tajnika KD Rinal-dija in predsednika pokrajine Za-nettija razdelila mesta med demo-kristjanskimi odborniki. Sestanek je bil že napovedan za včeraj, vendar so ga odložili, ker se je včeraj v Vidmu sestalo deželno vodstvo KD.
V sredo pa se bodo sestali v palači Diana pokrajinski, sekcijski in občinski predstavniki KD, ki bodo preučili krajevni politični položaj po izvolitvi pokrajinskega odbora. Dogovorili se bodo o prihodnji dejavnosti stranke.
spregovoril član občinske sekcije VZPI Abdon Visintin, ki je predal nato besedo pokrajinskemu tajniku VZPI Dušanu Košuti. Košuta je najprej omenil .velik uspeh letošnjih proslav 30. obletnice osvoboditve po naših krajih, kar priča, da naši ljudje niso pozabili neštetih žrtev črnega terorja. Dejal je, da se bivši borci, aktivisti NOB in odporniškega gibanja ter vse antifašistično in napredno gibanje še danes borijo za novo in pravično družbeno 'ureditev ter nadaljeval: «Čeprav smo psiveli, se smatramo še vedno mlade, kajti svež, mlad in sodoben je ostal duh, iz katerega smo' v preteklosti črpali novih in novih moči. Vztrajnost, politična zavest in požrtvovalnost, ki so bile takrat in so še danes temelj za u-spehe, ki jih sedaj žanjemo, so zgovoren dokaz, kaj je predstavljala naša enotna, antifašistična, revolucionarna borba z veličastno zmago.» Nato je omenil sijajen volilni uspeh, ki je zadal pekoč poraz vsem nazadnjaškim in reakcionarnim silam. Dodal pa je, da nas zmaga ne sme uspavati, temveč nam mora dati novega poleta na poti antifašizma in demokracije. V zaključku je zaprosil vse tiste partizane, ki še niso vložili prošnje za priznanje statusa borca, naj to čimprej storijo. Delegacija pokrajinskega odbora bo odšla namreč v jeseni v Rim z vsemi statističnimi podatki, da bi pospešila ugodno rešitev te akcije.
Nato je spregovoril predsednik VZ Pl - ANPI Arturo Calabria, ki je orisal zgodovinsko, vlogo odporništva, opozoril na velike socialne razlike, ki še obstajajo v Italiji ter priporočil budnost delavstva in predvsem mladine v tem izredno zapletenem političnem obdobju.
Miting se je nadaljeval pozno v noč s pit .om ob zvokih ansambla «Lojzeta Furlana» iz Saleža.
Protest združenja žena UDI zaradi
neupravičenega odpusta dclavke-sindikalistke
Pokrajinsko združenje demokratičnih žena UDI je izdalo protestno sporočilo v zvezi z odpustom z dela delavke, sindikalistke in članice tovarniškega sveta podjetja «Radici -Gallinotti». Delavko Danielo Mene-gazzi so odpustili v okviru načrta, ki je splošen vsem italijanskim delodajalcem, da bi sprevrgli posledice gospodarske krize na ramena delavcev, zlasti pa še delavk. Ženske morajo spet plačevati priborjene pravice, ki so jih dosegle z dolgoletnim bojem v okviru splošnega delavskega gibanja. Zato združenje žena UDI poziva vse delavke industrijske cone, naj složno branijo interese delavskega razreda in naj se aktivno vključijo v vse pobude, ki jih bodo sprejele politične in sindikalne organizacije.
# Sekcija Zveze komunistične mladine in mladine AGLI pri Sv. Jakobu, na Pončani in pri Magdaleni bodo danes proslavile 30. obletnico osvoboditve izpod fašizma s skupno ma-nif esitaci jo. Proslava bo v krožku AGLI «Fanin» pri Sv. Jakobu, kjer bodo ob 20. uri predvajali film «Bianco e nero».
Federacija KPI o občinskem enotnem antifašističnem odboru
Tajništvo tržaške federacije KPI je izdalo daljše tiskovno sporočilo, v katerem zahteva takojšnje delovanje enotnega občinskega antifašističnega odbora, ki je bil ustanovljen pri tržaški občini. V uradnem sporočilu je nadalje rečeno, da je odbor «široko reprezentativen», kot je to izhajalo iz prvega sestanka in da se «ne sme pasivno čakati na hamletovske nejasnosti manjših političnih sil». Glede organizacij, ki niso včlanjene v odbor, pa je tajništvo KPI mnenja, naj sporočijo predsedstvu odbora svoj
pristop, da odboru omogočijo enotno odločitev o njih prisotnosti.
DO 6. SEPTEMBRA
Prijaviti zalog« vinskega pridelka
Kakor smo že poročali, so s posebnim odlokom ministrstva za kmetijstvo določili navodila za prijavo zalog vinskih pridelkov. Ukrep spada v okvir pravilnika Evropske gospodarske skupnosti, ki urejuje organizacijo skupnega vinskega tržišča. Na podlagi prijav bodo namreč imeli državni organizmi ter organizmi EGS jasno sliko o dejanski vinski proizvodnji v Italiji.
Prijave je treba predložiti v občinskih uradih. Izpolniti jih je treba v štirih izvodih. Vinogradniki, ki proizvajajo vino samo iz svojega grozdja in ga torej ne kupujejo, lahko izpolnijo prijavo na posebnem prospektu «C», ki je na hrbtni strani zadnje kopije, in jim ni treba izpolnjevati registra o vknjiževanju.
Prijaviti je treba zalogo proizvodnje vinskega pridelka, ki ga posamezni vinogradnik hrani opolnoči, 31. avgusta. Rok vlaganja prijav poteče 6. septembra. Poleg vinogradnikov morajo zalogo vinskih pridelkov prijaviti tudi trgovci. Slednji morajo prijaviti tudi količine vina, ki so ga že prodali, a ga še niso izročili kupcu. Vino, Id je 31. avgusta na poti h kupcu, mora prijaviti kupec osebno.
KARNEVAL IZ RIA NA GRADU S V. JUSTA
Karneval iz Ria je v Trst na dlani prinesel Latinsko Ameriko. Videlo se je, da je Rio na zeleni celini. Videlo se je včeraj zvečer, da je Grad sv. Justa pretesen,, da bi sprejel vase veliko srce «stare dežele Inkov, Majev», omejen, da bi v zadostni meri razumel divjost amazonskih Indijancev. Prepolno gledališče je bilo ledeno, trdo... mučno je bilo prisluhniti medlemu ploskanju, bledemu mrmranju in hihitanju gledalcev: kakšen strahoten prepad, kakšna črnina je zazijala med to zeleno celino, med tem kipečim Tretjim svetom — in med to kamnito, ostarelo Staro celino!
Če si se tega večera znal odpreti, če si pustil, da vate lije ta pristnost, ta svetloba... nisi mogel o-stati na sedežu negiben, zakrknjen v sramežljivost. Slišal si stare salonske dame, kako so se za hrbti sosedov zgražale nad golimi prsmi, nad zagorelimi bedri, zgražale nad svetlečem; očmi, nad ekstazo gibov in divjega plesa Indijancev Gran Chàca, nad golimi telesi gvajanskih domorodcev... in nenadoma te je prešinilo: te stare, «izbrane» gospe so se zgražale nad življenjem, nad vsem novim, nad vsem tujim in nenavadnim.
Ansambel iz Rio de Janeira je sestavljen iz umetnikov, njihov program je dodelan tako glasbeno kot koreografsko, tako plesno kot scenografsko. Toda kaj bi to govorili... saj je to le golo razumsko dojemanje nečesa, kar ni razumsko, na-česa kar je divje kot amazonski pragozd, mogočno kot Rio Negro... žalostno kot usoda umirajočih domorodcev na pobočjih Andov. Vse vidiš na tej predstavi: brazilska velemesta z «vsemogočnim denarjem», z vlačugarstvom, z revnimi predmestji so v tem karnevalu... v tem karnevalu so nenaseljene, vroče pampe, v tem karnevalu so deževni dnevi in soparni trenutki, ki
•iiiiiiiiiiiintiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiinuiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiini
PREHODILI SO ŽE NAD 100 KM
Odpotovalo jih je enajst nadaljuje jih le še osem
Morala naših «planincev» je kljub trdi hoji zelo visoka
Kraška odprava na Triglav nadaljuje svojo pot proti cilju, že po prvem dnevu pa se je skupina nepričakovano razredčila. Trije udeleženci pohoda so se namreč vrnili domov. Najprej sta odpovedala Vojko Bukavec, o katerem smo že pisali, da je imel ožuljeno peto in ni mogel zato nadaljevati poti, ter fotograf — «filmski snemalec» Mario Sedmak. V nedeljo pa je zapustil odpravo še Karlo Prašelj, kateremu je zaradi trde in mučne hoje zelo oteklo koleno.
Pot na Triglav nadaljuje tako še osem planincev. V soboto zvečer so srečno prispeli na Čaven, kjer so tudi prenočili, nedelja pa je bila za njih izredno trda. Od Čavna so se spustih po zelo valovitih stezah in poteh do Tolmina, kamor so prispeli vsi izmučeni v poznih večernih urah. Računajo, da so v tistem dnevu prepešačili približno 45 km. Kljub temu, da je morala v skupinici zelo visoka, je bila nedeljska etapa vsekakor nekoliko predolga in pretrda tudi za tako potrpežljive pešce. Zato se bodo naši planinci v prihodnjih dneh verjetno ustavili en dan v kakšnem prijetnem kraju, da bi se dobro odpočili in pridobili dovolj moči za zahteven vzpon na vrh Triglava, če bo prišlo do tega, se bo njihov izlet gotovo po-dovolj moči za zahtevni vzpon na bodo «osvojili» jutri, kot je določeno na programu, temveč v četrtek, in tudi vrnili se ne bodo pred ponedeljkom.
Vest o podvigu kraških «ljubiteljev hoje» se je hitro razširila po Proseku in tudi po okoliških vaseh, kjer zdaj stalno govorijo o udeležencih pohoda, zanimajo se o poti, ki so jo in ki jo bodo morali še prehoditi. Nekateri so celo sledili odpravi z avtomobili do Tolmina in
iiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiij
MALOPRIDNEŽ JE ŽE ZA REŠETKAMI
V MESTNEM SREDIŠČU PROPADEL KRVAV NOČNI POSKUS ROPA
Priletni upokojenec se je kljub udarcem po glavi neustrašno branil
Protest organizacije demokratičnih vojakov
Tržaški «koordinacijski odbor demokratičnih vojakov» je izdal protestno sporočilo, v katerem obsoja «zatiranje gibanja demokratičnih vojakov, ki je privedlo do aretacije 3 vojakov v Venetu in 3 pri Vidmu, ker so se borili za izboljšanje življenjskih pogojev vojakov». Organizacija naprednih vojakov nadalje ugotavlja, da so po volilni zmagi 15. junija in ob priliki protimilita-rističnega pohoda višji vojaški krogi tudi v Trstu izvedli vrsto «groženj» in se zato zavzema za resnično uveljavitev vseh republiških svoboščin, ki jih zagotavlja demokra tična ustava, tudi y vojašnicah.
Prejšnjo noč je 71-letni upokojenec Angelo Coriini postal žrtev surovega roparskega napada. Malo po polnoči se je vračal proti domu v Ul. Mazzini 22, ko ga je napadel vinjen moški, ki ga je večkrat udaril po glavi z železno cevjo. Zahteval je listnico, vendar se mu je priletni Coriini uprl, tako da je napadalec moral pobegniti. Kmalu pozneje so ga ujeli in aretirali zaradi hudih telesnih poškodb in poskusa ropa. Gre za 48-letnega težaka Maria Visintinija, stalnega gosta prenočišča v Ul. G. Gozzi 5.
Corliniju se je približal pod pretvezo, da bi ga vprašal, koliko je ura. Ko mu je priletni mož odgovoril, Vi-sintini ni odšel, pač pa se mu je grozeče približal, pod nos mu je zamahnil z železno cevjo in zahteval denarnico. Corlini se ga kljub vsemu n; ustrašil in 'ga je popraskal po obrazu, vendar je bil mlajši in oboroženi Visintini zanj premočan. C or linija je trikrat udaril s cevjo pb glavi, da se je zgrudil v mlaki krvi. vendar je upokojencu z zadnjimi močmi uspelo, da je tudi napadalca potegnil za seboj na tla.
Ravno tedaj je privozil mimo nočni avtobuš Acegata in šofer je opazil divji prizor. Ustavil se je nekaj metrov naprej in obvestil o zadevi mimoidočega nočnega čuvaja 61-letnega Itala Montamarija . iz . W. S.
Cilino 59. Čuvaj se je pognal za bežečim Visintinijem in v Ul. Roma je tudi ustrelil v zrak, da bi ga prestrašil in prisilil, da se ustavi. Vendar je nasilnež kar naprej bežal, dokler ni v Ul. Cassa di Risparmio naletel na mladega in prisebnega fanta, ki mu je nastavil nogo, da je telebnil na tla.
Prihitela je izvidnica policije in Vi-ointinija so aretirali. Policisti pa so imeli problem: koga je skusal oropati, ko pa v Ul. Mazzini ni bilo nikogar zraven velikega madeža krvi? Visintinija so odpeljali v bolnišnico, ker je bil popraskan in potolčen, in tu so naleteli na napadenega Cor-linija ,ki je medtem odšel domov, da bi se preoblekel, nato pa ga je žena pospremila v bolnišnico. Svojega napadalca je v postaji za prvo pomoč prepoznal, nato pa so ga odpeljali v nevrokirurški oddelek, Kjer se bo moral zdraviti zaradi udarcev po glavi vsaj dva tedna.
• Drevi ob 20. uri bodo anarhisti priredili v študentskem domu tržaške univerze protimilitaristično manifestacijo proti vsem vojskam (ob tem vprašanju so se ločili od radikalne manifestacije proti militarizmu in proti vojskam, ki zatirajo narode). Predvajali bodo film «Spagna ’36» ter «Rompete le file!».
vsek dan posredujejo radovednežem sveže novice o opravljeni poti, o kondiciji udeležencev pohoda in o raznih njihovih težavah.
Odprava na Triglav se je doslej držala'svojega programa. Če računamo, da so prav prvi dnevi najhujši, lahko s precejšnjim optimizmom upamo, da se bodo naši fantje tudi v prihodnje tako potrudili in dosegli svoj cilj.
Včeraj popoldne so prepeljali v tržaško bolnišnico iz tržiške bolnišnice, kamor je bila odpeljana takoj po nesreči, 67-letno Mario Burolo por. Tomasich iz Ul. Buonarroti 10. V nedeljo popoldne je prečkala cesto pred «Belim barom» pri Devinu. Ravno takrat se je pripeljala s svojim fiatom 500 22-letna Rossana Chersul iz Ul. Petronio 28, ki se ni utegnila izogniti ženski sredi ceste. Podrla jo je' tako, da si je Toma-sicheva zlomila levo nogo v stegnu in se potolkla po komolcih.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se 30. julija zaključi vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dàn od 10. do 12. ure.
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da sc vrnejo dečki iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 31. julija, z avtobusom, ki odide ob 11. uri iz Nabrežine. Svojci jih lahko počakajo na postaji Križ in Prosek, ostale pa na zadnji postaji PD na Trgu Oberdan ob 11.30.
Istočasno sporoča, da bo odhod deklic v ponedeljek, 4. avgusta. Te naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli ob 15.30.
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,1, najnižja 18.3, ob 19. uri 25,0 stopinje, zračni tlak 1057,1 redno narašča, vlaga 68-odstotna, brezvetrje, mdrje mimo, temperatura morja 22.9 stopinje.
Danes, TOREK, 29. juiija MARTA
Sonce vzide ob 4.44 in zatone ob 19.38 — Dolžina dneva 14.94 Luna vzide ob 22.01 in zatone ob 11.02.
Jutri, SREDA, 30. julija KRILAN
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. julija 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO:	80-letni Ferruccio
Stabile, 65-letna Anna Crevatin por. Novi, 63-letni Giuseppe Tissini, 89-letni Luigi Angelucci, 52-letni Gerardo Bifano, 76-letna Maria Bal-dassin, 61-letni Giuliano Visintin, 62-letni Rodolfo Laudavaz, 48-letni Riccardo Pieri, 86-letna Giovanna Miladossich vd. Schiozzi 51-letna Vittoria Jurchich por. Vecchiato, 49-letni Aldo Khail, 81-letna Margherita Nicolausig vd. Boschin in 63-letna Bruna Catalani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
nastopijo po poletnih plohah, S perjem okičeni kreoli pričarajo pred gledalca krvavo in dolgo zgodovino Latinske Amerike.
Veličastna procesija v toge oblečenih duhovnikov pridrsa na oder, križ se sveti nad njimi, pesem zadoni kakor iz španske katedrale.. krščanstvo s svojim osvajalskim Cortesom... nato pa se oder zarase z ovijalkami, zacvetijo magnolije, zeleno Ustje, skoznje pa pogledajo krvavi obrazi... Indijanci, v publiki se zasliši nekaj takega kot začuden vzdih nad eksotiko... pač Evropejci, stari kolonialisti. Težko je razumeti krvavo žrtvovanje človeškega telesa pred krščanskim križem, težko je razumeti indijanske speve pred oltarjem... kulture in verstva se mešajo. Toda vročega temperamenta južnjakov ne ustavi ne kri, ne lakota, ne zatiranje; enkrat na leto hočejo pozabiti na kri, na lakoto, na zatiranje — to je njihov karneval, to je karneval iz Ria. To je enodnevni izbruh zatiranega ljudstva.
Na sinočnji predstavi bi moralo odplaviti sedeže, odnesti bi morali oder, odpraviti prepad med gledalcem in igralcem — da bi gledalec postal tudi igralec in igralec tudi gledalec: to bi bil pravi karneval iz Ria.	R. š.
Gledališča
Šesti festival operete v gledališču Rossetti
Drevi, ob 21. uri, je na sporedu zadnja ponovitev Kalmanove operete «Grofica Marica». V soboto, 2. avgusta, in v nedeljo, 3. avgusta, bodo ponovili italijansko opereto «Dežela zvončkov».
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2( tel. 36372.
* * *
GRAD SV. JUSTA. Danes, 29. julija, z začetkom ob 21.15, «KARNEVAL IZ RIA», brazilska nacionalna revija: najlepše južnoameriške ženske v orkanu glasbe, popevk, zborov, plesov v privlačni paradi. Izreden uspeh. Predprodaja vstopnic pri o-srednji blagajni. Pasaža Protti, tel. 36372.
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Danes počitek.
Ariston 21.30 «Gli amici degli amici hanno saputo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Niente può essere lasciato al caso». G. Grodin, J. Ma-son, T. Howard, C. Bergen. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Tracce di rossetto e di droga per un detectiv». Franco Nero in Fiorinda Bolkan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 «Giochi' di fuoco». J. L. Trintignant, S. Kristel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30—22.15 «Carne fresca per sette bastardi». Barvni. film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 Začenja se revija filmov . . . kot Hitchcock . . . «Gli occhi della notte». Barvni film. Igra Audrey Hepburn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Mayerling». Omar Sha-rif! Catherine Deneuve. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Dossier Odessa». M. Schell. Barvni film.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Donna sposata cerca giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «II ragazzo ha visto l’assassino e deve morire». Barvni film. Igrajo Mark Lester, Lionel Jeffries in Susan George.
Vittorio Veneto Revija grozljivk: 17.00 «Rose rosse per il demonio». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Permettete signora che ami vostra figlia?». Barvni film-Igrata Ugo Tognazzi in B. Lafont.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Izleti
S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m): iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI — Ul. Ceppa 9, tel. 31-119-
.Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L tel. 211-489.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico za dve osebi, 12 ur dnevno, družinsko ravnanje, dvojni zaslužek. Telefonirati na Oglasni oddelek — 761470.

rispevki
V počastitev spomina Ferruccia Stabile in Marije Švab darujejo Milica čok 5000 lir, Mira Fabjan 5000 lir in Karla Carli 5000 lir za Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob drage Marije Švab darujejo prijateljice Štefanija Pahor 2000 lir, Anica Boro-vina 2000 lir, Olga Roncelj 2000 lir* Justa Nanut 2000 lir, Kristina Buda 2000 lir, Antonija 2000 lir, Meri A-hram 1000 lir, Mila Jurkič 1000 lir in N.N. 3000 lir za PD Slavko Škamperle.
Marija čuk daruje 5000 lir 28 Dijaško matico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al SPD Igo Gruden in ŠD Sokol tw®" Samaritano, Trg Ospedale 8; Tama ! kata globoko sožalje Nadji Švab ob ro & Neri, Ul. Dante 7.	| izgubi drage mame.
GORIŠKI DNEVNIK
IH , Jt:
V SOBOTO m NEDELJO
i praznik v Medji vasi privabil goste iz vasi in mesta
5 prireditelji «Fantje izpod Grmade» sodelovala vsa vas ■ Nastop godbe iz Nabrežine ter pevskih zborov «Kras» in «Vesna»
V naših vaseh se vrstijo druga za drugo sagre in ljudski prazniki, ki jih prirejajo prosvetna društva in vaška mladina. Tak ljudski praznik je bil v soboto in v nedeljo v Medji vasi in se je zaključil z zadovoljstvom vseh obiskovalcev. Praznik, ki je trajal dva dni, je priredila vaška mladina, predvsem moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade», kot prejšnja leta pa je sodelovala vsa vas.
Na «županovem» dvorišču se je v soboto zvečer, posebno pa v nedeljo, poleg domačinov zbralo tudi veliko ljudi iz drugih vasi in iz Trsta.
Organizatorji so pripravili v nedeljo pester kulturni spored. Prisotne je v imenu odbora pozdravil Ivo Kralj ter jim zaželel mnogo veselja in zabave. Program je nato ob vsaki točki napovedovala Loredana Antoni. Najprej je imela koncert nabrežinska godba na pihala pod vodstvom kapelnika Misleja.
Po godbi sta nastopila moški zbor «Kras» iz Dola - Poljan pod vodstvom Pavline Komelove ter moški zbor PD «Vesna» iz Križa, ki ga vodi Frančko Žerjal. Oba zbora sta se dobro pripravila za nastop ter sta zapela več partizanskih pesmi, tako da je bil spored, lahko rečemo, v znamenju praznovanja 30. obletnice osvoboditve.
Po končanem kulturnem sporedu so se navzoči zbrali ob mizah pod košatimi kostanji in ob kozarcu pristne kapljice prepevali in se pogovarjali v prijetnem vzdušju. Nato pa so mladi in starejši pari ob zvokih znanega ansambla «Super Group» plesali pozno v noč.
M. M.
PODATKI PO PRVI FAZI VPISOVANJA
V SOBOTO ZVEČER V GORICI
Tudi v slovenskih višjih srednjih šolah je dosedanji vpis boljši od lanskega
■V prve razrede višjih srednjih šol se je letos vpisalo 49 dijakinj in dijakov - Morda tudi letos pet paralelk v prvem razredu srednje šole «L Trinko» - Prošnja za odprtje četrtega razreda na trgovski šoli
Nastopil:je»tudi pevski zbor «Vesna»
Poravnajte naročnino za radio in televizor
Finančno nadzorništvo sporoča, da bo v prihodnjih dneh zapadel rok za izplačilo naročnine na radio in televizijo za drugo polovico leta 1975. Naročnina za radio znaša 1.320 lir za drugo šestmesečje in 685 lir za tretje trimesečje. Naročnina za televizijo znaša 10.715 lir za drugo šestmesečje, oz. 5.570 lir za tretje trimesečje za abonente, ki imajo televizor eno ali dve leti, za tiste, ki imajo televizor že tri ali več let, pa znaša naročnina 9.640, oz. 5.010 lir. Naročnina za avtoradio se lahko plača pri vseh podružnicah AGI ali na pošti.
fniuiiiiiiniiiiiiiiiiM
Danes se vrnejo taborniki RMV
Skupinska slika za spomin na letošnje taborjenje
Pred nekaj dnevi smo poročali o prvi fazi vpisa v slovenske ljudske šole na Goriškem in z zadovoljstvom ugotavljali, da se je že sedaj, ko je vpis v šole še odprt, število vpisanih v te šole povečalo za približno pet odstotkov. Ta faza po časnega večanja vpisanih v naše šole se vztrajno ponavlja že nekaj let in morda bo tako tudi v naslednjih letih.
Vzporedno s tem in kot posledica tega se veča tudi vpis v slovenske srednje šole. Rezultati vpisa v nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko» so posledica položaja na naših ljudskih šolah. Posečanje šole do 14. leta je obvezno in zato je tudi razumljivo, da se učenci petega razreda po zaključenem študiju masovno vpišejo v nižjo srednjo šolo. čimveč otrok v ljudskih šolah, temveč o-trok v nižji srednji šoli! Na tej šoli se je do prejšnjega petka, ko se je zaključila prva faza vpisa, vpisalo v prvi razred 91 otrok. Če vemo, da sta bila lani, ob za četku šolskega leta 102 vpisana, potem lahko mirno menimo, da se bo tudi letos, 1. oktobra, doseglo to število. To pa pomeni da bi lahko tudi v prihodnjem šolskem letu imeli pet paralelk v prvem razredu naše nižje srednje šole.
Na višjih srednjih šolah se položaj spreminja iz leta v leto. Tudi v prihodnjem šolskem letu bo na vseh treh višjih srednjih šolah, liceju, učiteljišču in trgovski, več dijakov kot lani. To je razvidno iz primerjave med letošnjim vpisom v prve razrede in številom maturantov.
Vse tri šole je te dni zapustilo skupno šestnajst maturantov (sedem na liceju, sedem na učiteljišču, dva na trgovski), v prve razrede se je doslej, v prvi fazi vpisa, vpisalo skupno 49 dijakinj in dijakov. To pomeni, da se bo število dijakov na naših šolah povečalo za več kot trideset.
Ne beležimo pa letos v prvih razredih višjih srednjih šol lanskega «booma». Položaj se je nekoliko «umiril», kajti lani je nižjo srednjo šolo zapustilo več dijakov kot letos. V četrtem razredu klasične gimnazije «Primož Trubar» imajo letos doslej vpisanih 14 dijakov, enako kot lani. V prvem razredu učiteljišča je doslej 13 vpisanih (lani jih je bilo 21), v prvem razredu šole za vrtnarice na sta letos dve vpisani (lani jih je bilo kar deset). Več dijakov je letos vpisanih v prvi razred trgovske, in sicer 20 (lani jih je bilo 15). Morda se bo še kak dijak vpisal do 1. oktobra v prve razrede omenjenih šol. Tretji razred nižje srednje šole je končalo okrog osemdeset dijakov, doslej je v prve razrede višjih šol vpisanih 49.
Na trgovski šoli se je doslej v četrti razred, t.j. v prvi razred druge stopnje, vpisalo šest dijakov. Spominjamo se lanske afere o ukinitvi tega razreda. Ravnatelj šole je prav te dni poslal prosvetnemu ministru pismo s podatki o dosedanjem vpisu v ta razred (zdi se, da se bodo vpisali še nekateri) z zahtevo, da se letos ta razred odpre. Prepis pisma je ravnatelj poslal tudi na druga pristojna mesta v Gorici in v Trstu.
V zvezi s šolskimi vprašanji naj omenimo, da je letos dobro potekal vpis tudi v otroške vrtce. To nam daje jamstvo, da bo precej otrok v prihodnjih letih tudi v naših ljudskih šolah. Zdi se, da je bilo v mestu nekaj primerov, da niso mogli starši vpisati otroka v slovenske vrtce, ker so ti prepolni. Kam torej s temi otroki? Treba bo na to pomisliti.
Partizanski miting avgusta na Peči
Domača sekcije Zveze borcev s Peči priredi 9., 10., 15., 16. in 17. avgusta na novi betonski ploščadi na Peči poletni praznik-partizanski miting.
Praznovanje se bo pričelo v soboto, 9. avgusta, s tekmovanjem v briškoli. Osrednja kulturna prireditev bo v nedeljo, 10. avgusta, ko bosta na sporedu priložnostna govora Karla šiškoviča iz Trsta
ter Maria Fantinija-Sassa. Nastopila bosta moška pevska zbora iz Mima in Opatjega sela. V prvih dveh dneh praznovanja na Peči bo nastopil ansambel «Kraški odmevi» iz Doberdoba.
Partizanski miting se bo nadaljeval še teden kasneje. V soboto, 16. avgusta, bo drugo tekmovanje v briškoli, ostala dva dni pa bo ples z ansamblom «The-Lovers» iz Sovodenj.
Sekcija Zveze borcev vabi vaško mladino, naj ob večernih urah. sodeluje v pripravah poletnega praznika.
V Gorici odprt nov sedež zveze posoških obrtnikov
V drevoredu 24. maja 18 v Gorici so v nedeljo zjutraj odprli nov po-
krajinski sedež vsedržavne obrtniške zveze CNA. Ta sedež je bil doslej v Tržiču, omenjena zveza pa je po uspehu na majskih volitvah v obrtno zbornico, ojačila svojo organizacijo in odprla sedež v središču pokrajine. Pisarna bo odprta vsak delavnik, v njej poslujejo tudi v slovenščini. Na pročelje stavbe, kjer je omenjeni sedež, so dali dvojezičen napis.
Goste je pozdravil pokrajinski predsednik te obrtniške zveze Ottorino Marchesan, prisotnih pa je bilo precej obrtnikov.
Goriški župan je na podlagi navodil deželne vlade in predloga go-riške zveze trgovcev izdal odredbo, s katero se spreminja popoldanski urnik odprtja trgovin z različnim blagom. Te bodo odslej odprte od 15.30 do 19.30 in ne več od 16. do 20. ure, kot je bilo doslej.
Živahne razprave o političnem položaju pred četrtkovo sejo pokrajinskega sveta
Zastopniki KD, PSDI in PRI, ki so se sestali v soboto zvečer v Gorici, na vabilo krščanske demokracije, da bi preučili položaj v večjih krajevnih upravah na Goriškem, niso dosegli sporazuma. Medtem ko so socialdemokrati želeli takoj doseči sporazum v troje tako za pokrajinsko upravo, kot za občini v Gorici in v Gradežu, še pred četrtkom 31. julija, ko se prvič sestane novi pokrajinski svet, so republikanci izjavili, da ne nameravajo vstopiti v tako koalicijo, kjer ne bi bilo socialistov. Tudi demokristjani, med njimi je baje prednjačil sen. Martina, so se zavzeli za sodelovanje s socialisti.
Zaradi republikanskega stališča so trojni sestanek odložili na jutri zvečer. Do tega dne bi morali sprejeti določeno stališče v zvezi s pokrajinsko sejo, ki bo naslednjega dne.
Politični položaj preučujejo tudi v drugih strankah. Socialisti bodo zbrali svoje pokrajinsko vodstvo drevi v Tržiču. Brez dvoma bodo preučili dosedanje rezultate pri se-
«iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitmniiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLETJE, CAS ZABAVNIH PRIREDITEV
Lepo vreme in velik obisk na šagrah v Pevmi, Štandrežu in Doberdobu
Nad 2.000 obiskovalcev ob nastopu ansambla Lojzeta Slaka • Standrezci uspešno začeli svoje maratonsko^ praznovanje - V čudovitem naravnem okolju ob Doberdobskem jezeru SZ «Mladost» zaključilo štiridnevno šagro
Na Goriškem so v treh slovenskih vaseh, Pevmi, štandrežu in Doberdobu, uspešno priredili tradicionalne poletne praznike. Povsod so prireditelji zabeležili velik obisk, še posebno v soboto in nedeljo zvečer, ko se je na prireditvenih prostorih zbralo na tisoče obiskovalcev. K temu uspehu je v prvi vrsti portia-galo lepo vreme, ki smo ga konec tedna imeli na Goriškem. Le v petek zvečer je slabo kazalo, temni o-blaki so se kaj kmalu razšli in . z njimi strah prirediteljev, da bi morali veselice odložiti na drugi dan.
Domačini v Pevmi so letos že drugič pripravili praznik vina in petja, ki je bil «na borjaču» sredi vasi. Praznovanje se je pričelo že v petek zvečer z odprtjem razstave briških vin, na kateri so sodelovali: Milko Klanjšček z Oslavja, Emil Sfiligoj z Oslavja, grof Formentini iz števerjana, Marjan Humar iz Števerjana, Avgust Štekar iz Števerjana, Gaspare Buscemi iz Števerjana, Silvan Primožič z Oslavja, Jožef Bensa z Oslavja, Jožko Grav-ner z Oslavja ter Aleš Komjanc iz števerjana. Poleg tega je bilo tekmovanje v briškoli, ki je privabilo veliko ljubiteljev te igre, še posebno domačinov. Po večurnem tekmovanju so prve nagrade dobili prav domačini.
Nastop znanega ansambla Lojzeta Slaka, ki je nastopil v soboto na pevmskem prazniku, je privabil nad dva tisoč obiskovalcev, ki so prišli od vsepovsod. Prireditveni pro-
stor je bil do kraja natrpan. Brjar pa je bil znatno premajhen, da bi na njem lahko vsi zaplesali. Kljub tem «težavam» je bilo navdušenja za nastop znanega ansambla zelo veliko. Gostje so z domačimi narodnimi pesmimi zares zadovoljili občinstvo, ki ni navajeno takih nastopov. Ob tako številčni udeležbi so imeli veliko dela tudi domačini za stojnicami, kjer so prodajali poleg briškega vina še osvežilne pijače ter klobase in piščance na žaru.
V nedeljo zvečer je bil na prazniku petja in vina na sporedu kulturni program, na katerem so nastopili štirje pevski zbori. Kot gostje so prišli pevci iz Mirna, ostali zbori pa so bili domači oktet «Planika». moški pevski zbor iz štmavra ter mladinski pevski zbor iz Pevme in z Oslavja, ki ' je tokrat, doživel svoj krstni nastop. Mladinski zbor je vodil prof. Emil Valentinčič Ob nastopu mladih pevcev moramo pritrditi, da so se zares dobro izkazali, saj so z vajami začeli le v zadnjih tednih. Praznovanje se je nadaljevalo zvečer s prosto zabavo ob zvokih ansambla «Mejaši». Praznik petja in vina se je zaključil sinoči, ko so na zabaviščnem prostoru priredili ples z ansamblom Lojzeta Hledeta iz Števerjana.
Maratonska šagra, ki so jo v Štandrežu priredili člani športnega društva «Juventina», se je prav tako pričela v petelj zvečer s plesom. Šagro so letos priredili na betonski ploščadi, ki so jo pred kratkim
zgradili. Ploskev bo služila tudi za številne športne prireditve. V soboto je bilo na tradicionalni šagri, ki je privabila veliko ljudi tudi iz mesta in okolice, tekmovanje šoferjev, za vnete plesalce pa so poskrbeli člani tržaškega ansambla «The Lords», ki so nastopili v prvih dneh praznovanja. Nadvse razveseljiv obisk so prireditelji zabeležili v nedeljo zvečer, ko se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko ljudi. Nekateri so večerno svežino u-živali ob kozarcu vina. štandrežci so prodajali vino v dveh kategorijah, in sicer «običajno» in «super») ali osvežilne pijače, drugi pa so se zavrteli na «cementnem brjarju». Praznovanje v Štandrežu se bo nadaljevalo še danes in jutri ter 1., 2., 3. in 4. avgusta. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu tombola z bogatimi nagradami.
Mislimo, da ni lepšega prostora za sagre, kot je ob Doberdobskem jezeru. To čudovito naravno okolje so izbrali člani doberdobskega športnega združenja «Mladost» za vsakoletno praznovanje. Šakra se je pričela že v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli, ki je ob jezeru privabilo veliko igralcev na karte s Krasa in iz Laškega. Prireditelji so seveda poskrbeli tudi za ostale goste, ki jih briškola ne privlačuje, ter zato priredili ples z ansamblom «Praprot» iz Nabrežine, ki je nastopil vse dni praznika. Zaradi uspeha v briškoli so tekmovanje ponovili tudi v soboto zvečer. V nedeljo, v poznih popoldanskih urah, se je odvijal sklepni del tekmovanja v zbiranju «ba-linca», igre, ki je na Krasu in v Laškem zelo razširjena in priljubljena. V razburljivem srečanju za prve nagrade se je potegovalo veliko vnetih balincarjev. Tekmovanje se je zavleklo do pozne ure, ko so ob jezero že prihajali novi obiskovalci, ki so se po vročem dnevu prišli ohladit ob prijetni svežini. Praznovanje ob Doberdobskem jezeru se je zaključilo včeraj zvečer s prosto zabavo.
Rojslva, smrti in poroke
ROJSTVA: Laura Giorgolo, Daniele Bon, Fabio Paiano, Sara Vizio, Ivana Fross, Luca Scapinello, Stefano Primožič, Deborah Maggi. Valentina Mian.
SMRTI: 87-letna gospodinja Ca-
, . .	. -	.	------------ ter™» Brus vd. Bertolissi, 87-letna
I tečaja za stalne učitelje na osnov- nuna Marija Medič, 71-letna upoko-nih šolah s slovenskim učnim je- jenka Bruna Visintin, 77-letni upoko-
Natečaj za slovenske učitelje bo 15. septembra
Pismena naloga za udeležence na-
stavljanju večin v krajevnih upravah na Goriškem. Prav tako bo na dnevnem redu položaj v Tržiču, kjer je čisto nepričakovano prišlo do izvolitve demokristjana Ferrari-ja za župana s pomočjo odločilnega glasu fašista. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje položaja v pokrajinskem svetu. V goriških političnih krogih se opažajo težnje, da bi komunisti in socialisti sestavili koalicijo v pokrajinski upravi, vendarle bi ta razpolagala le z enajstimi glasovi in bi bila na prepihu že ob prvih važnih glasovanjih.
Zastopniki goriške socialistične federacije so prisostvovali tudi nedeljskemu deželnemu shodu pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki je bil v Vidmu. Tu so Goričani dobili potrdilo za doslej opravljeno akcijo, kajti tako deželni tajnik PSI Tringale kot član osrednjega vodstva Labriola, ki odgovarja za krajevne uprave, sta poudarila, da je leva sredina pokopana, da se odpira novo poglavje sodelovanja socialistov z vsemi silami ustavnega loka in da je treba povsod biti zelo široki, posebno še v krajevnih upravah. Potrjeno je bilo v praksi to, kar nastaja v raznih krajih države in tudi na Goriškem.
Komunistični pokrajinski svetovalci so medtem poslali dosedanjemu pokrajinskemu predsedniku dr. Chientaroliju pismo, v katerem zahtevajo, da se v dnevni red četrtkove seje pokrajinskega sveta vključi tudi točka o položaju v tržiški ladjedelnici. Komunistični svetovalci predlagajo, da bi pokrajinski svet sprejel resolucijo, v kateri je analiziran položaj v tržiški ladjedelnici, ki je potrebna novih struktur posebno v luči odprtja Sueškega prekopa. Istočasno naj bi novi pokrajinski odbor storil potrebne korake pri deželni vladi, pri rimski vladi, pri ministru za državne udeležbe, da bi poskrbeli, da se takoj izvede načrt za tehnološko modernizacijo ladjedelnic.
Kronika sej izvoljenih teles predvideva v četrtek ob 20.30 prvo sejo pokrajinskega sveta. Isti večer bo tudi prva seja občinskega sveta v štarancanu, ki je zadnja med manjšimi občinami, kjer bodo izvolili župana in odbornike. Večino tu sestavljajo komunisti in socialisti, v opoziciji pa so demokristjani. Nista pa bila še sklicana občinska sveta v Gorici in v Gradežu.
Kiijo
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La testa, del ser-pente». S. Rome in H. Berger. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Carambola». Barvni film. P. Smith, L. Coobey.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE 17.30—21.30 «Il presidente del Borgorosso fotball club», A. Sordi in M. Lazano. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELS10R 17.30—22.00 «La cugina». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00.
Nova Gorica
SOČA «Ljubezen samo do polnoči», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Shamus», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Rojeni zločinec», francoski barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Ansmbel Lojzeta Slaka, ki je nastopil na pevmskem prazniku
ritn;ta^0r,jenj’a pri Bovcu ®al Ko-se kjer so bm od 10- julija e bodo danes vrnili domov ta-bormfa RMV. Tržaška čete bo P ispela na železniško postajo v
Sežani ob 20.30 (legalna ura), go-riška četa pa v Novo Gorico ob 18,30. Kaj so delali in kako so se imeli na veliki jasi, tam blizu bistre Soče, bodo sami pripovedovali
Steučas o Rižarni
in kaj napisali.. Na svežem, čistem zraku jim je šla hrana v slast in so se dobro počutili. Čeprav jim je deževno vreme, nekaj dni naga jalo, se niso dolgočasili,
zikom bo 15. septembra letos. To je odločil šolski skrbnik dr. Camillo Imbri ani in poslal ustrezno okrožnico vsem zainteresiranim uradom. Izpit se bo pričel ob 8. uri v učilnici štev. 7, v prvem nadstropju tehničnega zavoda «Fermi» v Ulici Diaz 20 v Gorici.
Istega dne bo v istem šolskem poslopju tudi pismena naloga za u-deležence natečaja za učitelje, ki bodo poučevali na italijanskih o-snovnih šolah.
Zaprti za promet ulici Rossini in Mattioli
Goriško občinsko podjetje obvešča, da bosta od ponedeljka, 28. julija dalje zaradi del pri postavitvi plinskih cevi zaprti ulici Mattioli (od Trga Julia do Ulice Rossini) in Rossini (od Ulice Mattioli do Ulice Duca D’Aosta). Dela bodo trajala teden dni.
jenec Alojz Kuštrin.
OKLICI: gospodinja Mariagrazia Paziente in uradnik Gianpietro Visintin, uradnica Maria Selovin in delavec Giuseppe Canali, študentka Anna Maria di Dato in odvetnik Ramis Boni, uradnica Roberte Biglietti in obrtnik Mario Plesničar, profesorica Bianca Faidutti in delavec Eugenio Perisutti.
POROKE: učiteljica Loreta Bertoni in frizer Giorgio Degenhardt, trgovka Isabella Primosi in tehnični izvedenec Maurizio Tavagnutti, študentka Maria Conighi in geometer Bruno Mattiazzi, študentka Laura Mascitti in študent Alessandro Braida.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 2268.
Eogied ua sievimo občiustvo, ki se
svuoto zvečer udeležilo praznika petja in vina v Pevmi
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage
JOŽEFE VOLČIČ por. PERIC
Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru «Oton Župančič» iz Štandreža
žalujoči hčerki Vida in Breda Standrež, 29. julija 1975	z družinama
PRED ZAČETKOM ZAKLJUČNE KONFERENCE
PALAČA «FINLANDIA» PRIČAKUJE SVOJE GOSTE
HELSINKI, 28. — Tri dni bo ves svet gledal sem gor na daljni sever evropske celine, kjer se bodo v glavnem mestu Finske sestala predstavništva 35 dežel. Pravzaprav bo to tridnevno zasedanje nekakšen sklep dolgega zasedanja v Ženevi, pa tudi diplomatskih in drugih stikov med predstavniki nekaterih vodilnih držav. Finci got gostitelji so pravočasno zaključili vsestranske priprave, ki so v marsičem, posebno kar zadeva varnost, edinstvene v zgodovini Evrope. Nekdo je celo rekel, da ni bilo za nobeno konferenco v zgodovini sveta toliko temeljitih priprav kot za to. To je deloma tudi razumljivo, saj pridejo v glavno mesto Finske najvišji predstavniki velikih sil in delegacije vse Evrope in smo bili v zadnjem času pogosto priča demonstracijam in izpadom proti posameznim državnikom, saj zadnje čase nekateri državniki na svojih državniških obiskih po tujini uporabljajo že skoraj izključno helikopterje za mestne in medmestne premike,
V	dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da so finske oblasti angažirale okoli pet tisoč pripadnikov svoje varnostne službe iz najrazličnejših rodov policije. Ker ima Finska razmeroma malo policije, bodo z njo v teh dneh sodelovali tudi pripadniki posebnih vojaških e-not. Tanki s protiletalskimi izstrelki, strojnična gnezda in posebni policijski ostrostrelci, vse to vpada v sestavni del tiste zagotovitve reda in varnosti, ki naj bi omogočila mirno zaključno fazo konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Finski dnevnik «Uusi Suomi» piše, da je finski vojski bilo naročeno, naj postavi nekaj tankov celo v parku, ki obdaja reprezentativno zgradbo «Finlandia» v središču Helsinkov, v kateri se bo začelo zasedanje 30. julija in se končalo 1. avgusta.
Palača «Finlandia» je zares mogočna zgradba. V njej se je v maju 1973 začela prva faza te konference, ko so se tu sestali zunanji ministri vseh evropskih dežel. Palača «Finlandia» je že nekaj dni nared. Postavljen- so naprave za hkratno prevajanje na jezike konference, pripravljena je tu tudi velikanska okrogla «liza, za katero bo 35 šefov držav oziroma vlad podpisalo dokument, ki ga bodo na konferenci sprejeli. Ta dokument bodo podpisali 1. avgusta popoldne.
V	zgradbi bo skozi tri dni okoli tisoč delegatov iz 35 dežel. Vsa dogajanja v zgradbi, okoli nje in v finskem glavnem mestu bo spremljalo 1.500 časnikarjev iz vseh predelov sveta. Za diplomate in časnikarje je bilo zagotovljenih okoli tisoč telefonskih linij in sto teleprinterskih povezav, ki bodo omogočale najhitrejšo izmenjavo. misli in najhitrejše poročanje. Vse, kar je bilo potrebno, je bilo storjeno za kar se da primerno delovanje televizijskih, filmskih in radijskih e-kip. V številnih vežah te ogromne palače je na primernih mestih nameščenih veliko televizijskih sprejemnikov, s katerih se bo dalo soremljati vse dogajanje na zasedanju v glavni dvorani. V manjši dvorani, ki ima kakih 500 sedežev oziroma delovnih mizic za časnikarje, pa je nameščen velikanski televizijski zaslon, ki bo reproduciral vsa dogajanja v glavni, v konferenčni dvorani.
Finsko ministrstvo za zunanje zadeve je za konferenco zagotovilo okoli 2.500 ležišč v najboljših hotelih v mestu. Vse to naj služi delegacijam, časnikarjem in tehničnemu osebju. Turisti, ki so prej prispeli v glavno mesto Finske, in tudi morebitni drugi poslovni ljudje, ki jih je dejavnost pripeljala v Helsinke prav v tem času, so se morali preseliti v druga finska mesta. In tudi turisti, ki so si rezervirali hotelske sobe za te dni, bodo morali drugam ker so jim finske oblasti rezervirale ustrezne prostore, oziroma sobe v drugih finskih mestih.
Večina delegacij iz 35 držav bo našla mesta v razkošnih apartma-nih hotelov, ali pa v rezidencah svojih veleposlaništev. Nekaj delegacij pa je izbralo povsem drugačen način namestitve. Sovjetska delegacija bo v finsko glavno mesto dopotovala s sovjetsko potniško
ladjo «Talin». Ladja bo služila kot rezidenca za čas zasedanja. Tudi poljska delegacija že pluje z ladjo v pristanišče finskega glavnega mesta. Poljaki so prosili pristaniške oblasti finskega glavnega mesta, naj bi jim dovolili zasidrati ladjo blizu poljskega veleposlaništva, ki ima svoj sedež na otoku v zalivu Helsinki. Pa tudi nekatere druge dežele, med katerimi tudi Španija, so se ogrele za tovrstno ložiranje
Vse te ladje, kot tudi hoteli so pod posebno zaščito, saj smo že v začetku rekli, da je Finska mobilizirala vse svoje razpoložljive policijske sile, da bi zagotovila varnost delegacijam. Da bi varnost bila popolna, so nacionalni muzej, ki je prav nasproti palače «Finlandia», za nekaj dni zaprli in služi sedaj kot nekakšen sedež finskih varnostnih sil, finske policije.
Vse to seveda veliko stane. In čeprav Finska ni bogata država in temelji njena razmeroma visoka življenjska raven predvsem na marljivosti. je brez oporekanja sprejela visoke stroške konference, pa čeprav računajo, da bodo stroški «tretje faze mednarodne konference» znašali nad 10 milijonov finskih mark. Prva faza konference v maju 1973. leta je stala na polovico manj, pravzaprav niti 5 milijonov mark. Druga faza konference, ki je bila v Švici in ki je trajala od 18. avgusta 1973 do 21. julija 1975, pa je stala okoli ‘T milijonov švicarskih frankov.
Kadar gre za varnost Evrope in s tem za varnost sveta, tudi takšni stroški niso preveliki, posebno ker sodelujejo pri tem tudi «blagajne prizadetih dežel». Sicer pa je dolgo pot od Helsinkov v Ženevo in iz Ženeve spet v Helsinke neki tuji opazovalec okarakteriziral, da je ta pot trajala «2.400 delovnih sej, na katerih je sodelovalo 375 delegatov in 275 članov tajništev, za sestavo načrtov dokumenta, ki ga bodo podpisali 1. avgusta popoldne v veliki dvorani palače «Finlandia» pa so porabili 40 ton, oziroma 9 milijonov strani papirja».
Vsi ti napori; kot je bilo že večkrat poudarjeno, pa bodo dobili svoj smisel, če bo konferenca o evropski varnosti in sodelovanju zares pomenila začetni korak v nadaljnjem, splošnem procesu popuščanja in sodelovanja ter premagovanja tistih težav, so se v zadnjih 30 letih nakopičile na stari celini.
D. S.
AKUTEN PROBLEM TUDI V ZDA
Alkoholizem je bolezen
V ZDA je deset milijonov alkoholikov - Uspehi v Los Angelesu pri zdravljenju te razvade - Kolikšna je od tega škoda
Alkohoiizem postaja hud problem, posebno v bolj razvitih deželah. Z njim se otepajo na švedskem, na Norveškem, v Veliki Britaniji, v Franciji. Pa tudi na Češkem in na Poljskem niso veliko na boljšem. Skratka je to zlo, ki ne da spati sociologom in tudi e-konomistom ne, kajti alkoholizem je razširjen tudi med delavstvom in vpliva na produktivnost dela, kar je v trenutnih ekonomskih težavah, s katerimi se otepa tri četrtine sveta, resen problem. Glede tega je zanimiv članek, ki ga je objavil londonski «Financial Times» o tem problemu v ZDA, konkretneje v Los Angelesu. Londonski list piše:
Ameriški poslovni ljudje skušajo v zadnjem času obvladati doslej zanemarjeno bolezen — alkoholizem, za katero boluje 10 odstotkov delovne sile. Kljub mnogim milijonom, ki so bili porabljeni za pobijanje alkoholizma, se večina delodajalcev ne želi soočiti s stvarnostjo. To je mnenje odbora za borbo proti alkoholizmu v Los Angelesu. Člani tega odbora obiskujejo tovarne in obrate in skušajo doseči, da bi uprave podietij sprejele «program za boj proti alkoholizmu», vendar naletavajo na odpor delodajalcev. Delodajalci najpogosteje izjavljajo, da se ne marajo vmešavati v zasebno življenje svojih nameščencev. Večina podjetij ščiti svoje alkoholike, moške in ženske, vse do dne, dokler ne dospejo v stanje popolne nemoči. Na področju Los Angelesa je samo 60 podjetij sprejelo omenjeni «program».
Nacionalni zavod za borbo proti alkoholizmu razpolaga z dokaj «konkretnimi statističnimi podatki, ki pravijo:
Le 10 odstotkov od 10 milijonov alkoholikov, kar jih je v ZDA, se povsem reši te bolezni. V mnogih krogih se smatra, da je pohvalno, ko nekdo «more kar dobro nagniti». Nihče ne gleda na pijančevanje kot se gleda na u-živanje mamil. Matere so celo srečne, ko zvejo, da so njihovi sinovi alkoholiki, važno je le, da ne uživajo mamil.
Nadalje, alkoholizem prihaja v ZDA glede smotrnosti že na tretje mesto in sicer za srčnimi boleznimi in za rakom. Ugotovljeno je bilo, da si alkoholiki skrajšajo življenje za 10 do 12 let.
Predpostavlja se, da alkoholiki povzročajo na leto nad 15 milijard
škode zaradi nesreč, incidentov, bolovanja, izgubljenega delovnega časa in nizke produktivnosti. Industrija v Los Angelesu je v letu 1974 izgubila na račun alkoholikov okoli 265 ' milijonov
Kalifornijska podjetja, ki so sprejela «program za pomoč alkoholikom», so bila kar presenečena nad rezultati. Vodjlni ljudje podjetij trdijo, da vsak dolar, ki se porabi v ta namen, prinese 10 dolarjev koristi. Razen prihranka pa je uspela tudi humana plat programa, ker so rešili kar lep odstotek alkoholikov.
Med podjetji in tovarnami, ki so sprejele «program», je tudi družba General Motors, nadalje tovarna letal Hughes, nadalje Eastman Kodak, Sandard Oil, Wester Electric in druga.
Študija, ki so jo izpeljali v pogonih družbe General Motors, je pokazala, da so rešili 101 delovno moč, da se je število incidentov in nesreč skrčilo za 82 odstotkov, izguba delovnega časa se je zmanjšala za 50 odst., čas bolovanja se je zmanjšal za 30 odst. itd. Vodilni ljudje, ki jim je na skrbi «program» priznavajo, da je alkoholika težko navaditi na novo življenje. Ameriška televizija, knjige, filmi in druga občila so polna slik in podob «hudih pijancev», ki so prikazani kot simpatični veseljaki, včasih celo kot heroji. Reklama sleherni dan kar bombardira javnost z «odličnimi alkoholnimi pijačami». Reklama celo pravi: «Ni ga pravega veselja brez alkohola». Alkoholik je z druge strani pravi pravcati bolnik, kateremu bi se človek ne smel smejati, kot se ne smejemo človeku, ki ga uničuje rakasto obolenje, more zavestno vršiti svojih nalog».
Nad 95 odst. alkoholikov je v rednem delovnem odnosu. Najnovejša izgovarjajo, da se posli sklepajo ca viskija na dan vplivajo na delovanje srca in možganov. Alkoholik si kvari srce in to se začne že štiri tedne od dne, ko je začel piti po 4 Šilca viskija na dan. Ciroza jeter ali zlatenica, ki jo povzroči alkohol, spravi na drugi svet najmanj 13.000 Američanov na leto. Raziskovanja na kalifornijski univerzi so dokazala, da osebe, ki popijejo po liter vina na dan, utrpijo večje okvare na možganih. Svet za borbo proti alkoholizmu v Los Angelesu trdi, da je uživanje alkohola v razmerju z gmotnimi razmerami.
OBRAČUN OB PRVEM LETU
Karamanlis vrtnar
Njegova nežna sadika potrebuje veliko nege
Ko v Atenah sodijo pobudnikom čiji demokracija po volitvah. Last-
in izvršilcem državnega udara, s katerim so pred 8 leti prišli na oblast «polkovniki», delajo hkrati obračun nad prvim letom nove demokratične ureditve v deželi. Pred dobrim letom, 23. julija lani, je Karamanlis po 11-letnem izgnanstvu ponovno prispel v deželo in Atenčani so ga z navdušenjem sprejeli, vzklikajoč mu «Demokracija!» Nekateri menijo, da je prav to srečanje vzpodbudilo Karamanlisa, da je svoji stranki dal ime «Nova demokracija».
In že mesec dni zatem so Grki imeli občutek, da je doba vojaške hunte — preteklost. Neki vidni grški komunist, ki je bil prav tedaj izpuščen iz zapora, je časnikarjem izjavil: «Kar čudno mi je, stopati po atenskih ulicah, ne da bi se bal, da me bodo aretirali!»
In tako se je Karamanlis znašel v vlogi «vrtnarja», ki je vsadil «nežno rastlino svobode», kot se je v Atenah govorilo in hkrati izražalo «upanje in strah». «Po sedmih letih tiranije moramo biti nekaj časa tihi, da z ničemer ne spravimo v nevarnost občutljive spremembe, ki je v teku», je izjavila Melina Mercuri. Grki so prav v teh trenutkih kazali vso svojo politično zrelost in smisel za potrpežljivost, vendar tudi odločnost za rušenje polkovniške oblasti.
Novembrsko volilno vzdušje je sicer povzročilo bučnost na naglo politiziranih trgih in ulicah, koder so Grki skušali potrditi svojo istovetnost s svobodo in nacionalno neodvisnostjo, vendar so tudi peli «nocoj umira desnica». S tem simboličnim «pogrebom», kot so ga označevali prebivalci Aten, je bila pokopana diktatura polkovnikov. Hkrati pa je vendarle vsakogar mučila «nacionalna muka», kako naj Grčija zares postane grška. Grška vlada je takoj odpovedala vojaške obveznosti Grčije glede NATO. V tej dobi je bil v časopisni vesti o gradnji nove jeklarne poudarjen stavek, ki se je glasil: «Podjetje bo popolnoma grško».
O tej temi — o neodvisnosti — se je veliko razpravljalo med politiki, toda tudi med mladino, med delavci in razumniki. Bila je to doba dolgih vendar vedno svobodnih dialogov, kajti «še nikoli ni bilo v Atenah in v Grčiji toliko medsebojne popustljivosti». Prisostvovali smo neki takšni razpravi v nekem atenskem lokalu. V tej razpravi so ocenjevali, rekli bi odmerjali, kakšna naj bo v Gr-
....................................................................................................................................n.....
»BRATA*
Ivt/OADIN 3E S SINOM =
,trom krenil proti hiši.,.
piše Ciril Calè
nik lokala je že proti zori rekel, da je polnih osem let v njegovem lokalu vladala tišina. Bila je to tišina polkovniške dobe.
V	predvolilnih razgovorih, kdo naj bi bil najbolj učinkovit garant demokracije v Grčiji in kako se izogniti morebitni vojaški konfrontaciji s Turčijo, se ni kdove kako verjelo v stranke in v njihove voditelje. Več so zaupali v Karamanlisa, v najmočnejšo politično osebnost v tistem trenutku. In zato je Karamanlis doživel tolikšen uspeh na volitvah, kajti njemu so dali glasove tudi izrazito levičarske delavske mestne četrti v Pireju, kjer se kaj takega ni pričakovalo. Karamanlis je dobil 54 odst. glasov in s tem 221 od 300 poslancev v parlamentu.
Marsikateri grški volivec je pustil v tem primeril ob strani težo vsakdanjega življenja, pozabil je na skrajno nizko mezde, pozabil je na izrazite družbene razlike, zamižal je ob naglo naraščajočih cenah, ob močni inflaciji in ob izredno deficitarni plačilni bilanci, skratka popustil je ob vseh tistih momentih, ki bi ga v drugačnih razmerah bili silili, da bi izbral drugače.
Karamanlisa seveda ta izredna zmaga ne zavaja, da bi spremenil svoje politične in idejne koncepte. Pred parlamentom je izjavil, da bo vlada skušala pospešiti vključitev Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost, «ker geografsko, politično in ideološko Grčija pripada zahodnemu svetu».
Karamanlisova «nova demokracija» je blokirala huntine tanke, ni pa mogla blokirati problemov, ki jih je hunta pustila njej v dediščino. Ko ie Karamanlis govoril o težavah, je rekel, da te vsiljujejo velike napore za «reor-ganiziranje gospodarstva», hkrati pa zahtevajo «zmernost in samo-premagovanje».
Ti napori so pripeljali tudi do prvih uspehov. Ublažen je bil inflacijski pritisk in po skoku cen v lanskem letu so v letošnjem letu vendarle ustvarili kolikor toliko znosno stanje, Vlada si ne dela utvar, da bo vse teklo gladko in da se bo ekonomsko stanje kmalu uredilo. Nasprotno, zaveda se komplikacij, ki jih še bolj potencirajo stavke. «V mnogih primerih so stavke neupravičene, pa čeprav je mnogo upravičenih zahtev,» je pred dnevi rekel Karamanlis na sestanku parlamentarne skupine svoje vladajoče stranke. In v takšnem primeru tudi stavke spadajo v «paket problemov, ki jih povzroča gospodarsko stanje».
V	tem obdobju izvajanja vladnega programa na ekonomskem in socialnem področju pa je najbolj neprijetno odjeknila epizoda, kateri smo bili priča konec februarja, ko so odkrili poskus vojaškega upora, ki so ga pripravljali «polkovniki» iz zapora. In tedaj so se svobodoljubni grški krogi upravičeno zgrozili nad «izrazi nepokornosti omejenega števila častnikov», častnikov, ki so bili še vedno pokorni častnikom za rešetkami, častnikom, ki prihajajo končno na odgovor pred atenskim sodiščem. Karamanlisova «nežna sadika demokracije» potrebuje torej zelo dobro nego. Ji bo Karamanlis kos?
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. UČO, 3, skala. 7. JURKIč, 13. mi, 14 stati. 15. pokorne, 16. Amerika, 18. pižama, 19. teki, 20. DOLINA, 21. G.R., 22. Didi, 23. Korica, 24. sat, 25. roka, 26. solata, 27 krma, 28. era, 9. nareži, 30. dres. 31. Fa, 32. poditi, 33. Bled 35. širiti, 36. krediti, 38. enovita, 40. Kreta, 41. A.E., 42. nekaki. 43, briga, 44. BOR.
NAVPIČNO: 1. Umag. 2. čim, 3. stiki, 4. kaki, 5. ata, 6. Li, 7. Jožica, 8. Ukana, 9. Roma, 10 kra, 11. in, 12. četrta, 14. sreda, 15. piliti, 17. etika, 18. porazi, 20. doleti, 21. gams, 22. Dora, 23. korita, 24. sredi, 25. refren. 26. saditi, 27. kreda, 29. Norik, 30. dleta. 32. Piva, 33. BREG, 34. Pier, 35. šok. 36. kri, 37. tao, 39. ne, 40. KR.


janko kersnik:
3.
AGITATOR


A ker je bil tako glede socialne stopnje zlezel nekoliko klinov više, postal je tudi — čitalnični odbornik in v tej važni službi ga vidimo zopet zvečer pri čitalnični veselici. Nocoj je bil kar nagloma imenovan rediteljem in radovoljno se je lotil nehvaležnega posla.
Čitalnični prostori so se naglo polnili; veselica na starega leta dan je bila zlasti zaradi tombole borjanskim trža-nom najbolj priljubljena; mladi svet pa se je tako veselil plesa, s katerim se je moralo pričeti novo leto. Tako je zahtevala ukoreninjena navada — odkar je stala borjanska čitalnica. Letos pa je prišel odbor z novotarijo, glede katere so konservativni društveniki jeli resno glave in rame zmajevati, češ — kaj bo zopet s tem? Napovedano predavanje jih je tako vznemirilo. Toda na drugi sarani trla jih je radovednost in navdajala skrb, da jih bodo drugi smatrali za nesposobne umeti tako predavanje — in tako se je zgodilo, da je bila nocoj čitalnična dvorana bolj polna nego kdaj ; blagajnik, lekar Sok, mel si je roki in notarju čestital na gotovem, vsestranskem uspehu. Sam je bil v svesti, da čim več je občinstva, tem več tablic se bo pri tomboli spečalo — in čitalnica je potrebovala novcev za predpustne besede.
Pa ne samo dvorana, nego tudi druge sobe so bile polne;
občinstvo se je vrstilo v njih, kakor bi bilo po dietnih razredih uvrščeno. V prvi sta sedela dva podučitelja, nekoliko sodnih in drugih pisarjev in davkarska praktikanta. Drugo sobo pa so bili posedli nadučitelj, davkarski nadzornik in davkarski kontrolor, zemljiški knjigovodja in nekoliko trža-nov, seveda imovitejših; kdor je bil oženjen, pripeljal je tudi svojo soprogo. Tretja soba pa se je le polagoma polnila. Mladi, neoženjeni sodnik in njegov adjunkt sta bila že tu in pri njiju odvetnik dr. Hrast s svojo ženo. Govorili in ugibali so o drugih, bodo li prišli ali ne. Vnanjih članov z bližnjih gradičev se niso nadejali; sneg je bil prevelik.
«Pa Bolè mi je obljubil, da pripelje svojo Milico,» trdil je Hrast.
«Koliko je stara?» vprašal je adjunkt zaspano. Imel je navado, da je tako leno govoril.
«Čakajte, da zračunam — petnajst, o ne, šestnajst let — v sedemnajsto gre. Pomislite, najkrasnejša leta!»
«Premlada, premlada! To je otrok!»
«Da in ne,» smeje se odvetnik, «meni taka leta najbolj ugajajo.»
Soproga ga s pahljačo nalahno udari po roki.
«Ti si nepoboljšljiv!»
«Le pomiri se, draga moja; kdor največ govori, ta ne kupi.»
«Je li lepa?» vpraša sodnik.
«Oh, tu se je oglasil idealist! Ne vem, kaka je sedaj, a obetala je pred leti mnogo, preden jo je Bolè poslal v Švico. Sedaj se je vrnila in ostane menda doma.»
Med vrati se je čulo glasno škripanje novih čeljev in v sobo stopi naš znanec pl. Ruda v fraku, z belim ovratnikom in cilindrom. Za njim pa nocojšnji reditelj Koren.
«Predstavite me vendar!» šepnil je prvi temu na uho.
Koren mu je naglo ustregel; a storil je to vendar malo posiljeno in okorno, kakor ravnajo ljudje, pri katerih ta
običaj ni povsem v navadi. Ko je bil predstavil najnovejšega svojega znanca majhni družbi, odšel je takoj v prve sobe; le kratek, zaničljiv pogled je vrgel še na gladko osebo kon-cipistovo.
«Oh, Koren, doktor Koren,» kričal je med drugimi vrati majhen, debel možic, očividno borjanski tržan, «si li zopet tu? Dobro, dobro ! Pa tja sedi k nam k oni dolgi mizi, tam bomo,jedli purana, purana na akcije! Hahaha, purana na akcije— pomisli — akcija po petdeset — soldov seveda! Izbiti ne moreš, kosti imaš še po vrhu ! »
«Kdo si je pa to.izmislil?» smeje se Koren.
«Lovšev Boštjan; kdo drugi! Le položi petdeset kebrov; pozneje bodo akcije dražje — šestdeset, sedemdeset!»
Ob dolgi mizi so-se v istini zbirali razni gostje ter se glasno smeje hvalili izvrstno misel, jesti purana na delnice. Lovšev Boštjan, ustanovitelj te nove banke, v navadnem življenju pa trgovski pomočnik, pobiral je z resnim licem akcijski kapital.
Koren je tudi segel v žep.
«Pa samo — puran?» vpraša z onega konca sobe davkarski nadzornik.
«Solata tudi, kisli krompir in pesa in kruh!» poučil ga je Boštjan.
«Jaz vzamem tudi delnico!» hiti nadzornik.
«Kaj pa, da nas boste še obdavčili,» ugovarja Koren.
«Ne, ne, pa jedel bom zato več!»
Glasni grohot in sledeče mu dovtipe končal je krčmar, ki je prinesel zaželenega purana. Delničarji so zdajci utihnili ter sedli za dolgo mizo; nekoliko časa v njihovem krogu ni bilo čuti drugega nego ropot nožev in vilic. Tudi drugi v sobi so diskretno molčali.
«Kje pa je Koren? Kje je Koren, reditelj nocojšnji?» klicalo se je zdajci z mostovža pred dvorano.
(Nadaljevanje sledi)
18.15
19.15
TOREK, 29. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za mladino
Češki film «La banda dello stagno»
ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in Vremenska slika
21.55
22.45
20.30
21.00
20.00 DNEVNIK
20.40	Amerika dvajsetih let: Harold Lloyd:
IO E LA PALLA
Haroldu Lloydu italijanska TV posveča ciklus štirih filmov. Nocoj je na sporedu prvi film z naslovom «Io e la palla». Film je bil izdelan leta 1926 in ga je režiral Fred Newmeyer.
Chaplina označujejo veliki čevlji in paličica, za Keatona je značilno to, da je vedno «odsoten». Lloyd pa ima vedno in ob vsaki priložnosti nataknjena okrogla očala. Predstavlja pa tipičnega naivnega ameriškega mladeniča, ki mu gre vse narobe, pa se vendarle vedno znajde.
V	tem primeru igra Lloyd ameriškega študenta v tipičnem ameriškem zavodu, kjer se študenti bolj ukvarjajo s športom kot z učenjem. Toda Lloyd ni športnik in zato se ne more uveljaviti med svojimi kolegi. In vendar Lloyd prevzame vlogo nogometaša in čeprav neroden ie on tisti, ki odločilno vpliva na zmago moštva Srečanje predstavnikov tiska s predsednikom IR1 Petrillijem DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
Mrčes: čuden in še neznan svet: MUHE IN KOMARJI Nova serija oddaj je posvečena mrčesu in bo danes v svojem prvem nadaljevanju govorila o muhah in komarjih, torej o dveh vrstah sicer zelo odvratnega in ne všečnega mrčesa, ki pa postaneta še mnogo hujši, če se zavemo, da so muhe in komarji nosilci mnogih bolezni, v nekaterih primerih celo nosilci klic. Vzemimo na primer komarja vrste anofeles, ki prenaša malarijo ali pa muho cece, ki prenaša klice spalne bolezni IGRE BREZ MEJA
Šesto srečanje med delegacijami sedmih držav. Srečanje bo v Nencyju v Franciji in bodo na njem zastopali Italijo fantje in dekleta iz Bordighere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzovnik,
L. Suhodolčan: MARTIN IN MARTINA
V	TV seriji «NAOČNIK IN OČALNIK», imata mojstra med detektivi glavno besedo. V desetih zgodbah boste lahko videli, kako bosta rešila in tudi uspešno razrešila vrsto zapletenih primerov. V današnji, prvi, z naslovom «Martin in Martina» boste videli, kako detektivska velemojstra skrbita tako za Martino kakor tudi za Martina.
Novo serijo «Naočnik in očalnik» je. režijsko pripravil Franc Uršič
19.40	IKEBANA: OSNOVNI POŠEVNI SLOG
Druga osnovna oblika ikebane je poševni slog. Tako ga imenujemo, ker je njegova glavna linija za 45 stop. nagnjena od vertikalne osi. V oddaji Klare Kosove boste spoznali, da ga lahko priredimo ali v nizkih posodah ali v visokih vazah. Uporabili boste lahko kombinacijo rožmarina in ognjenordečih nageljnov, lahko pa tudi kako drugo cvetje in zelenje, ki ga je v tem obdobju na pretek
19.45	Biseri morja, serijski film
20.15	Risanka
20.30 DNEVNIK
21.15	Košarka za medcelinski pokal: JUGOSLAVIJA — ZDA
22.45	O konjerenci o evropski varnosti in sodelovanju
S srečanjem šefov držav in vlad 35 držav se bo v Helsinkih v času od 30. julija do 1. avgusta končala skoraj tri leta trajajoča konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, edinstveno mednarodno zborovanje v zgodovini, ki naj zakoliči smer bodočih odnosov med državami Evrope in Evrope z ostalim svetom. Gre za prvo srečanje vse Evrope na najvišji ravni v zgodovini, pa tudi za vrhunec letošnjega mednarodnega diplomatsko političnega leta. Spričo pomena konference, ki se izpričuje zlasti v listinah, k! jih bodo v Helsinkih slovesno podpisali, ve-’ Ija dogodku vsekakor maksimalna pozornost. V ta namen bo _ zunanje - politično uredništvo pripravilo posebno oddajo Pogovor . ... o' evropski konjerenci
23.35 DNEVNIK
23.50 Rokomet: JUGOSLAVIJA — ROMUNIJA
22.00
19.00
19.10
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.10 Plavanje, prenos iz Galija 21.15 DNEVNIK
21.30	Kanada, dokumentarna oddaja 22.05 IGRE BREZ MEJA, šesto srečanje
23.30	NOČNI JEZDECI, film 00.20 Košarka, prenos iz Beograda
TRST A
7.15, 8.15.	13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost; 18.30 Koncert;
19.10	Uka Vaštetova: Roman o Prešernu; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Gotovac: «Ero z onega sveta».
KOPER
7.30, 8.30, 12.30,	14.30, 17.30,
18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
9.15	Popevke; 10.00 Z nami je...;
11.30	Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu:
15.15	Ansambel Peters; 16 00 «La Vera Romagna»; 16.50 Poskočne; 17.45 Iz našega studia; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.00 Prenos RL;
20.30	Glasba; 21.00 Naši popevkarji; 21.30 Orkestri; 23.00 Stara in nova jug. glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00,	15.00.	19.00
Poročila; 8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored;
12.10	Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Monconi: Tristan in Izolda; 15.00 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Mezzosopranistka M, Delna in tenorist L. Lescalais; 21.15 L. Bassi; «Pari-
gi per sempre Parigi»; 22.20 Ponovno na sporedu.
li. PROGRAM
7.30. 8.30,	13.30, 15.30,	19.31
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.41 Kako in zakaj?; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje, 10.3E Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 15.00 Stare in nove popevke; 15.40 Glasbeno-govorni spo red; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Plošče; 21.30 Popoff SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00,	14.00, 16 00,
20.00 _ Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Runa Olofsson: Ime mi je Gojko, 10.20 Pojo mali vokalni ansambli ;. 10.45 Znane melodije - znani orkestri; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.3C Priporočajo vam...; 15.10 Popol dne za mladi svet; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.41: Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18 2C Zvočni portret pianista Marijana Lipovška; 18.05 V torek na svidenje!; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.50 Lahko noč. otroci!; 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 Frane Puntar: Dobro jutro, dober večer; 22.25 Zvočne kaskade; 23.20 Sodobna passacaglia; 00.05 J. Keats: Pesmi; 00.15 Popevke.
Horoskop


OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Poleg rednega dela vam je potrebna še stranska zaposlitev. Podprite dobrodelno akcijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoga, ki vam hoče križati pot, onemogočite z bliskovito akcijo. Pokažite zobe vsakomur, ki bi vas hotel podcenjevati,
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V novih razmerah vam bo laže izvesti akcijo, ki ste jo morali odložiti. Ne zapirajte se vase.
RAK (od 23.6. do 22.7 ) Držite se vsakodnevnega dela in ničesar ne boste tvegali. Z moralno trdnostjo vam bo uspelo vse popraviti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite metodični in ne postajajte nestrpni za prazen nič. Ne verujte čenčam preveč zgovornih ljudi.
DEVICA (od 23 8, do 22 9.) V svojem delu boste nekaj časa tarča kritik. Lahko računate z zvestobo neke prijah-ihke osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Zagotovljen vam je uspeh, vendar samo v primeru, če boste zanj nekaj žrtvovali. Sklenili boste lepo poznanstvo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z dobro voljo boste rešili vse poverjene vam naloge. Neprijetna vest v zvezi z nekim sorodnikom.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izgubljajte časa z neuresničljivimi načrti. Drobec dramatičnosti vam ne bo škodil.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z združitvijo zdravega razuma in drznostjo boste postali nepremagljivi. Preveč ste pod vplivom o-kolja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugoden dan za vise umetnike in svobodne poklice. Nekoliko utrujeni boste
RIBI (od 20.2. do 20.30 Skušajte preprečiti, da bi se nekaj tekmecev združilo proti vam Za rešitev neke situacije vam bo potreben pogum.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
29. julija 1971
KONEC SVETOVNEGA PRVENSTVA V GALIJU
Kornelia Enderznovim rekordom na 100prosto Bikiasiprvak s stolpa ■ Tretja zlata za Shawa
Zmaga Sovjetske zveze v vaterpolskem turnirju - Dokaj presenetljiv vrstni red med moški na 100 metrov prosto
cali, 28. — Končalo se je drugo dosegla če bi Madžarska premagala 2. Greenwood (ZDA) svetovno prvenstvo, ki je dalo bolj Sovjete, sama pa premagala Kubo. " ... ‘ '
malo svetovnih rekordov, vendar pa Je razbremenilo vlogo ZDA pri moških ^ in pripravilo tudi nekaj presenečenj v ženski konkurenci. Nedvomno se je premoč ZDA razred-cua kar se bo v še večji meri poznalo prihodnje leto na olimpijskih jgrah v Montrealu ko bodo trdnjavo ^DA v prostem slogu naskakovali tudi tradicionalno močni Avstralci, kf so tokrat nastopili skoraj samo
simbolično.
Zadnja dva dneva sta prinesla tretjo zmago mlademr Američanu timu Shawu na 1500 m prosto. Re-zujtat, zaradi neugodnih vremen-skih razmer ni bil svetovni rekord, možno pa je, da bo Shaw že v naslednjih dneh skušal spremeniti svoj trenutni potencial v nove čudežne
znamke.
Istočasno s Shawom se je prosla-vila tudi Kornelia Ender, katere luč se je nekoliko zatemnila po porazu na 200 m prosto. V štafeti 4x100 m Prosto, kjer je NDR razpolagala z nepremagljivo četverko, je Korne-*la Plavala nalašč v prvi predaji, da bi ji merili čas tudi kot posameznici. Res je veliki električni semafor takoj ob dotiku pokazal nov svetovni rekord 56”22. Stara znam-k® je bila za 18 stotink počasnejša m je seveda pripadala tudi Ender-jevi. Na isti progi med posamezni-cami je Enderjeva plavala bolj u-mirjeno, ker je že spoznala moč najhujše nasprotnice Shirley Baba-®“°ff. Res ni Američanka kljub od-učnemu času 57”81 igrala v finalu nobene vloge, bila pa je vseeno drusa kar dokazuje, da je Enderjeva res razred zase. Američanka je poskusila srečo tudi na najdaljši prosi 800 m, nedvomno pa so se ji številni napori tega prvenstva maščevali in vse kar je spravila sku-Paj je bilo 3. mesto, daleč za zmagovalko.
Mlada Jenny Turrall iz Avstralije, m je zmagala na 800 m prosto je edino zlato te države. Plavalka je dosegla le nekaj več kot sekundo nad lastnim svetovnim rekordom.
Moški finale na 100 m prosto je ml najzanimivejša točka zadnjega dne. Za dekleta se je namreč že vedelo, da nihče ne more ogroziti Enderjeve, pri fantih pa sta tako Coan kot Montgomery obljubljala začetek sistematične rušitve Spitzo-vega mita. Zgodilo bi se kmalu, da bi bile ZDA ob zlato. Sovjet Vladi-nur Bure — veteran v bazenih — in 26 ° .^ro starlai in bil po prvih “8 metrih jasno v vodstvu pred Co-°nom in Italijanom Guarduccijem. “Ure ni odnehal niti v povratku in Is s skrajnimi močmi je uspelo Co-®nu, da se jn kot prvi dotaknil roda, samo 7 stotink pred Sovjetom, M je popravil evropski rekord. Do-v°lj bi bilo, da bi imel Coan roko med zavesljajem in Bure bi bil pr-Vak, Montgomery, kljub minimalni zamudi ni nikoli posegel v borbo za prvo mesto. Odlično se je odrezal Italijan Guarducci. Komaj v zadnji četrtini je izgubil tretje mesto, dotedanji napor pa se mu je maščeval in v finišu sta ga prehitela po-tag. Coana tudi Nemca Nocke in “teinbach.
Za Italijo je po pričakovanju zmagal Klaus Dibiasi v skokih z 10-me-trskogg stolpa.
17 i sy°P karieri, ki se je začela s i. mti na olimpijskih igrah v To-zrnagej6	osv°jil naslednje
1966	v Utrechtu	-	stolp
at	na Dunaju	-	stolp, deska
I 1968 v Mehiki - stolp
ni	1912	v Miinchnu	-	stolp
1973	v Beogradu	-	stolp
Sp 1975 v Galiju - stolp * desk^6*	nekaj drugih mest
vJjipkaj presenetljivo se je končal tekm^Mski turnir, kjer je v finalni MoJ1-1 Sovjetska zveza premagala zarW?rsk° s tesnim 5:4, ki pa je zarlri- yal za zlato kolajno. V pred-žavn t?.kmi je imela SZ precej lepa iPr01 Italiji, v začetku turnirja ZDAu d°kaj posrečeno premagala
Tt=r-0m?j v zadnjih sekundah igre. skn , a ie P° izenačenju s Sovjet-
vezo upala na srebro. Tega bi
Tekma Italija — Kuba je prinesla zadnjo zmešnjavo tega svetovnega turnirja. Kubanci so nadvse nepričakovano zmagali s 4:3, Italijani pa so iztaknili tehnično napako in vložili priziv, katerega je razsodišče sprejelo. Tekmo so ponovili, Kubanci pa niso hoteli kar tako ostati brez točke med tako elito in Italijanom še enkrat zagrenili življenje. Sicer samo z izenačenjem 4:4. Belgijski sodnik Fuchs, ki se je proslavil z nekaterimi prav nesrečnimi sojenji se je med to tekmo zbral in v obojestransko zadovoljstvo o-pravil svojo nalogo. Jugoslavija je po znani aferi z «dopingem» končala
2.	Greenwood (ZDA)	8'48”88	2.	Bure (SZ)	51”32
3.	Babashoff (ZDA)	8’53”22		(nov evropski rekord)	
4.	Ddrr (NDR)	8’55”38	3.	Montgomery (ZDA)	51”44
5.	Milgate (Avstral.)	8’55”51	4.	Nocke (ZRN)	52”15
6.	Kahle (NDR)	8’59”14	5.	Steinbach (ZRN)	52”20
7.	Smith (Kan.)	9’02”39	6.	Guarducci (Italija)	52”55
8.	McKinnon (Kan.)	9’02”83	7.	Pangaro (Italija)	52”66
	100 m prosto (ženske)		8.	Kasting (Kan.)	53”71
1.	Ender (NDR)	56”50		Štafeta 4x100 m mešano	(moški)
2.	Babashoff (ZDA)	57”81	1.	ZDA (Murphy, Colella, Ja	
3.	Brigitha (Niz.)	58”20		genburg, Coan)	3’39”00
4.	Heddy (ZDA)	58”21	2.	Zah. Nemčija	3’51”85
5.	Krause (NDR)	58”22	3.	Velika Britanija	3’52”80
6.	Weber (ZRN)	58”33	4.	Kanada	3'53”88
7.	Jardin (Kan.)	58”90	5.	Vzh. Nemčija	3’55”40
8.	Kobcova (SZ)	59’'70	6.	Sovjetska zveza	3’55”58
	100 m prosto (moški)		7.	Italija	3’56”82
1.	Coan (ZDA)	51”25	8.	Španija	3’59”39
na	13. mestu. Morda ji bo	prineslo
srečo. IZIDI 1500 m (moški)		
1.	Shaw (ZDA)	15’28”92
2.	Goodell (ZDA)	15’39”00
3.	Paker (Vel. Brit.)	15'58”21
4.	Pfiitze (NDR)	18’05”32
5.	Strohbach (NDR)	16'09”75
6.	Treffers (N. Zeland.)	16’H”17
7.	Jevgrafov (Sov. zveza)	16T4”20
8.	Metzker (Avstral.) 100 m delfin (moški)	16T6”02
L.	Jagenburg (ZDA)	55”63
2.	Pyttel (NDR)	56”04
3.	Forrester (ZDA)	55”07
4.	Robertson (Kan.)	56''39
5.	Delgado (Ekv.l	56’'66
6.	Brinkley (Vel. Brit.)	56”68
7.	McDonald (Kan.)	57”08
8.	Hara (Jap ) 200 m delfin (ženske)	57”19 •
1.	Kother (NDR)	2T3”82
2.	Lee (ZDA)	2’14”89
3.	Wuschek (NDR)	2T5”86
4.	Wright (ZDA)	2T7”21
5.	Popova (Sov. zveza)	2'18”31
6.	Quirk (Kan.)	210'’63
7.	Oslove (Avstral.)	2’18”67
8.	Smith (Kan.) 4x100 m prosto (ženske)	2’18''96
1,	NDR (Ender. Krause,	
	Hempel, Bruckner) (nov svetovni rekord)	3’49”37
2.	ZDA	3’50”74
3.	Kanada	3’53”37
4.	Nizozemska	3’56”76
5.	Zah. Nemčija	3’58''19
6.	Švedska	3’59”58
7. Francija		3’59”80
8. Sovjetska zveza 800 m prosto (ženske)		4’00”67
1.	Turrall (Avstral.)	8,44”75
Zaradi nesrečne menjave ameriške štafete 4x200 m prosto so prišli do zlata tudi zahodni Nemci. Na sliki član ekipe Peter Nocke
.............................
ODHODI DRUGE IZMENE NA POLETNE TEČAJE
ODBOJKA: v četrtek ob 10.30 KOŠARKA: v petek ob 8. uri
Hcšnrkarji iz Corics preko Proseka, Opčin in iz Trsta ■ Seznam udeležencev
ATLETIKA.	: .....
SKOK STEKICA V MONTREALU
BREZ ALI S POMOČJO VETRA? 8,45 M VERJETNO VELJAVNIH
Še en 9”9 na 100 m - Jugoslovani uspešni na mladinskih balkanskih igrah v Karlovcu
Tajništvo ZSŠDI obvešča vse te-. vinju ne bodo dobili kosila. Tri tečajnice in tečajnike druge skupine, čajnike iz Gorice naj matično dru-naj se zberejo v četrtek, 31. t.m. ob I štvo Dom pripelje pravočasno v 10.30 na Trgu Foro Ulpiano pred Trst.
sodnijsko palačo. Lepo prosimo za Seznam tečajnic in tečajnikov 2. točnost, ker bo avtobus odpeljal toč- skupine je naslednji: no ob 11. uri. Vsa društva, ki bodo Dekleta
poslala svoje članice in člane na tečaj, naj dajo na vsaka dva tečajnika najmanj po eno odbojkarsko žogo. Udeleženci naj prinesejo s seboj poleg običajne opreme še opremo za kopanje in seveda za treninge (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirke, ščitnike za kolena, če jih imajo). Ker so nekatere rovinjske noči v taboru hladne priporočamo še po eno odejo ali pa spalno vrečo, če jo kdo ima. Vse ostalo dobijo v taboru (posteljnino in jedilni pribor). Za tiste ,ki nimajo skupnega potnega lista, pa priporočamo, naj ne pozabijo osebnih dokumentov. Vse tečajnice in tečajnike opozarjamo, da si vzamejo s seboj še izdatno malico, ker v Ro-
Andras Hargitay (Madžarska) nepremagljiv v mešanem plavanju
IIIIMIIIIIIlUUIlIlllllllllUlllllllllllllllIlIlpillHIlIlllIllIlUllllliUllIllIlllIIlUIIIIIIllIlllllllllllllllllllIllllllimillll
MOTOCIKLIZEM
DIRKE ZA V.N. FINSKE
Padec in naslov za Villo Agostini blizu zmage v 500
Prihodnje dirke bodo v Brnu za V.N. Češkoslovaške
Giacomo Agostini je z motocikli-1 v devetem krogu odstopil zaradi o-stične dirke «Velika nagrada Fin-1 kvare njegove MV avguste. V isti ske», ki je bila v nedeljo na krožni kategoriji se je zgodila tudi nesre-
progi v Imatri, največ odnesel. Zmagal je v najmočnejši kategoriji motorjev dò 500 ccm pred Fincem Lansivourijem. Ta zmaga je za A-gostinija še posebno pomembna, saj je njegov neposredni tekmec v generalni uvrstitvi, Anglež Phil Read (ki je do nedeljske tekme vodil),
..........................................
2PBQJKA
Mladinsko evropsko prvenstvo
Italija in Jugoslavija porazi proti NDR in SZ
Slabo gre tudi obema ženskima vrstama
stvih 5ladTinEkih evropskih prven-beležili 3	in Jugoslavija za-
ekjpam Poraze Pr°II najmočnejšim
žveri ^ Ìe naÌPrej klonila Sovjetski vem ’	u° ie zmagala v pr-
2:0 rJ^U ln bila blizu vodstva z So res • rul’ern- Italijanski mladinci je maš^QSrai1 lzredno> to pa se jim ti NDR u 0 .V nas!ednj> tekmi pro-jene in ’ ikl e na®la povsem utru-brali 'falce’ ki v treh setih na-Predvsem0 18.točk- Porazen je bil «azzilrrm	Z 6110 samo točko
v druse ™' i101- je bil šibak tudi
ci vii?”’ med zadnjun pa so Nem-so rkdnr0n:Popusdli in Italijanom, ki
vo ie°nsn \ Cel£U zamenia!i Poata-o je uspelo nabrati 11 točk
Pa ItolHeV6 bila tudi ženska eki-
la biti še močnejša od Češkoslovaške in so zato upi na kak pozitiven rezultat povsem odveč.
V moški konkurenci so proti NDR igrali tudi mladi Jugoslovani. Z odlično igro so se enakovredno borili le v prvih dveh setih, katera je NDR zmagala s 15:12 in 15:13. V zadnjem setu je «plavim» zmanjkalo moči in bera je bila skromna: samo 2 točki.
Tudi jugoslovanska dekleta so bila poražena. Proti Sovjetski zvezi, ki brani naslov je bil rezultat 0:3 skoraj neizbežen.
ča; padel je Italijan Bonera, ki je do enajstega, usodnega kroga, vodil. Po enajstem krogu pa je vodstvo prevzel Agostini in na koncu tudi prepričljivo zmagal. Agostiniju bo za osvojitev naslova svetovnega prvaka zadostna sedaj uvrstitev med prvih sedem na zadnji dirki, ki bo na Češkoslovaškem.
V dirki do 250 ccm je zmagal Francoz Michel Rougerie na harley davidsonu pred Cecottom (Venezuela). Vodilni v generalni uvrstitvi Italijan Walter Villa je nesrečno padel, se težje poškodoval, vendar pa je kljub padcu in odstopu postal svetovni prvak v svoji kategoriji.
Pri motorjih do 350 ccm je svojo prevlado spet potrdil Johnny Cecot-to, ki je zmagal pred Agostinijem in Braunom. V skupni uvrstitvi vodi Cecotto, ki je po številu točk daleč pred drugouvrščenim Agostini-jem.
Lestvica za svetovno prvenstvo:
Kat. 50 ccm: 1. A. Nieto (Šp.) 99 točk; 2. E. Lazzarini (It.) 79; 3. J. Van Zeebroek (Bel.) 43 točk.
Kat. 250 ccm: 1. W. Villa (It.) 84 točk; 2. Rougerie 76; 3. Cecotto 54.
Kat. 350 ccm: 1. J. Cecotto (Ven.) 78 točk; 2. G. Agostini 59 ;3. D. Braun 47 točk.
Kat. 500 ccm: 1. G. Agostini 72 točk; 2. P. Read 71; 3. H. Kanaya 45 točk.
BOKS
MELUN, 28. — Belgijski kolesar Van Impe (3. na zadnjem Touru) je srečno preživel prometno nesrečo. Neki avtomobil se je od zadaj zaletel v avto v katerem se je vozil Van Impt, ki je z glavo razbil steklo. V bolnici so ga obvezali i poražen in vedno na podlagi dvom-in takoj odslovili.	’ Ijivih razsodb.
EDINBURGH, 28. - Škot Ken Buchanan. ki je uspešno ubranih naslov prvaka lahke kategorije pred napadom Italijana Usaija je izjavil, da ne bo več boksal. Buchanan ima 30 let in je kot poklicni boksar nastopil 59-krat. Samo 3-krat je bil
KONTOVEL: D. in K. Daneu, Kapun, Milič, Starc, Černjava, Rupel.
BOR: Kus, Nabergoj, T., A. in R. Glavina, Gec, Batič, Mahne, Lozej, Castellani, Glavič, Siega, Veljak, M., S. in S. Pertot, Mesesnel, Jazbec, Magnani, Kalc, Fernetti, Gabrovec, Rupel, Lozar, Škrl.
SOKOL: Kralj, V. in L. Legiša.
F antje
DOM GORICA: Černič, Butkovič in Petejan.
BOR: Bufon, Mikac in Sancin. KRAS: S. in B. Budin, Pegan, Skupek, Guštin, Gruden, Furlan, J.,
Z. in R. Milič, Pirc, Lorenci, Rebula.
* * *
Druga skupina košarkarskega tečaja v Seči bo odpotovala v petek, 1. avgusta prav tako z avtobusom.
nija «A» in Sovjetska zveza vsaka s štirimi točkami, Romuni pa imajo boljšo razliko v golih. Sledita Jugoslavija in NDR z dvema točkama pred ČSSR in Romunijo «B», ki še nista zmagali.
V ženskem turnirju so dosegli naslednje rezultate: Madžarska — Romunija «B» 20:7, NDR — Sovjetska zveza 22:11 in Romunija «A» — češkoslovaška 17:14.
Na lestvici je stanje nejasno ker imajo Madžarska, NDR in Romunija vsaka po 4 točke.
BEZBOL
MONTREAL, 28. — Skok Nenada Stekiča do 8,45 m v daljino je močno odjeknil po vsem atletskem svetu. Prve vesti so govorile o vetru 4 metre na sekundo, ki naj bi atletu pomagal pri dosežku te izredne daljave, sedaj pa so organizatorji predolimpijskega tekmovanja sporočili, da je med tekmovanjem res pihal veter, močnejšim sunkom pa je sledilo tudi zatišje. Sodnik, ki je bil dodeljen kontroli vetromera je izjavil, da je med Stekičevim skokom veter pihal s hitrostjo 1,93 m na sekundo, torej pod usodnima 2 metroma, in da bo zato dosežek jugoslovanskega atleta redno predložen mednarodni atletski zvezi za uradno registracijo v rekordno listo.
Angleški skakalec v daljino Lynn Davies, ki je prisostvoval tekmovanju kot gledalec je povedal, da je po njegovem mnenju med Stekičevim skokom veter pihal s hitrostjo vsaj 6 metrov na sekundo.
Najbolj miren in zbran je ostal ob vsej zadevi Stekič sam: «Jaz sem o-pravil skok, drugi naj opravijo svojo dolžnost kot sodniki!» je povedal.
Nadaljevanje tekmovanja je dalo j še nekaj odličnih rezultatov.
Med najboljše spadata dosežka na 3000 m steeple, kjer je zmagoviti Romun Cefan dosegel 8T7”64, drugi Etiopec Johannes pa 8T9”57. Italijan Fava je bil četrti z 8’26”37. Elitnega lahko smatramo še tek na 800 m za ženske. Romunka Suman in Francozinja Dubois sta tekli pod 2 minutama, šesta pa je dosegla kar 2’01”41. V tej skupini so bile kar tri Bolgarke. Po sestavi je bil tek nedvomno vreden pravega olimpijskega finala, še nekaj izidov:
400 m (moški): 1. Brydenbach (Belgija) 45”29
Palica: 1. Abada (Fr.) 5,35 m, 5. Fraquelli (It.) 5,10 m
Alpina premočna
4 kola pred koncem prvenstva smo žal ugotovili, da je bil dvojni poraz na odločilnem srečanju v Novari za Alpino bolj slučajen. V nedeljo so se Openci na domačem igrišču po-
......... ............... merili z drugo na lestvici in med
Tečajniki iz Gorice naj se zberejo i mladinsko tekmo, ki je bila na pa
točno ob 8. uri na Travniku, potem pa, bo avtobus peljal mimo Proseka (kjer je zbirališče pred društveno gostilno), Opčin (Prosvetni dom) in kofičho še mimo Trsta (zbirališče na Trgu Oberdan). Tudi košarkarjem priporočamo točnost.
Seznam tečajnikov druge skupine je naslednji:
BOR: Udovič, Cej, škrl, Mesesnel, Ražen in Merku.
KONTOVEL: Čuk, Perini, Nabergoj in Regent.
POLET: Piccini, Sosič, Vitez, Petje, Berdon, Grgič, Ferluga, M. in A. Piščanc.
BREG: Meneghetti.
DOM GORICA: Bužinel, Fajt, Castelli, Mermolja, Košuta, Sancin, Dornik, Čubej, Figel, Juren, Sošol, Devetak, Klanjšček, Dornik, Vižintin in Semoli.
OBVESTILO
Tajništvo ZSŠDI obvešča starše odbojkaric, ki so na tečaju v Rovinju, da bo povratek prve skupine v četrtek, 31. t.m., približno ob 19. uri.
Avtobus bo pripeljal na Trg Foro Ulpiano.
NAMIZNI TENIS
LAGOS, 28. — Na velikem turnirju, kjer je sodelovalo 85 držav iz Afrike, Azije in Latinske Amerike so imeli največ uspeha Kitajci. Ljang Ko Ljang je zmagal med posamezniki. V finalu je premagal Japonca Konoja. Med dekleti je bila prva njegova rojakinja Vaji Čang Li, ki je v finalu nadvladala rojakinjo Čo Hjang Jun.
ROKOMET
Zmaga Jugoslavije proti Romuniji «B»
BUKAREŠTA, 28. — Jugoslavija je v nadaljevanju turnirja za pokal Karpatov premagala drugo postavo Romunije in si tako predvsem moralno opomogla po porazu v prvi tekmi.
Čeprav je bila romunska postava druga garnitura tamkajšnjega rokometa je v njej igralo nekaj običajnih članov prve ekipe. Romuni delajo tako, da bi čimveč uigravali posamezne oddelke v predvidevanju važnejših tekmovanj. Zgodilo se je na primer že, da je pokal Karpatov nekoč osvojila druga reprezentanca.
Začetek tekme je bil dokaj izenačen, le pred odmorom so Jugoslovani povedli s 13:9. V drugem polčasu so Romuni znova pritisnili in vodstvo «plavih» zmanjšali na 13:11, to pa je bilo vse kar so zmogli kajti nato so se Jugoslovani razigrali in vodstvo stalno večali. Končni rezultat je tako bil 27:21.
V	jugoslovanski vrsti se je odlikoval predvsem vratar Zorko, ki je v začetku tekme ubranil kar dva sedmerca.
V	ostalih tekmah je Romunija «A» po izenačeni igri premagala Češkoslovaško 17:14, Sovjeti pa so z razburljivim finišem prisilili k predaji NDR z 22:18, potem ko so Nemci vodili 11:9 po prvem polčasu.
Na začasni lestvici vodita Romu-
pirju težja, v prvih treh setih zbrali kar 21 točk proti 6 nasprotnika. Po nadaljnjih 2 nizih brez točke je sodnik odredil prekinitev srečanja «zaradi očitne tehnične podrejenosti», ki je v bezbolu redek vendar pc pravilniku predviden pojav.
V popoldanski tekmi je bila borba bolj izenačena, z učinkovitimi napadi pa je Alpina le zmagala. Odlikoval se je zlasti Glavina. V obram bi se je med to tekmo lepo izkazal metalec Sosič
800 m (moški): 1. Van Damme (Belgija) 1’48”53	-
Troskok: 1. Joachimowski (Poljska)
16,43 m
Daljina (ženske): 1. Watson (ZDA)
6,46 m.
* * *
BOSTON, 28. — V tem ameriškem mestu so priredili miting, ki je izpadel kot konkurenčni predolimpijskemu tekmovanju. V finalu teka na 100 m je Američan Reggie Jones izenačil svetovni rekord z ročnim merjenjem časa. Dosegel je 9”9. Čas «diši» po prezgodnjem startu iz dveh razlogov. Ker je bila na startu zbrana skoraj vsa ameriška elita je vsakdo hotel zmagati in tvegal pri startu. Crawforda so prej na primer diskvalificirali zaradi dveh napačnih startov. Drugič je težko razumljivo, da se je mladi McTear, ki ima izredno močan start, v prvih metrih znašel krepko za Jonesom.
V tretjem dnevu tekmovanja je od Italijanov najlepši uspeh dosegel Vi-demčan Del Forno, ki je v skoku v višino osvojil prvo mesto z znamko 218 cm.
* * *
KARLOVAC. 28. — Nov štadion v Karlovcu je nadvse pozitivno gostil letošnje 6. mladinske balkanske igre v atletiki. Prisotnih je bilo tudi nekaj tisoč gledalcev kar je dalo tekmovanju mlajše balkanske garde veselejši okvir.
Tehnično so bili rezultati na dobri ravni in mnogi se lahko že kosajo s članskimi konkurencami balkanskih držav.
Jugoslovanska reprezentanca je osvojila skupno 9 prvih, 8 drugih in 10 tretjih mest, kar se lahko oceni kot zelo dober dosežek Očitno je dalo vodstvo Daneta Konce mladinski atletiki nove perspektive.
Med najboljše dosežke Jugoslovanov treba prišteti rezultat 21”5 Kna-piča na 200 m. Knapič je seveda
zmagal in njegov čas mu predvsem zagotavlja mesto tudi v članski reprezentanci, poleg tega pa je gotovo primeren tudi za mladinsko evropsko prvenstvo v Atenah. Pri ženskah je na isti progi zmagala tudi Sokačeva, ki je bila uspešna prej tudi na 100 m.
Nekaj atletov je tekmovalo tudi pod svojimi zmogljivostmi. Tu treba omeniti državnega prvaka Srejo-viča, ki ni izpolnil pričakovanj zmage v troskoku. Poletel je samo 15,48 m daleč in za osebnim rekordom zaostal za dobrih 60 cm. Nekaj boljših izidov:
ŽENSKE
Višina: 1. Hie (Rom.) 177 cm. 4. Mihelčič (Jug.) 168 cm 200 m: 1. Sokač (Jug.) 24”4 Kopje: 1. Sokaraka (Grčija) 53,20 m.
4. Kovač (Jug.) 45,04 m 800 m: 1. Tomečič (Jug.) 2’05”8,
2.	Avdibašič (Jug.) 2’08”6, 4. Šverc (Jug.) 2’09”6
4x400 m: 1. Romunija 3’43”0, 2. Jugoslavija 3'43’’2
Krogla: Ì. Ivanova (Bolg.) 16,36 m,
3.	Omrčen (Jug.) 12,92 m Peteroboj: 1. Farkaš (Rom.) 3820
točk. 2. Čupurdija (Jug.) 3763 točk. MOŠKI
200 m: 1. Knapič (Jug.) 21”5 400 m ovire: 1. Pororo (Rom.) 53''9,
2.	Prstec (Jug.) 54”5
800 m: 1. Konaris (Gr.) V50”8,
4.	Željkovič (Jug.) 1'52”6 Krogla: 1. Rošev (Bolg.) 16,87 m,
6. Šarčevič (Jug.) 13,83 m 2000 m zapreke: 1. Sokalis (Gr.)
5’42”, 3. Kačar (Jug.) 5’46”
110 m ovire: 1. Dimitrescu (Rom.)
14”7, 2. Vukičevič (Jug.) 14”8 Kopje: 1. Peristeris (Gr.) 68,70 m,
3.	Kopitar (Jug.) 66,12 m
5000 m: 1. Zanev (Bolg.) 14’36 ’0 Troskok :1. Zlatanov (Bolg.) 16,65 m, 2. Srejovič (Jug.) 15,48 m 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’15’'4 Višina: 1. Bočev (Bolg.) 209 cm, 3. Čop (Jug.) 206 cm
AOSTA, 28. — Med tekmovanjem v skiru je zmagala 5-članska ekipa iz Gressana, ki je skupno prevozila v 24 urah 441 km. Njen član Chic je bil tudi najboljši posameznik z najhitrejšim krogom v r53”4 (p.h.
23,777 km na uro). Člani vsake ekipe so nastopali izmenično. Najdlje je vozil Farisella: 110 krogov v 6 urah 40’225”.
lilllllllllimuiIllilllliillinilllllliilllillniliiiiiuimiiiuiiilliiHilillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimniiiiliiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiMiiil»
Enith Brighita (Nizozemska) je edina temnopolta plavalka, povzpela v svetovno elito
KOŠARKA Mì
MEDNARODNI TURNIR V GRADEZU
«Ameriška» Sada na prvem mestu pred Izenačeno konkurenco trojke
Režiser Lokomotive ZG Auberšek najboljši strelec Američan Patriarce John Garrett najboljši šgralec
Ekipa Saclà iz Turina je zmagala I ta je v treh tekmah dosegel 95 točk, | Važno bo kolo tudi za Italijo, ki na tretjem turnirju «Città di Gra-1 kar znaša v poprečju 23 košev na bo v Trevisu igrala proti Braziliji,
tekmo. Od višjih igralcev pa se je	^	!	1
do», ki ga je v tem centru organi zirala krajevna turistična ustanova Saclà, ki je tokrat nastopala v glavnem z Američani, je v zadnji tekmi proti New Releaseu odšla zmagovita z igrišča, kar pomeni, da je edina ekipa, ki je zmagala vsa tri srečanja. Ostale ekipe, New Re-lease. Lokomotiva in Patriarca, pa so se uvrstile na drugo mesto, saj je vsaka zmagala po enkrat.
Pričakovanje, da bi bila v zadnjem dnevu turnirja tekma med Saclà in izbrano ameriško vrsto pravi finale za prvo mesto, je onemogočila goriška Patriarca, ki je v petek zvečer nepričakovano premagala ekipo New Release. Z nastopom goriške ekipe moramo biti precej zadovoljni. Kljub pomanjkanju treningov, je ekipa pokazala precejšnjo uigranost in kar je najbolj važno, center John Garrett se je znašel z ostalimi tovariši.
Lokomotiva iz Zagreba je v prvih dveh dneh turnirja nekoliko razočarala, saj ni pokazala tiste hitre in učinkovite igre, ki smo je bili na-yajeni videti. V obrambo Lokomotive pa je treba pritrditi, da sta v ekipi manjkala dva stebra, in sicer iznajdljivi Plečaš ter Knego. Kar se ostalih dveh ekip tiče, moramo re-čj, da so igrali lepo košarko ,kar velja v prvi vrsti za ekipo Saclà, ki je na tem turnirju nastopala kar s štirimi Američani.
Med posameznimi igralci pa se je tokrat najboljše izkazal režiser Lokomotive Auberšek, ki je bil obenem najboljši strelec turnirja. Le-
brez dvoma izkazal goriški center John Garrett, ki je bil izredno točen pri metanju na koš.
Rezultati vseh tekem:
New Release - Lokomotiva 93:82 Saclà - Patriarca	92:77
Patriarca - New Release 79:78 Saclà - Lokomotiva	73:69
Lokomotiva - Patriarca 94:83 Saclà - New Release 83:75 Lestvica: Saclà 6 točk, Patriarca, Lokomotiva in New Release 2 točki.
P. R.
Medcelinski pokal
Italija-Brazilija
Jugoslavija-ZDA
Medcelinski pokal končuje svojo fazo in se bo 5. avgusta preselil v Ameriko za povratne tekme.
V zadnjem kolu je Sovjetska zveza premagala Mehiko in se približala stolici kljub eksperimentalni postavi. Italija je prav tako za malo zgrešila trošteviični rezultat proti Kanadi, ki se je kljub napredku izkazala za prešibko v evropski konkurenci.
Današnji program predvideva (v Beogradu) ključno tekmo. Pomerili se bosta Jugoslavija in ZDA. Ker so Jugoslovàni proti Braziliji pokazali medlo igro in ker je baje ameriška vrsta resna ekipa se lahko
normalen trening pa bi moralo biti za Sovjete srečanje proti Kanadi v Leningradu.
Današnji spored:
1.	—	1.	Noire	X
2.	Qiubli	1
2.	—	1.	Arturone	2,
2.	Rinforzo	X
3.	—	1.	Bavaros	2
2. Medford
4.	—	1.	Nealche	2
2.	Ideale	2
5.	—	1.	Tassello	1
2.	Stornello	1
6.	—	1.	Glenda	2
2.	Crini»	2
KVOTE
11 - 2.151.327 lir 10 — 133.860 lir
Zmaga Ljubojevica
AMSTERDAM, 28. — Jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič je zmagovalec mednarodnega šahovskega turnirja IBM. Ljubojevič se je posebno izkazal v zadnjih kolih ko je v 5 partijah nabral kar 4 točke in pol.
Ljubojevič je med 16 udeleženci
turnirja nabral 9,5 točke.
* * •
RIGA, 28. — Z zmago nad postavo Moskve je ekipa ruske federacije prevzela vodstvo na turnirju Spar-takiade narodov Sovjetske zveze. Na prvi deski ruske federacije igra bivši svetovni prvak Boris Spasski. Ekipa Leningrada, kateri načeluje Anatolij Karpov je sedaj edini resen nasprotnik vodeči postavi.
TENIS
Švedi proti Čilu
Švedska in češkoslovaška sta zmagali polfinalni srečanji evropske cone za Davisov pokal.
V	Barceloni so Švedi zamudo 1:2 nadoknadili v zadnjem dnevu srečanja potem ko sta Borg in An-dersson premagala svoja nasprotnika. Zmaga Borga je bila seveda predvidena, Andersson pa bi moral na papirju srečanje izgubiti. V med-conskem polfinalu bi se morala Švedska pomeriti s Čilom.
V	Pragi so Francozi proti Češkoslovaški izenačili v prvem srečanju posameznikov zadnjega dne, Jan Kodes pa je kot ključni igralec
v Leningradu: Sov. zveza — Kanada | ČSSR zanesljivo premagal Francoza
v Trevisu: Italija — Brazilija v Beogradu: Jugoslavija — ZDA Koprska televizija bo registriran prenos tekme v Beogradu oddajala ob 23.38.
Dirka AVNOJ za Krakerja
DRVAR, 28. — Član «Save» iz Kranja Mirko Kraker je zmagovalec letošnje dirke po poteh AVNOJA. Prihodu šeste ir zadnje etape v Drvarju je prisostvovalo kar 15 tisoč ljudi. Zadnjo etapo je osvojil Krekerjev klubski tovariš Žagar, ki je na skupni razvrstitvi drugi. Lestvica je taka:
1.	Kraker (Sava)	10.25’46”
2.	Žagar (Sava)	zaost. 20”
3.	Grajzer (Rog LJ)	1’05”
V ekipni lestvici je zmagala
kranjska «Sava» pred «Rogom» in «Astro» obe iz Ljubljane.
ZANDVOORT, 28. - Nizozemec Rudi Lubberts je bil imenovan kot uradni izzivalec Italijana Adinolfi-
ja za evropski naslov poltežke bok- _______________. ___________r.„
predvideva tudi v tem kolu nov spo-1 sarske kategorije. Dc srečanja bo i razvrstitvi vodila Jugoslavija pred drsljaj Jugoslavije.	j prišlo verjetno v. teku avgusta. i Romunijo.
Jaufferta v odločilnem srečanju.
Čehi bodo v medeonskem polfinalu igrali proti Avstraliji.
Takoj po švedski zmagi proti Španiji se je v Stockholmu sestal odbor združenja «Švedska - Čile» in sprejel resolucijo kjer se zahteva, naj se srečanje ne odigra. Odbor opominja, da nastopa za Čile tudi tenist Cornejo, ki se je javno izrekel v prid fašističnega režima. Švedska igralca Borg in Andersson sta izjavila, da bosta na vsak način odigrala dvoboj s Čilom. Srečanje bi moralo biti od 19. do 21. septembra na švedskem. Pred v de v- se, da bo prišlo do resnih manifestacij kot se je pred časom že zgodilo ob priliki dvoboja švedska —- Rodezija.
LJUBLJANA, 28. — Med zadnjim dnevom mladinskega balkanskega prvenstva v plavanju je za Jugoslavijo zmagal na 1500 m 13-letni Borut Petrič iz Kranja. Kot prvi Jugoslovan je to razdaljo preplaval v manj kot 17 minutah in s časom 16'57"8 seveda postavil nov državni rekord. Vmes j-, popravil tudi znamko na 800 m. Ker je Petrič še pionir je s tema rezultatoma postavil kar 8 državnih, 6 slovenskih in 2 balkanska rekorda!
Ob zaključku redakcije je v ekipni
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tet. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno re r.ja «Dan» V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240 — din, za organizacije in podjetja mesečno 30—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. julija 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
,	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd vesel	r 1
—	;	-.n-- ,
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Trije zdravniki
Razumljivo je, da italijanski tisk to nedeljo komentira predvsem rezultate vsedržavnega sveta KD, ki so mestoma presenetljivi, v resnici pa še enkrat odražajo globoko krizo stranke, ki je bila navajena brezskrbno sedeti na oblasti in jo voditi na srednjeveško fevdalni način. Nenadoma se je pred očmi ljudi v vodilnem krogu KD znašla bojazen pred napredujočimi komunisti. Zavest, da je po 15. juniju bila ustvarjena «alternativa» oblasti je demokristjane to’ kanj zmedla, da je bilo na njihovi seji slišati tudi neodgovorne izjave o «begu v tujino» in «koncu demokristjanov», kar pa ne more biti res, če pomislimo, da ima ta stranka še vedno 12 milijonov glasov in da mora tej svoji volilni bazi odgovarjati z ustreznimi političnimi in programskimi dejanji.
Tisk ni bil v vseh teh dneh zelo mil do demokristjanov. Nasprotno, poln je bil ogorčenja zaradi «spektakla», ki so ga nudili javnosti: stranke, ki je razklana in v kateri se voditelji posameznih struj (milanski dnevnik jih je krstil za «kanibalska plemena»! prjazno koljejo med sabo ne na osnovi programov in političnih izbir, temveč za ta ali oni stolček, za tak ali drugačen delež oblasti.
Nevarnost pa je, po mnenju italijanskih dnevnikov, zelo resna, za demokristjane. Morda jo najbolje ponazarja milanski «IL GIORNO» v svojem uredniškem u-vodniku, ko jo ponazarja s «priliko» o zdravnikih.
Itali ia je bolna — ugotavlja «IL GIORNO» — in potrebuje dolgotrajno zdravljenje, ki naj odpravi osnovne in strukturne vzroke tako hude bolezni.^ Vendar pa notrebuje tudi takojšnjega zdravniškega posega, da se le ohrani pri življenju.
Morda je najbolje, nadaljuje milanski komentar, če tega bolnika zdravi «hišni zdravnik», ki ga pač najbolje pozna. To je KD, pa tudi ugledni kolega, socialist. Oba se lahko, na tak ali drugačen način, posvetujeta s tretjim kolegom — zdravnikom (komunistom), ki diskretno in o-likano sedi v sosednji sobi.
Če bosta prva zdravnika tako nespretna, da se bo pacient prestrašil, ni izključeno, da ju bo nagnal in poklical tretjega zdravnika iz sosednje sobe, naj ga stane kar stane.
Toliko, torej, o glavnem problemu, ki se postavlja pred javno mnenje: Zaccagnini je bil izvoljen za novega tajnika KD in nihče ne dvomi, da je pošten in ugleden človek. Vsi’ se pa sprašujejo, ali bo imel v «tej KD» dovolj moči, da jo presnuje, temeljito obnovi in spremeni. Drugo vprašanje pa zadeva odnos med KD in družbo. Italijo pretresa globoka gospodarska kriza, katere se mora lotiti vlada. Moru je uspelo rešiti barčico vlade v viharju palače Sturzo, vendar mora sedaj dokazati, da je ta barčica še koristna. Zgrešeno bi bilo, če bi se soočali samo s problemi največje stranke in pozabili, da je bistveno to, kako bo izšla iz te krize celotna skupnost — italijanska družba.
Mnenja posameznih italijanskih listov so v tem smislu dokaj deljena. Turinska «La STAMPA» meni, da je Zaccagnini prikazal Italiji nov obraz KD, tako je nov, da so nanj vsi pozabili, ker je stari, prejšnji obraz iz časov De Gasperija in obnove Italije izpod ruševin.
Zanj je bilo koristno, da je bil daleč od vzvodov oblasti v letih, ko se je KD spremenila v «raso gospodarjev», poleg tega pa je za Zaccagninija dobro, da je «blizu Mora», se pravi edinega italijanskega demokristjanskega državnika. Zaccagnini je torej človek, ki bo lahko presnoval KD bolje kot drugi, ki so morda bolj izkušeni, spretnejši in bolj vajeni oblasti.
Toda Zaccagnini ne sme pozabiti tudi, kako se je KD predstavila zadnje dni italijanski javnosti, ko so dramatične ure vsedržavnega sveta stranke skandirale samo zaporedja intrig in sporazumov za oblast, brez vsakršnega programskega prizvoka.
Ne gre pozabiti, nadaljuje turinska «LÀ STAMPA», da je obstoj velike stranke upravičen samo, če ima velike ideje in velike programe. Zaccagnini bo torej moral obnoviti stranko, vendar je to tako titansko delo, da ga ne zmore
en sam človek. To mora biti vsakomur jasno.
Če hoče postati KD bolj «verodostojna», pada velika naloga tudi na vlado. Po čudežnem naključju se je Morova vlada rešila iz viharja, vendar se mora sedaj lotiti dela. Naj ne misli, da bo lahko ostala samo zaradi strpnosti nasprotnikov. Ni čas za odlašanja s kočljivim vprašanjem gospodarske krize. Vlada mora izdelati, zaključuje turinska «LA STAMPA», jasen program, ki naj združi široke politične in sindikalne sile v podpori njenih naporov. Logičnost takega ukrepanja mora razumeti parlament in z njim vsa italijanska družba.
KD ne sme misliti samo nase, temveč tudi na državo: za to bo morala odvreči veliko nepotrebnega balasta, žrtvovati stolčke, zatreti v sebi apetite in ambicije. Bo tega sposobna KD, ali pa se bodo morali tega dela lotiti drugi?
Po mnenju milanskega «IL CORRIERE DELLA SERA» je resnični zmagovalec v KD Aldo Moro, ker mu je uspelo rešiti vlado «izpred razdivjanega besa najbolj neodgovornih in zaupanja nevrednih strankarskih kolegov».
V vodstvo KD je bil izvoljen Benigno Zaccagnini, ki je njegov prijatelj in za katerega je Moro v svojem srcu gotovo navijal. Končno pa je s spretno potezo spravil na krmilo ENI svojega prijatelja Pietra Setteja, ki bo odločilno vplival na razvoj dejavnosti državnih soudeležb, ki jih sedaj nadzoruje dorotejec Bisa-glia.
Vendar «IL CORRIERE DELLA SERA» resno dvomi, da bo Moro znal izkoristiti te svoje zmage. Skoraj gotovi smo, nadaljuje u-vodnik, da bo Moro ostal to, kar je bil doslej: impotenten krmar vlade.
Po seji v palači Sturzo so demokristjani poražena in razkropljena vojska, ki je pretresena in brez upanj. Dorotejci so še enkrat razumeli, da jim njihova številčna moč ne koristi, ko gre za politične uspehe. Njihove grožnje, poskusi maščevanja in podobno pa dokazujejo, da gre za ljudi, ki ne vedo več navezati stika z živo družbo.
Kriza KD je na las podobna krizi, ki jo preživlja Italija in pametno bi bilo, če bi najuglednejši demokristjan, Aldo Moro, spoznal, da jo lahko , reši samo v okviru, ki je znatno širši kot sama stranka.
Gre za to, da je Italija visoko industrializirana dežela, kjer ni mogoče vladati s srednje izobraženimi prokonzuli, temveč, so na odgovornih mestih potrebni izobraženi in strokovno pripravljeni, sposobni ljudje, neglede na stranko, kateri pripadajo in tudi, če ne pripadajo nobeni.
Če tega KD ne bo sposobna, se ji odpira še druga pot, ki je zanjo nevarna: sporazum s KPI. Toda sporazum s KPI, zgodovinski kompromis, ni resna 'alternativa — meni «IL CORRIERE DELLA SERA» — in tu ne gre za to, ali naj verjamemo komunistom, ko zatrjujejo svojo demokratično zavzetost. Dejansko so komunisti že spoznali, da je Italijo mogoče vladati le s pomočjo tehnikov, strokovnjakov, ekonomistov itd. Tesno se vežejo nanje in jim priznavajo pomembno vlogo, potrebujejo pa tudi pomoč «tistega, ki ve». To pa so demokristjani. Zavezništvo s KD pa bi omogočilo KPI, da še močneje priveže nase pomembne manažerske sloje, toda tedaj bi bil tudi konec KD. Demokristjani bi komunistom ne bili več po trebni.
Citirali smo že priliko milanskega dnevnika «IL GIORNO», ki ji je naslov «Bolniku je hudo».
Zaccagnini je svoj čas že povedal svoje ostro kritično mnenje o KD, sedaj, ko je tajnik, bo moral prisiliti stranko, da se zave svojih napak. Medtem pa je rast KPI postala nujna sestavina naše demokracije in če danes se ne postavlja vprašanje soudeležbe komunistov v vladi, je pa že res, da si moramo zastaviti vprašanje njihove vloge pri razvijanju našega gospodarstva in družbenega življenja. PSI je preko De Martina jasno postavila vprašanje pozitivne vloge KPI v Italiji, KD pa na svojem vsedržavnem svetu ni zaprla vseh vrat, čeprav se premika zelo oprezno. Ker pa je jasno, da ni mogoče vladati Italiji brez KD in PSI, bo nujno dramatična debata, ki naj pripelje do sorodnosti stališč teh dveh strank do «komunističnega vprašanja».
Hotel je na Havaje in ugrabil letalo
TOKIO, 28. — Sedemnajstletnik, ki si je želel odpotovati iz domovine, po možnosti na Havajske otoke, je ustvaril paniko na mednarodnem letališču japonske prestolnice. Vstopil je namreč v letalo «Trident», ki vzdržuje linijsko progo s Sapporom, roko je imel v žepu in,povedal pilotu, da ima v njem samokres. Zahteval je, naj 275 potnikov izstopi, letalo pa naj oskrbijo z zadostno količino goriva, ker hoče na Havaje. Ko so potniki izstopali in je bil pri vratcih letala dren, so se vanj zmuznili v mehanike preoblečeni policisti in mladeniča aretirali. Odkrili so, da ni bil oborožen.
Ameriškim vesoljcem gre sedaj na bolje
HONOLULU, 28. — Ameriškim vesoljcem odprave apollo - sojuz gre na bolje po poškodbah, ki so jih zadobili na pljučih zaradi izpuha strupenega plina med pristajanjem v Tihem oceanu. Zdravniki so jih odpustili iz klinike, vendar bodo morali še deset dni ostati na okrevanju na Havajih.
MOSKVA, 28. — Sovjetski vesoljec Klimuk, ki se je pred kratkim vrnil po več kot dvomesečnem poletu odprave sojuz - saljut, je na tiskovni konferenci povedal, da razpolaga sojuz z novimi pristajalnimi napravami, kar ji omogočajo natančno pristajanje tudi v temi.
PO ŠESTIH MESECIH BREZUSPEŠNEGA ISKANJA V ITALIJI IN FRANCIJI
Skupina štirih pripadnikov oddelka za boj proti terorizmu aretirala v St. Raphaelu fašističnega morilca Maria Tutija
Ko je Tuli segel po samokresu, je policijski funkcionar sprožil proti njemu dva strela - Tuti močno zastražen v bolnišnici: njegovo stanje je resno, a ne brezupno
FIRENZE, 28. — V krogih anti- dujejo belo dyane z okrvavljenimi
terorizma in v sodni palači. v Firencah, posebno pa namestnik državnega pravdnika Luigi Pappalardo, ki vodi preiskavo, so se končno oddahnih: neofašistični hladnokrvni morilec dveh policijskih podčastnikov, za kar je bil že obsojen na dosmrtno ječo, Mario Tuti je končno v rokah pravice. Je si-ser ranjen, tudi resno, vendar domnevajo, da mu bodo rešili življenje in da bodo preiskovalci izvedeli iz njegovih ust marsikaj, kar jim bo omogočilo odkriti vse niti fašistične mreže, ki jo je Tuti ob podpori drugih razpredel po Toskani.
Tudi je prelisičil policijo celih šest mesecev in tri dni. Verjetno ga je pokopala njegova nesramnost in predrznost. Že v svojih «spominih», ki so mu jih nekateri italijanski tedniki bogato plačali, se je hvalil, da se je sam lotil treh policajev, ki so ga v Empoliju prišli aretirati in da je večkrat, v brk poli-
sedeži in razbitimi stekli in razpravljajo o dogodku, ki jim je prekinil brezskrbno življenje v miru.
Medtem so v Franciji in še posebno v Italiji pospešili ritem preiskave. Po štirih dneh dela skoraj brez oddiha se je namestnik državnega pravdnika Luigi Pappalardo danes vrnil v svoj urad in nadaljeval preiskavo o fašističnih mrežah in še posebno o skupim «Fronte nazionale revoluzionario», katere član, če že ne vodja, je bil Tuti.
Sodni funkcionar bo prav gotovo osebno zaslišal v Franciji Tutija, a tudi v Firencah ga čaka naporno in zapleteno delo. Predvsem bo moral ugotoviti kdo je, poleg Mennuc-cija, pomagal Tutiju. Predvsem bo moral ugotoviti ,kako je Tutiju prišla v roke osebna izkaznica, ki jo je Marcello Lepri iz S. Geminiana izgubil 23. maja letos. Predvsem pa bodo morali preiskovalci ugotoviti kakšno vlogo je igral fašistični morilec pri številnih atentatih fa-
cijskim silam, nemoteno krožil po i šistične znamke: na železniški pro-
Claire Cambcr — ni vedela, koga je imela pod streho?
Italiji. Ker je večkrat prišel z via- gi Firence - Rim v pokrajini Arez-kom iz Francije, kjer je s prija- j zo, na daljnovodu ENEL pri Pistoii, teljico Claire Camber stanoval v tu- ! na železniški progi v Incisi Valdar-nsučnem kraju Saint Raphael, ne- no, kjer so za las preprečili pokol, daleč od Nice, v Italijo in se s ^(jo so jn koliko je pristašev zloglasne «Fronte» je tudi vprašanje, na katerega bodo morali preiskovalci odgovoriti. Sicer so preiskovalni organi optimisti, ker menijo, da je z aretacijo Tutija nastala v zločinski prevratniški ' organizaciji nepopravljiva vrzel. Precej pričakujejo od zasliševanja Claire Cam-
v
ponarejenimi dokumenti ponovno nemoteno vračal k novi ljubezni na Ažurno obalo, je Tuti sklenil, tako je namreč mnenje policije, izvesti rop. Morda je bil Tuti res v denarni stiski, (baje so ga nekateri njegovi toskanski somišljeniki pustili na cedilu), toda misel o ropu v domačem Empoliju in še posebno v občinski palači, kjer so ga vsi poznali, nekam čudno zveni. - Dejstvo je, da je Tuti prišel z vlakom iz Francije in izstopil v Pisi ali Livornu, kjer je pod lažnim imenom Marcello Lepri tudi prenočil. Dan kasneje je v Pisi stopil v stik z Maurom Mennuccijem, ki mu je posodil fiat 500 (sicer neprepričljivo trdi. da so mu avto' ukradli) in v petek zjutraj je bil Tuti, ki si je pustil rasti gosto brado in brke, v veži občinske palače v Empoliju. Tu so ga kar štirje prepoznah in ko so zadevo javili policijskim organom, se je Tuti z Mennuceijevim fiatom še pravočasno izognil policijskim blokom. Ker so mu gorela tla pod petami, se je umaknil v Francijo, toda agenti antiterorizma so končno prišli do odločilnih elementov. Mennucci je morda povedal več kot so pričakovali in tako se je v Saint Raphael podala «ekipa» antiterorizma: dr. Vecchi, dr. De Biase, major karabinjerjev Leo Pizzi in dr. Criscuolo. Po dveh dneh preiskave so končno odkrili Tutijevo zatočišče v Saint Raphaelu. S sodelovanjem francoske žandarmerije so italijanski policijski funkcionarji v nedeljo obkolili «residence», iz katerega sta zgodaj popoldne prišla Tuti in Camberjeva. Ko sta še okoli 18.30 vrnila domov, so policijsti obkolili avto. Tuti je nemudoma segel pod sedež, kjer je imel samokres, toda dva naboja iz samokresa dr. Vecchija sta se fašistu zarila v vrat in v kolk. Tuti se je splazil iz avta in italijanski funkcionarji so ga onemogočili in ga odpeljali v bolnišnico v Drajguignan, kjer so ga seveda strogo'zastražili. Njegovo stanje je resno, vendar baje ne brezupno.
Med pregledom stanovanja Cam-berjeve, ki je niso obtožili, ker zelo verjetno 31-letna socialna delavka ni vedela, kdo je Tuti, ki je imel pri sebi španski potni list, so odkrili nove spomine fašističnega morilca s pripisom «Ubil bom vsakogar, ki me bo skušal aretirati. Sem močnejši od policije. To sem že dokazal in bom še dokazal.» Tokrat se je zmotil in pred stanovanjskim blokom «Petite defence», kjer je Tuti stanoval s Claire Camber, se zbirajo domačini, si ogle-
ber, ki gotovo ni vedela, komu je nudila streho in ljubezen, vendar bo lahko marsikaj povedala o osebah, s katerimi je imel Tuti stike tudi v Franciji.
V Firencah je v nedeljo načelnik komisariata za boj proti terorizmu dr. Emilio Santillo orisal novinarjem delo skupine, ki je zajela, pa čeprav se je morala poslužiti orožja, nevarnega Tutija, danes pa je svoje mnenje o akciji in preiskavi izrekel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Luigi Pappalardo, ki je pred porotnim sodiščem dosegel obsodbo Tutija, seveda v odsotnosti, na dosmrtno ječo za umor dveh policijskih podčastnikov. Pappalardo, ki se sedaj ukvarja s preiskavo o črni prevratniški «revolucijonarni fronti» je pripomnil, da preiskave in pregona Tutija in njegovih pajdašev niso nikoli prekinili. Vedeli so, da se Tuti skriva v Franciji in so bili tudi v stiku s francosko žan-darmerijo in še posebno z niško. Toda vse se je razpletlo, ko so priprli Mennuccija. Pappalardo in njegovi kolegi so stopili v stik s sodnimi funkcionarji v Nici in akcijo, ki se je zaključila z aretacijo Tutija, so hitro in uspešno izpeljali. Zahteva po izgonu iz Francije je že pripravljena, vendar je najvažnejše vprašanje, kdaj bodo lahko zaslišali Tutija, «Psihološko» pravi Pappalardo, «je to najboljši trenutek. Zvedel bo, kako smo prišli do njega in bo govoril.»
Dr. Pappalardo je pripravljen za odhod v Draguignan. Z njim bodo odpotovali načelnik toskanskega oddelka za boj proti terorizmu dr. Joele, načelnik političnega oddelka kvesture dr. Fasano in karabinjerski podpolkovnik Guerrera. če jim bodo francoski zdravniki dovolili, kar je odvisno od njegovega zdravstvenega stanja, bodo Maria Tutija nemudoma zaslišali.
Komisar antiterorističnega oddelka Mario Vecchi je izjavil, da bi Tuti prav gotovo ubil kakega od njih, če ne bi bil on hitrejši, in mu s streli preprečil namen. Kasneje so morali funkcionarji, ki so aretirali Tutija, pokazati na kraju in ob prisotnosti Claire Camber, namestnici državnega pravdništva v Draguignanu, ki vodi preiskavo o tej zadevi, Moniqui Guernan, kako je prišlo do spopada. Camberjeva je tudi pojasnila, da je Tutija spoznala na plaži. Rekel ji je, da je Španec iz Maroka, da se piše Juan Romano in da je končal filozofsko fakulteto v Firencah. Ker tuji agenti ne smejo biti oboroženi, je francosko pravdništvo uvedlo tudi preiskavo proti Vecchiu, ki je imel pri sebi malokalibrsko pištolo, s katero je streljal na Tutija. O slednjem vodi tudi francoska žandarme-rija preiskavo, ker so našli v stanovanju Camberjeve dokumente, iz katere bi se dalo sklepati, da obstaja tudi fašistična francosko - italijanska' prevratniška organizacija.
O dogodku obširno pišejo vsi francoski časopisi, ki trdijo, da so Italijani streljali, ker so hoteli sami aretirati Tutija in še to v pretirani naglici.
Pozno zvečer se je zvedelo, da je sodna oblast v Draguignanu u-radno obtožila komisarja Vecchia povzročitve telesnih poškodb s streljanjem in posesti prepovedanega orožja.
Sovjetski zdravniki želijo pregledati Luisa Corvalana
MOSKVA, 28. — Agencija TASS sporoča, da je predsednik sovjetske medicinske akademije dr. Timakov pisal generalu Pinochetu, v vednost pa so pismo poslali tudi mednarodnemu Rdečemu križu, da bi skupina treh sovjetskih specialistov rada pregledala zdravstveno stanje tajnika čilske KP Luisa Corvalana. Slednjega so, že povsem izmučenega, pred kratkim operirali, a se boje za njegovo življenje. Čilska KP trdi, da skušajo Corvalana umoriti.
PREISKAVA 0 POKOLU V BRESCII
Buzzi ja zaslišujejo o stikih z MSI in SID
Milanski sodniki preklicali zaporni nalog proti Gianniju Nardiju v zvezi z umorom komisarja Calabresija
BOČEN, 28. — Preiskovalni sodniki so spet za dalj časa zaslišali nacista Ermanna Buzzija, za katerega je sedaj že skoraj gotovo, da je materialni avtor in organizator pokola v Brescii. Zasliševah so ga od 12.30 do 15. in od 17. ure dalje.
Preiskovalce zanima, po zaslišanju Angiolina Pape, ki je priznal sodelovanje pri pokolu in pri umoru Maurizia Ferrarija, ali bo Buzzi sedaj priznal, kakšne stike je imel s krogi mandatarjev in navdi-hovalcev pokola. V tem okviru jih zanimajo predvsem stiki, o katerih je svoj čas govoril sam Buzzi, z nekaterimi vidnimi voditelji MSI in pa italijansko varnostno službo SID. V nekem svojem «memorialu» omenja namreč Buzzi srečanje v De-senzanu z deželnim svetovalcem MSI iz Brescie, kakor tudi stike, ki jih je imel s senatorjem Tede-schijem, glavnim urednikom skrajno desničarskega tednika «n Borghese». Končno je Buzzi še omenil, v svoji samoobrambi, stike s polkovnikom Condòjem, ki je pred časom zagonetno umrl v Rimu, star komaj 42 let. Condò je bil, kot vse
kaže, agent italijanske varnostne službe SID.
V zvezi z vestjo, da je Buzzi govoril o svojih stikih z listom «II Borghese» je sen. Tedeschi (MSI) sporočil, da namerava tožiti Buzzija za obrekovanje.
Medtem so v Milanu sporočili, da je preiskovalni sodnik, ki se (tri leta pozneje) ukvarja z umorom komisarja Calabresija, preklical zaporni nalog proti fašistu Gianniju Nardiju. Resnici na ljubo je zaporni nalog bil neučinkovit, ker se je Nardi že zdavnaj izmuznil v tujino.
Predstavniki ZRV kot opazovalci v «stekleni palači»
NEW YORK, 28. — Prvič so v ZDA dospeli funkcionarji južnoviet-namske revolucionarne vlade. Gre za opazovalce ,ki bodo ostali v palači OZN, dokler svetovna organizacija ne bo sprejela njihovih diplomatov kot redne člane.
......................................
POLOŽAJ V LUANDI JE ZELO NAPET
Tujci množično zapuščajo Angolo
Zaman so pozivi OAE voditeljem sprtih gverilskih gibanj, naj pridejo na afriški vrh v Kamp alo in se dogovorijo - Pokol pred sedežem M PL A
llllllllll■lllll■l■»■l■ll■■lllllll■lllllllllllllllllllllllIlllIll■lllllllllllllllmllllllllllllll■mlllllllllllll1IllIllIllllmllmllllllllllllllllllllllllllllIlIlllllUllllIIIllIlllllllltlltllllllll
OD VČERAJ PREB ATENSKIM POSEBNIM SODIŠČEM
Sodna razprava proti 20 protagonistom polkovniškega državnega udara v Grčiji
Zagovorniki šestnajstih glavnih obtožencev so iz protesta zapustili dvorano in se odpovedali obrambi ■ Proces odložili na jutri
LUANDA, 28. — V Angoli napetost narašča po sklepu FNLA, da požene vse svoje razpoložljive sile na prestolnico Luando in zavzame oblast, ki bi jo morala deliti z o-stalima dvema gverilskima gibanjema — MPLA Agostinha Neta in UNITA Jonasa Sawimbija. V glavnem mestu primanjkuje vode, elektrike in hrane, tujci pa z letalskim mostom zapuščajo deželo. Množica beguncev se prav tako skuša prebijati skozi obkoljena predmestja v okraje, ki so oddaljeni od fronte.
Zdi se, da so zaman tudi pozivi zunanjih ministrov Organizacije a-friške enotnosti, ki zasedajo v u-gandski prestolnici Kampali. Tu so namreč spet sprejeli poziv voditeljem treh sprtih gibanj, naj pridejo na afriški vrh in se skušajo dogovoriti. V Kampalo je prispel doslej samo dr. Jonas Sawimbi, voditelj najmanjše izmed treh frakcij, ki je v sporu med MPLA in FNLA nevtralen.
Agencije iz Zaira in FNLA še vedno obtožujejo Portugalce, da podpirajo Agostinha Neta, vendar so prav oddelki portugalskega garnizona zagrešili pokol dvajsetih pripadnikov MPLA pred glavnim štabom te vojske, ko so skušali vdreti vanj j in aretirati nekaj aktivistov pod'ob- j tožbo, da so zagrešili umor enega ! portugalskega vojaka.	|
Kot poročajo iz Kampale so zu-1 nanji ministri afriških držav medtem sklenili, da bodo podprli arab- j sko stališče, o suspendiranju Izra-l
ATENE, 28. — Danes se je v zaporu Korydallos v Pireju, ki so ga za to priložnost spremenili v pravcato trdnjavo z oklepniki na vsakem vogalu in z do zob oboroženimi vojaki na vsakem vogalu, začel proces proti polkovnikom, ki so aprila 1967, leta izvedli državni udar. Na zatožni klopi so vsi pobudniki u-ciara, ki so obtoženi veleizdaje: Geor-gios Papadopulos, Nicolas Makare-zos, Stillianos Ratta kos, Georgios Spandidakis. Georgios Zoitakis, Deme-trios Ioannides, Ulisse Anghelis, Der-tilis, Karambessis, Hadipetros, Ru-fogalis, Laddas, Stametelopulos, Lek-kas, Kostantopulos, Stakas in Costan-tir Papadopulos, brat glavnega obtoženca. Manjkali pa so Aslanides, ki je pribežal v Italijo in je v pričakovanju izgona v Grčijo, Kotse-j;s, katerega iščejo po vsej Evropi, Paleologlu, ki je ob odstopu vojaške hunte izginil brez sledu in Theofil Yannakos, katerega bodo sodili 7. av gusta, zaradi mučenja političnih jetnikov.
Glavni krivci sedemletne diktature v Grčiji so danes ob odprtju procesa zavrnili obtožbo državnega u-dara, za kar so lahko obsojeni na smrt. in so se sklicevali, da so «izvedli revolucijo, s čimer so de facto vzpostavili socialno - politični režim».
Obtoženci so zavrnili obtožnico, medtem ko so zagovorniki 16 od 20 obtožencev iz protesta zapustili sodno dvorano, češ, da je proces nezakonit. Eden od odvetnikov je v imenu drugih izjavil, da sodni zbor ni pristojen za sojenje, ker ga veže sklep poslanske zbornice, ki je že vnaprej ožigosal dogodke iz aprila G67. leta kot «državni udar» in ne «revolucija s kasnejšo uzakonitvijo». Odv. Angeles Karayannopulos, Papadopulosov zagovornik in sorodnik, je v dokumentu obrambe, ki ga je prebral v imenu drugih kolegov, skušal dokazati, da je poslanska zbornica praktično zanikala pravico obtožencem do obrambe s tem, da je razveljavila veljavne ustavne zakone in ožigosala obtožence kot «oblasti željno skupino fanatikov». Gre torej za «maščevanje» političnega sveta, ki onemo-1 eia v OZN. Odobrili so tudi enajst goča neodvisnost sodnega zbora od skupno 20 resolucij, o katerih svojem delu. Zaradi tega je obramba se bodo pogovarjali afriški držav- 16 obtožencev sklenila odstopiti, ker niki_ na skorajšnjem vrhunskem sre- ne bi imela druge možnosti kot po-čanju.	J slušati že določeno razsodbo in nima I
nobene možnosti koristne obrambe obtožencev na zatožni klopi. Samo štirje obtoženci so ohranili že i-m-enovane odvetnike, ker, ‘,aku pravijo njihovi zagovorniki, nimajo ničesar skupnega s 16 pučisti.
Sodni zbor, ki ga je imenovala poslanska zbornica, je pod predsedstvom Joannisa Dyannisa določil novega zagovornika za vseh 16 obtožencev, ki se s tem sklepom seveda niso strinjali Posebno Papadopulos je oholo izjavil, da ne sprejme nobenega zagovornika. «Sem prvič in tudi zadnjič spregovoril pred tem sodiščem. Kot odgovorni vodja revolucije od 21. aprila, namerava sprejeti nase vsako odgovornost od prvih ukazov dalje» je še dodal bivši diktator. Tudi Pattakos je s podobno izjavo prevzel nase odgovornost za dogodke iz 1967. leta.
Ker je novi uradni zagovornik 16 obtožencev Atenessios Dialinas zahteval od sodišča 24 ur časa za proučitev sodnih aktov, je predsednik sodišča odložil razpravo na prihodnjo sredo.
Ko se bò nadaljeval proces se bodo pred sodnim zborom zvrstile priče. Obtežilnih prič je 65, med katerimi so predsednik vlade ob državnem udaru Kanellopulos, sedanji politični voditelj Mavros, katerega so počisti izgnali iz države, Andreas Papandreu, katerega so zaprli in komunistični voditelji. Od 21 prič obrambe se im je prijavilo le kakih 10, v glavnem prijatelji polkovnikov.
Letalo strmoglavilo pri Batumiju (ZSSR)
MOSKVA, 28. — Po krajevnih dnevnikih sodeč je pred desetimi dnevi pri kopališkem centru Saturni, na kavkaškem primorju, strmoglavilo sovjetsko letalo jak 40. V nesreči je izgubilo življenje kakih 30 ljudi, v glavnem turistov.
SIDERNO, 28. — Po treh letih zakonskega življenja je 19-letna Maria Ganzini zaklala svojega 25-let-nega moža Cosima Lombarda. Baje je ljubosumnost povod za prepir, ki se je končal z zločinom. Zakonca nista imela otrok. Mlado morilko so karabinjerji aretirali in jo zaprli v jetnišnico v Locri.
ROP OPOLNOČI
«V nedeljo moramo na poroko in hočemo biti lepe». S temi besedami je petnajst žensk, doma iz mesteca Casoria. nedaleč od Neaplja, prepričalo lastnika frizerskega salona, da jim je odprl obrat po polnoči, v soboto in jim uredil pričeske.
Gospe so se, ko je ura odbita polnoč, odpravile k frizerskemu salonu «Enzo e Lina». Lastnik, 29-letni Vincenzo Caprile, je iz previdnosti spustil do polovice železne zapornice, navil ženskam lase in jih spravil pod «sušilne čelade».
Tedaj je bilo slišati pri vhodu močan ropot. Nekdo je dvignil zapornico, vstopil, naperil samokres in zarjovel, da je ženskam zaledenela kri: «To je rop».
Roparji so imeli prirezane dvocevke in samokrese. Preplašenim ženskam so pobrali vse. tudi torbico s tremi milijoni lir, ki jih je gospodinja prinesla s seboj, da bi ie kdo ne okradel v odsotnosti
Policija je pozneje priprla dve osebi, vendar jih mora še soočiti z ženskami. Kako je naslednjega dne potekala vesela ohcet. ne vemo.
DOMOTOŽJE
«Se vam morda sanja? Nobenega načrta za beg ne snujem. jetnišnico t Urnam, ker mi je dolgčas po njej». Tako je izjavil policistom, ki so ga zasačili, 26-letni Rinaldo Moscia. S kinokamero je namreč snemal panar arniko zapora v La Spezii, kjer je nekaj mesecev prej odsedel daljšo kazen zaradi kraje. Moscia trdi. da mu je bilo v zaporu lepo in je hotel ohraniti «spomin».
Preiskava je dokazala, da v zaporu niso snovali nobenega načrta za beg. Moscio so pa vseeno, iz previdnosti, poslali na prisilni domicil v Viareggio. Tam bo lahko snemal s svojo kinokamero obline tujih in domačih turistk na plaži. . brez nevarnosti.
SSimiES
LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA
RADOMLJE
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
PRIPOROČAMO PROIZVODE:
STOLE, JEDILNE GARNITURE, OBLAZINJENO POHIŠTVO, STENSKE in TALNE OBLOGE, PARKET in ŽAGAN LES